m PalSzomi Janos Toplak Albert Halasz Zsuzsanna Bati Koncz Laszlo Goncz Judita Zagorec-Csuka Lajos Vlaj Erzsebet Rozsman Jozsef Varga Lajos Bence SandorSzunyogh Szomi Pal ToplakJanos Halasz Albert Bati Koncz Zsuzsanna Goncz Laszlo Zagorec-Csuka Judit Vlaj Lajos Rozsman Erzsebet Varga Jozsef Bence Lajos Szunyogh Sandor Razkrite pesmi k Vers-lelet Antologija A szloveniai madžarskih pesnikov magyar koltok v Sloveniji antologiaja —mm. Razkrite pesmi Vers-lelet Antologija A szloveniai madžarskih pesnikov magyar koltok v Sloveniji antologiaja a tanarok e-kompetenciai a ketnyelvu iskolakban e-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah Lendava - Lendva, 2013 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.511.141(497.4)-194 821.511.141(497.4)-1 RAZKRITE pesmi [Elektronski vir] : antologija madžarskih pesnikov v Sloveniji = Vers-lelet : a szloveniai magyar koltok antologiaja / Pal Szomi ... [et al.] ; [avtor življenjepisov Lajos Bence ; prevod v slovenščino Bela Szomi Kralj]. - El. knjiga. - Lendava : Zavod za kulturo madžarske narodnosti = Lendva : Magyar Nemzetisegi Muvelodesi Intezet, 2013 ISBN 978-961-6232-50-0 (pdf) 1. Vzp. stv. nasl. 2. Szomi, Pal 269195520 a tanarok e-kompetenciai a ketnyelvu iskolakban e-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah Izdajatelj • Kiado: Zanj • A kiadasert felel: Urednik • Szerkeszto: Izbor pesmi • Valogatta: Avtor življenjepisov • Az eletrajzok szerzoje: Prevod v slovenščino • Szlovenfordttas: Lektor slovenščine • Szloven lektor: Oblikovaje • Tervezte: Zavod za kulturo madžarske narodnosti, Lendava / Magyar Nemzetisegi Muvelodesi Intezet, Lendva Lili KEPE, direktorica ZKMN / a MNMI igazgatoja Lajos BENCE Ilona Z. SZEKERES, Bela SZOMI KRALJ Lajos BENCE Bela SZOMI KRALJ Olga PAUŠIČ, Jože KORITNIK Peter ORBAN mnmi Magyar Zavod za Nemzetisegi kulturo Muvelodesi madžarske Intezet narodnosti REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT >H Ncdožba. v vašo prihodnost " Operacijo delno financira Hvropskaunija Evropski socialni sklad Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. A projekt az Europai Unio tamogatasaval, az Europai Szocialis Alap es a Szloven Koztarsasag Oktatasi-, Tudomanyos- es Sportminiszteriuma tarsfinanszirozdsaval valosul meg. Dragi Bralec! Namen pričujoče antologije je, da izbrano madžarsko književnost iz Slovenije spozna tudi slovenska literarna srenja. Prve korake v tej smeri sta naredila že Sandor Szunyogh in Ernest Ružič, ko sta izdala zbirko Naj-Leg, v kateri je predstavljen izbor njunih zahtevnih, v izvirnem jeziku in v prevodu že objavljenih pesmi. Drugi in tretji korak je storila Pomurska založba med leti 1981 in 1994 z izdajo cikla koroško-prekmurske antologije z naslovom Sozvočje-Osszhang oziroma z zbirkami, ki predstavljajo slovensko in madžarsko književnost v Prekmurju. Glavna značilnost tega izbora madžarske poezije iz Prekmurja, ki je plod nepretrganega, petdeset let trajajočega ustvarjanja, je njena legitimna pravica do obstoja. V kolikor lahko za katero koli književnost povemo, da je oblikovalka identitete in krepitve lokalne pripadnosti, potem je ta iz Prekmurja gotovo takšna: obstoja in oblikovanja identitete madžarske manjšine v Sloveniji si namreč brez nje sploh ne moremo predstavljati. Duh tega občutka in truda je potrebno krepiti, k čemur v veliki meri prispevajo tudi pesmi iz te zbirke. Zato so tokratne besede namenjene antologiji - prevodom v slovenskem jeziku -, eden od ciljev pa je tudi recepcija madžarskih avtorjev iz Prekmurja v slovensko govorečem okolju. Kljub tradicionalno dobrim odnosom s slovensko književnostjo je ostalo še zmeraj nekaj neporavnanih dolgov, ki bi jih radi poravnali prav s to zbirko. Za poznavalce obeh jezikov bo »ponovno prebiranje« v antologijo uvrščenih pesmi razburljiva pustolovščina, za Slovence, ki živijo z nami, pa bodo pesmi tlakovale pot do presenetljivih odkritij. Uredniki antologije, katerih pogled je bil pri izboru pesmi uprt v kult rastočega recitatorstva, so izbrali predvsem pesmi, ki opevajo rodno grudo, domoljubje, mednje pa so umestili tudi stvaritve, pri katerih je jezik tekoč in so primerne tudi za deklamiranje. Z vidika tematike pa so s pedagoško podporo lahko priljubljene tudi med učečo se mladino. Kedves Olvaso! Antologiank nem titkolt szandeka, hogy a szloveniai magyar irodalom reprezentans alkotasait a szloven irodalmi kozvelemeny is megismerje, nem elozmeny nelkuli. Az elso lepeseket e fele Szunyogh Sandor es Ernest Ružič tette meg a Naj-Leg ketnyel-vu kotettel, mely igenyes valogatasaban kozli a ket ujsagiro-kolto eredeti nyelven es forditasban is megjelent verseit. A masodik, illetve harmadik az 1981 es 1994-ben a Pomurska založba kiadonal megjelent Sozvočje-Osszhang antologiasorozat karintiai-muravideki, illetve mu-ravideki magyar es szloven lrokat felvonultato forditas-irodalmi kotetei. A jelen valogatasnak, a csaknem fel evszazad termesere a muravideki magyar kol-teszet letjogosultsagat igazolo folytonossag a legfobb jellemzoje. Ha valamely iro-dalomrol elmondhato, hogy identitast alakito, a lokalis erzest erosito funkcioja van, akkor a muravidekire ez altalanosan jellemzo: a szloveniai magyar kisebbseg megmaradasa, a muravideki magyar identitas kialakulasa nelkule nem lett volna lehetseges! Ennek az erzesnek es torekvesnek a szellemet tovabbra is erositeni kell, ehhez a kotetben talalhato versek is nagy mertekben hozzajarulhatnak. Szloven forditasu - antologiarol leven szo, a muravideki szerzok verseinek a szloven nyelvteruleten valo recepcioja is a konyv celkituzesei koze tartozik. Bar hagyoma-nyosan jo volt a kapcsolat a szloven irodalommal, megis van meg torleszteni valo. Ezt ezuttal szeretnenk potolni! A mindket nyelvet jol ismero olvasok szamara izgalmas kalandot jelent majd a magyar koltok muveinek uj „olvasata", a velunk egyutt elo szlovenek szamara pedig izgalmas felfedezo utat. Az antologia szerkesztoi - tekintettel az idokozben kialakult versmondoi kultuszra - foleg a meltan nepszeru szulofold es a hazaszeretet temakor olyan alkotasait is bevalogattak a kotetbe, melyek jol mondhatok, esetenkent szavalhatok, s temajuk-nal fogva kello pedagogiai tamogatassal a tanulo ifjusag koreben is meltan lehetnek nepszeruek. Poleg novodobnih poganjkov vsebuje trenutni pesniško-literarni »prerez« tudi nekaj »zimzelenih« besedil, katerih pronicljivost in svežina nista zbledeli, kljub temu da so od nastanka minila že tri in pol ali celo štiri desetletja (L. Vlaj: Draga fold /Draga zemlja, J. Varga: Vallomas / Priznanje, S. Szunyogh: Halicanumi uzenet /Sporočilo iz Halicanuma). Na ta izbor glejmo kot na svojevrstno množično predstavitev prekmurskega madžarskega pesništva, v katerem lahko ne glede na obdobje najde pesem zase prav vsak ljubitelj poezije. S pomočjo razumljivega in celostnega prevajalskega dela pa se bo morda izkazalo tudi to, kje pravzaprav se nahajajo stične točke in smerokazi za prihodnost te izredno pestre poezije, ki črpa vsebino iz skupne preteklosti in evropske zapuščine. Urednik A jelen koltoi-irodalmi „keresztmetszet" a friss hajtasok mellett nehany „orokzol-det" is tartalmaz, melyek a keletkezesuktol eltelt 3,5-4 evtized alatt sem veszitettek frissessegukbol (Vlaj L.: Dragafold, Varga J.: Vallomas, Szunyogh S.: Halicanumi uzenet), gondolati erejukbol. Tekintsuk ezt a valogatas a muravideki magyar kolteszet sajatos seregszemlejenek, melyben - kortol fuggetlenul -, minden verskedvelo megtalalja a maga verset, az erto, minden reszletre kiterjedo forditoi munka nyoman pedig talan arra is feny de-rul, hogy hol vannak ennek a rendkivul valtozatos, a kozos multbol es az europai hagyomanyokbol taplalkozo sokszinu kolteszetnek a kapcsolodasi pontjai, jovobe mutato iranyai. A szerkeszto Seznam avtorjev Pal Szomi 12 JAnos Toplak 20 Albert Halasz 24 Zsuzsanna Bati Koncz 40 Laszlo Goncz 56 Judita Zagorec-Csuka 70 Lajos Vlaj 80 Erzsebet Rozsman 84 Jozsef Varga 86 Lajos Bence 124 SAndorSzunyogh 202 A szerzok SzoMi Pal 13 TOPLAKjANOS 21 HalAsz Albert 25 BAti Koncz Zsuzsanna 41 Goncz Laszlo 57 ZAGOREC-CSUKAjUDIT 71 Vlaj Lajos 81 Rozsman Erzsebet 85 VargaJozsef 87 Bence Lajos 125 Szunyogh Sandor 203 Pesem žanjcev Ravnina valovi kot morje, dneve občudoval bi to obzorje, poletje vzpenja se v klasje. lepše od Pariza so naše vasi in poljane. Tu ni vetra, ki poljublja, le izsušena rečna struga, strašljive vrbe rumene, med vami iščem zavetje in temne sence. Zublji vročine cvrejo opotekajočo zemljo, glasnih traktorjev bobnenje razživelo je življenje pesmi jeklene. Lep, močan, smejim se soncu, lebdim na mlatilnem stroju, ko naša hrupna pesem strmoglavi, do smrti tu bomo ostali, za vedno žanjci. Aratodal A rona hullamzo tenger; csodalni tudja az ember. Kalaszba szokken a nyar is. Nekem szebb, akar a Paris, szulofalum. Hozzank nem jar csokos szello, folyonk - kiszaradt sello. Sarga, rejtelmes fuzesek, ratok nem lelve keresek, arnyekokat. Egve hull rank a nagy meleg -foldunk meg tetovan remeg, traktor, a duborgo elet, korulotte zsengve eled, acel dalunk. Erosen, nevetve, szepen Lengek az aratogepen. Zudulva szall el a dalunk, de mi itt orokke maradunk, aratoknak. Darilo za 8. marec Delovne ročice odpočij si, draga mama, če znal bi, bi me zibala moja roka sama. Vrzi stran vse skrbi z nagubanega čela, pusti, da danes-jutri tvoj sin zate dela. Sive lase ti zaliva polno solznih kapljic, kljub temu si zame lepša od vseh vilinskih pravljic. Naj izriše radost otroških rok tisočero, na licu skromne mame njih božanje veselo. Marciusi ajandek Dolgos munkaskezed pihentesd most anyam. ha tudnam, a bolcsom egymagam ringatnam. Ne gyujtsed a gondot rancos homlokodon, hiszen maholnap en erted dolgozom. Szemeden mar konny van es a hajad oszul, megis szebb vagy nekem szaz tundermesetol. Szazezer gyermekkez boldog simitasa lrjon ma oromet szereny anyam arcara. Ljudem - ? ( na poti k večnemu pokoju) Si predstavljate malega oslička, ki se je od mame naučil i-a? Ko odraste v svojo usodo jo brcne s poti, ker mu je v napoto. To zgodi se učiteljem ne glede na to, a sejali so dobro ali slabo. Emberekhez - ? (Nyugalomba vonulasom alkalmaval) Lattatok a szamar csacsijat? Anyjatol tanulta z ia-t. Kesobb felrerugja azt, hat miert foglalja el az utjat. Igy jarnak mind-mind a tanitok; akar rosszak voltak, akar jok. Veliko pranje (Včasu moje bolezni) Z vodo, ki teče iz sijoče pipe, operem z rok sledi umazanije -vse lažne stiske odtujenih rok. Kako pomirjen živel bom poslej. Nagymosas (Betegsegem idejebol) Fenyes csapbol folyik a viz. A kezembol lemosok vele minden szennyet a hamis kezfogasokat. Mennyivel konnyebben elek ezutan. Jaz-pesmi i. ne potrebujem vaših pohlevnih znamenj dovolj sem samemu sebi mojster in ne bom padel na kolena pred mojstri niti poljubljal rok komur koli pred nikomer se ne bom plazil ne poznam hvaležnosti do groba raje sprejmem vlogo slabega fanta in si upam vsakega mlajšega brata učiti biti iskren, biti drzen, takšen ko si sajav znotraj navzven sajav si sajav bodeš zato da prekrižaš pesti z učitelji in dobrohotneži in morda je to prav vse kar jaz, skromni niče lahko naučim druge in to je moj mrtvaški prt zanj moje veliko srce v mraku utripa II. otožno glavo naslanjam na stisnjeno pest poslušam utripanje podivjanega srca poslušam monotono uspavanko smrti stojim med njima na sliki z moje desne dobra z moje leve zla usoda tako obsedimo večkrat mi,trije dobri prijatelji tudi tedaj ko sem utelešenje radosti En-versek i. nincs szuksegem masok szelid intesere eleg vagyok onmagam mesterenek s nem hajtok terdet mesterek elott nem csokolok kezet senkinek s terden csuszni sem szeretek nem is tudok en sirig halas lenni inkabb a rossz fiu szerepet vallalom es ocseimet az oszintesegre tanitani mereszelem, hogy merjenek olyanok lenni, amilyenek ha kormos vagy belul, kivul is kormos legy es kormos, hogy meg tudj verekedni ha kell a tanitokkal s joakarokkal ez tan az egesz tanitasom es meg mindig szereny senki vagyok ez a lepel, melynek homalyaban nagy szivem kerepel... II. bus fejemet okolbe szoritott kezemre tamasztom hallgatom bolond szivem vad kerepleset es a halal monoton altatodalat kozepert en allok a kepen jobbrol ajobbsors balrol a balsors igy ulunk mindig mi, a harom jobarat meg akkor is, ha maga a megtestesult vigsag vagyok Ne maram ne maram kar se razleze ničesar kar preveč je zamegljeno pasti - slepčevo temo pekoče - če je pretirano vse, kar je preveč zračno ne maram, kar je premočno meni ne-maram skoraj nič niti sebe v sebi a vendar predal se ne bi stopil se ne bi z množico kot brezimeni bil opran v splošnosti se oprimem in koreninami oklenem svojega jaza podobe kaj sem kdo sem? se je vredno za to kar sem boriti? pred razpadanjem-taljenjem očuvano-rešiti? Nem szeretem... nem szeretem a tul terjengoset semmibol sem a tul homalyosat a vaksi sotetet - a csapdat a csiposet - ha tulzas a tul levegoset s a nekem tul eroset azt se szeretem nem-szeretek szinte semmit magamat se es megis meg nem adnam magam be nem olvadnek nevtelenul a tomegbe el nem mosodnek az altalanosban ragaszkodom minden gyokeremmel kapaszkodom az egyenihez ami vagyok de mi vagyok ki vagyok? erdemes-e azert ami vagyok - kuzdeni? azt a szethullastol-beolvadastol ovni-menteni? Štorkelj še ni (Spomin na Vlaja Lajosa) čemu se štorklje niso vrnile dasiravno mineva pomlad od tedaj so nemirne naše minute saj lahko iznenada treščijo iz višav sem v blato nad močvirji se prebijejo k nam kot vetrovi ki preganjajo dneve čuvarji oblakov trstja ki gredo brez slovesa sedeč na razoranih nasipih tega niti opazili nismo prelomljeni nasip tako kot vi ne razume privlaka poplavljene Mure in čemu vleče k sebi ravno vas ki iz srca sovražite to zemljo a obožujete rjavost plešastih dreves A golyak meg nem (Vlaj Lajos emlekenek) A golyak miert nem jottek vissza pedig mar elmult a tavasz Azota nyugtalan minden percunk varatlanul lecsaphatnak a magasbol itt sar mocsar folott napokat hajto nadfelhoket orzo szelek felenk tortettek bucsu nelkul mentek el a szetszakitott gaton ulve eszre se vettuk csak az attort gat es ti sem ertitek a kiontott Mura miert vonz magahoz titeket kik szivbol gyulolitek e foldet imadjatok a kopasz fak barnasagat e rogben v tej grudi morda nasip sezidati bom dal za vaše duše za vaše otročičke za naraslo vodo za trstje prenovil raztrgani nasip da z njim zakrpate svoje nemirne duše da pahnete v pozabo vse tudi staroste ki pustile so nas tu z videnji ki jim niste sledili preko nasipa in še čez ker prerokovali so hiše iz zemljine selitev štorkelj neminljivost vode in omejite močvirnato prst ki vdihnila je dah v vaše hiše in živote preko nasipov utrla ljudstvu potv svobodo da se kot tujci vrnejo domov a štorkelj še ni tan s gatat epitetek belole lelketeknek gyermekeiteknek a nagy viznek meg a nadnak a szetszakitott gatat ujraepiteni ujra zilalt lelketeket foltozzatok vele megfeledkezve mindenrol meg az oregekrol akik itt hagytak bennunket joslataikkal miert nem kovettetek magatok a gaton is tulra mert megjosoltak a valyoghazakat a golyak vandorlasat a viz orokkevalosagat Bil sem in bom še kar štrli iz mene ni vrh ledene gore to je neznatni drobec prahu snežinke ki se topi stkanost prašnih kristalov s pepelom seže od začetka časa seže do konca časa a le za trenutek samo do minevanja samo do taljenja kar je vidno iz mene štrli nevidno očem skrito samo duši srcu čustvu razumu obstoju obstajam bil sem in bom še prah iz praha nebo iz neba poglej me dobro tam sem bil tam bom kjer rodi se dež kjer rodi se prah to je vidno kar je nevidno Voltam s leszek Ami latszik belolem az nem a jeghegy csucsa az egy paranyi porszem az egy olvado hopehely hamu s por kristalyok szovetsege letezik az idok kezdetetol letezik az idok vegezteig am mindossze egy pillanatig csak az elmulasig csak az olvadasig ami latszik belolem: az lathatatlan szemnek lathatatlan csak szivnek leleknek ertelemnek erzelemnek letnek letezo voltam s leszek porbol por egbol eg nezz meg jol ott voltam ott leszek ahol szuletik az ido szuletik a por ez az mi latszik s ez mi nem latszik Sablja in vinski jahač najresneje potrebujemo besedo resnice ukaz ukazu ptiča zlatega zaprtega v kletko pesem za recitacijo besedno ponižanje svarilo in vzklik čim večji ah in oh zaljubljeni blišč medeni kolač sijočih narcis govorce ovenčane govorne stroje a bogaboječih somrak je blizu rušenje malikov barbari barbari bari mladeniči ustvarjeni za poljube zmešnjava zmeda vse kar vam ni ljubo bliža se zaton sveta apokalipsa divjega jezdeca v oklepu lastne golote zajahal bom lesenega konja opasan s plamenečo sabljo s kijem ki drobi kosti da smrt bo na ramenih smrti tisti ki obsojate klicatelji prekletstva sedaj se mrači dolga noč je pred nami temna ponekod peklensko vroča kot dolg poljub kot mraz ki leze v kosti Kard es borlovag igaz szo kell amolyan komolyan parancsra parancsra kalitkaba zart aranymadar programvers kell szogyalazat intelem es felkialtas minel nagyobb jaj es oh es szerelmes maz mezeskalacs tukros narciszoknak koszorus szoszoloknak szajgepeknek am kozel a felszistenek alkonya a balvanyrombolas ki melle alltok he akkor barbarok borbarok borbarok csokra termett szaju narcisz ifjak zagyvasag es kaosz minden ami kedvetekre nem valo am kozel vilagotok alkonya az apokalipszis vad lovagja meztelensegem panceljaban falora ulve jomagam is leszek hatalmas tuzes karddal csontokat toro buzogannyal a halallal vallvetve maga a halal most atkokat kialtok most itelkezok alkonyodik hosszu ejszaka keszul sotet es hol pokolian forro akar a csok hol csontig hato fagy Luč ne ostaneš kaj ostalo bo od tebe razen humusa ali še manj drevo strohni še skala v prah razpade železo še železo je dobro samo za rjo ščurki v temi te okradejo za besede ko bi le zasvetila luč, zasvetila končno kaj ostalo bo tebi razen spominov ali še manj v senci krošnje ob cesti počil si ničkolikokrat kolikokrat počil bi še lahko če obstajala bi cesta in senca drevesa če počiti bi se dalo kaj ostalo bo tebi razen počene skale ali še manj po navadi nemi ščurki iz teme razkropijo se v soju zanetene svetlobe ko bila bi luč ko le vnela bi se ta uboga luč kaj ostalo bo kaj postaneš iz preostanka besed rabelj za ščurke luč temo minljivost ali pa obnemiš brez besed obnemiš ostaneš brez besed le luč luč luč naj zasveti Nem maradsz feny mi marad beloled humuszon kivul vagy meg annyi sem elkorhad a fa szetporlad a szikla is a vas a vas is csak rozsdanak jo szavaidat csotanyok lopkodjak szet szep sotetben csak feny gyulna csakfeny gyulna mar egyszer mi marad neked emlekeden kivul vagy meg annyi sem utszelenfa arnyekaban megpihentel hanyszor hanyszor megpihenhettel volna ha lett volna ut ha lett volna fa arnyeka ha megpihenned lehetett volna mi marad neked meghasadt szikla vagy meg annyi sem szotlan csotanyok a sotetben hogy jobb hijan szetszaladjanak lampagyujtaskor csak feny gyulna nyavalyasfeny vegre mi marad mi maradsz megmaradt szavaidbol csotanyirto fenyirto sotetirto mulasirto vagy szotlan szotlan maradsz szotlan szotlan csak feny feny feny gyuljon Navadno sporočilo iz steklenice: če so tu uničujoče zunanje sile, obleganje pa traja od otroštva naših dedkov, če nam vbijajo v glavo, da ne ravnamo tako, kot bi bilo potrebno, da ne stojimo, kot bi za stvarmi morali stati, da ne izgovorimo, kar povedati je nujno, da ne pišemo, kot pisati bi znali, na splošno trdijo, da nismo takšni, kakršni morali bi biti, četudi je vse to resnica, tu smo bili, tukaj smo, tu ostanemo, ker ubraniti moramo poslednjo utrdbo, da iz preluknjanega lonca srž (juha) ne odteka, in čakamo spoštljivo, da taisti, ki jim nudimo varen spanec, oskrbi nas s hrano in strelivom, ne bi škodilo, da povrh še z vinom, -tudi zanj imamo žlahtne besede!- nasploh hvala, da lahko z Božjo pomočjo Če je v taboru notranji nemir, obstajamo in sporočamo: ostanemo in obstali bomo. Postscriptum: Pisali bi še o marsičem, a naše izsušeno pero je primerno le za puščico, ki vse rani, plačanci pa ne nadomestijo vrlih vojakov in huzarjev viteških. Palackposta, cimkent jobb hijan: Meg ha belso szethuzas van is a taborban, megha kulso rombolo erok is vannak, es tart az ostromallapot meg oregapaink gyermekkora ota, nem cselekszunk ugy, mint ahogy cselekednunk kellene, nem allunk helyt, ahol helyt kellene allnunk, nem mondjuk ki, amit ki kellene mondanunk, nem lrunk ugy, mint ahogy lrnunk kellene, tehat es egyebkent is, nem vagyunk olyanok, mintamilyennek lennunk kellene, meg ha ez mind igaz is, de itt voltunk, itt vagyunk, es itt maradunk, mert ezt a vegvarat is vedeni kell nehogy kilyukadjon a fazek es kifolyjon a leve(9) de tisztelettel elvarjuk, hogy akiknek nyugodt almot biztositunk, ellassanak bennunket loszerrel es elelemmel, de a bor sem art ha van - szavaink vannak nekunk is! - egyebkent koszonjuk, Isten segedelmevel meg ha fejunkre olvassak is, meg megvagyunk es uzenjuk: maradunk es megmaradunk. Postscriptum: trtunk volna mast is, de pennank kiszaradt, majd lesz belole sebet ejto nydvesszo, a zsoldosokkal semmire sem megyunk, annal tobbre jo katonakkal, vitez huszarokkal. Alternativa želja po stokanju ni zadostna povej povej izgovori že enkrat a sem si kdaj želel to kar bom udejanjil naj bom pljunek sline v ustih naj bom cestni prah nabreknjen v blato naj bom gorka plesen na hlebu naj bom krvava trska v dlani naj bom nikoli izgovorjena beseda a naj bom da ne bi ne bil Alternativa a nyogni akaras nem elegendo mondd mondd mondd ki kivantam-e mar valaha mert most megteszem legyek kikopendo nyal a szajban legyek sarra dagado utszeli por legyek keseru penesz a kenyeren legyek veres szalka a tenyerben legyek soha ki nem mondott szo de legyek nehogy ne legyek Kar je moja pesem ni drugotno od sprejemanja vloge za to ali ono ko ležem pod kožo (s v koži) skrivam jo znotraj napenjam kot oteklina v ustih nemirno okušam glasove stavke odmerim solze krčevite gibe, brez popuščanja mimiki odmerim molitve ni drugotno od sprejemanja vloge za to ali ono mi leze pod kožo in (v koži) uklene nabuhlost me utesnjuje premetava položi v usta dene v usta vzame v usta moje glasove njene glasove moje stavke njene stavke mi odmeri solze svoje tvoje krčevite gibe krčevite premike brez milosti ne odmeri moje molitve svoje molitve svoje mimike-moje mimike Ami a versem nem mas ez bujik a borom ala szerepvallalas (borombe) hol ennek feszit hol annak dudorit a feszkelodes a bore ala szamba veszi (a borebe) bujok szajaba veszi belulrolfeszitem szamba teszi csupa dudor hangjaimat a feszkelodes (hangjait) szamba veszem mondataimat hangjait (mondatait) mondatait adagolja konnyeimet adagolom konnyeit konnyeit gorcsolt mozdulatait konnyeidet nem kimelem mimikajat gorcsos mozzanatokat kimerem imajat gorcsolt mozdulatokat nem mas ez nem kimeli szerepvallalasnal ki nem meri imamat mert hol ez imajat mert hol az mimikajat mimikamat Sporočilo rada bi se ponovno rodila v Aziji ponovno rodila tam od koder smo krenili novemu začetku naproti rada bi se ponovno rodila da kljubujem umiranju na kolu in grmadi nasploh vsem oblikam smrti ubijala bi za osvajanje in gradnjo domovine čvrsta sem kot kosa travnikov in prenesla bi vse tempe končnice in oznake izvirne stavke in vse druge kreposti sedeč na konju držala bi govore in prisluhnili bi mi ker želeli bi slišati taisto kar imam povedati poslušali bi me moški s kitami v laseh saj besede zvenijo zaradi vas res je da z mene visi koža opraskala bi se tudi a jahači so že krenili na konje na konje kreniti je treba kreniti je treba kreniti Uzenet szeretnek visszaszuletni Azsiaba visszaszuletni oda ahonnan elindultunk hogy ujra kezdhessuk - szeretnek visszaszuletni karobahuzas maglyahalal es egyeb halalok ellenere is oles honfoglalas es epites retek kasza eros vagyok es birnam az iramot uj ragokat es jelzoket es tomondatok meg nagyobb szilardsagat lovon tartanek beszedet hogy hallgatnatok mert azt szeretnetek hallani amit mondok hallgatnatok befonott haju ferfiak hallgatnatok mert ertetek is szol igaz log rajtam a bor vakarozni is kene mar nyergeinek az indulok lora lora indulni kellene indulni kellene kellene Stebelce na tvoji dlani Okus vetra so mi odvzeli hotenja moja v blato spremenili hotela sem pšenico ne pa ob sušnih poljih zreti v dejstvo da je ženska močvirje V vetru polnega okusa dišečem kot dišeča je otava zaplavati v pogubo sem hotela biti v dlani kakor majhna trava ki se s senom kopice v eno sklada Potovati daleč stran v daljavo kot je daleč voz Veliki če vprašanje na raketi pošljejo za mano nihče ne najde me le ti Bila sem stebelce na tvoji dlani spremenil si me v zeleni travnik okus vetra bova poiskala na Velikem vozu pripeljala predno odplakne ga deževje Egy szal fu a tenyeredben Elvettek a szelnek izet iszap lett az mit akartam pedig nekem buza kellett nem kiszaradt mezok mellett nezni hogyan no a mocsar Izes szelet akartam en szagos legyen mint a sarju megfurdeni beleveszni tenyereben egy szal lenni boglyaban igy eggye lenni Lenni mint a Goncolszeker elutazni olyan messze majd ha kuldenek utanam raketara szerelt kerest ne talaljon meg mas csak te Tenyereden fuszal voltam retet csinaltal belolem megkeressuk szelnek izet meghozzuk Goncolszekeren mielott meg jon az eso Razglednica iz Lendave za mojo mamo A vidiš popotnik tu je HALICANUM poln bitk in cest čas se je ustavil še mi smo takšni kot bil je mali človek sredi rimske vojske tu človeku malemu gorice rodijo vino ki preizkus moči je a ko je jutro mimo mimo je rimska gospoda ne sonce ne mesec ne svetita kot oni VOJSKA vedi da slabi vetrovi ustavili so moja pisma in ako si živa mati povej povej mi zakaj je treba umreti za neznano Lendvai kepeslap anyamnak Latod-e utas ez a HALIKANUM csatasorok es utak rengetege az ido nem valtozott es mi is csak olyanok vagyunk mint akkor a romai seregek kicsi embere volt a kicsi embereknek itt a hegy szolot es bort teremve rajta probalja erejet de reggelre reggelre a romai urak tovabbmentek se nap se hold nem olyan ragyogo mint ok a HADSEREG postat most nem kuldok rosszak a szelek ha meg elsz anyam mondd meg nekem miert kell meghalni azert zakaj strahove do mimoidočih zemljanov na poti do Halicanuma si zatajila sedaj ko vsak rešuje le svojega in svoje od svetih vrednot ki jih učimo le drobtine so ostale amit soha nem ismertem mert nem mondtad meg mi a felelem egy halikanumi uton szemben jovo foldivel most amikor ki-ki a magaet menti meg es a tanitott es csinalt szent igenkbol alig maradt meg valami Rebellio II tako malo mi trezni ponujaš, gospod, da znova in znova podam se v neumno opojnost zakaj je tvoja volja, da kdor bistroumno živi življenje, na ramenih nosi breme tujih radosti predmet posmeha zakaj, gospod, kaznuješ nas in mene ki verj amemo v vstajenje dobro slabo in druge obljube zakaj mi to delaš, gospod, zakaj potiskaš me v vojno, otroke imam leta me še niso načela a vekam kot ostarela starka zakaj si me zapustil, gospod, četudi si mi dal bore malo sem verjela vate in v cilj, idejo zakaj mi to delaš, vsemogočni gospod, z mano, ki sem tvoj vojščak željan življenja otroke imam majhne otroke, otročičke pa še zate bi lahko živela a tako pomanjkljiva sem jaz ali tako pomanjkljiv si ti, gospod, Rebellio II. oly keveset adsz a jozansaggal, uram hogy ujra es ujra kisert az ostoba mamor miert rendeled ugy, hogy ki peldas esszel probalja elni halando letet es viseli masok terhenek oromet azon rohognek miert, uram miert buntetsz engem es minket akik hiszunk a jo es a szep feltamadasaban es egyeb lgeretekben miert teszed ezt, uram miert uszitasz haborura, amikor nekem gyermekeim vannak es meg oreg sem vagyok de ugy kell sirnom, mint a veneknek miert hagysz el, uram bar keveset adtal megis hittem benned es a cel fontossagaban miert teszed ezt, hatalmas uram, velem aki katonad vagyok es elni szeretnek mert gyermekeim vannak kicsiny gyermekeim, kicsiny gyermekeim es erted is elhetnek hat olyan keves vagyok en vagy olyan keves vagy te uram zato bodi dovolj izstopila bom, oprala zobe izpljunila vse oblastne vizije, saj se dela noč zakaj bi legla k počitku z usti ki smrdijo bolečina je neučakana odgovor pa na dlani ti premalo si, gospod, oni reveži in sirote drugi druge drugam so odšle de most aztan eleg kimegyek, fogat mosok es kikopok minden hatalmi viziot merthogy ejszaka van miert fekudnek le budos szajjal amikor itt a valasz es surget a fajdalom is te keves vagy uram ok szegenyek es arvak masok masok majd mashova utaznak Popotnica spoštovani kolegi pomlad je danes in verjamem da bo še veliko pomladi če ne nam pa drugim ker čas ni zaradi nas čas nas le premeri spoštovani kolegi zbrali smo se na stolpcih svinčenih črk da se pokažemo pokazati se seveda moramo za koga smo za koga živimo spoštovani kolegi toliko se jih lepi na drobne žalosti mojstrsko narejene vrvi za sušenje misleč to je moj dan da se pokažem a vedeti moramo da je prilaščanje duhovnosti obveza do premnogih rekviemov in pripada prijateljem ki bili so pogumnejši od nas kdor boji se tega naj odstopi spoštovani kolegi svet besede potrebuje svet dejanja potrebuje ne pozabimo kolegi da dejanje novo dejanje rodi Utravalo tisztelt kollegak ma tavasz van es hiszem sok tavasz lesz meg ha nem nekunk hat masoknak az ido nem miertunk van az ido minket csak megmer tisztelt kollegak osszegyultunk hat az olombetuk hasabjain mutatva magunk meg kell mutatnunk persze azt is kikert vagyunk tisztelt kollegak oly sokan ragodnak kis banataikon mestersegbol csinalt szaritokoteleken gondolvan ez az en napom mutatom magam pedig tudnunk kellene a szellemi javak birtoklasa kotelez sok rekviem igazolja baratainkat akik batrabbak voltak aki felti magat hagyjon fol ezzel tisztelt kollegak a vilagnak szora van szuksege a vilagnak tettre van szuksege kollegak ezt ne felejtsuk gondoljuk meg a tett uj tettet hoz s to mislijo prepustila bi nas usodi da ne trpi le papir, kolegi da ni le papir tisti ki ohrani naše namere kolegi zbrani ker to je naš čas čas našega življenja ezzel be is rekesztenem menjunk a magunk utjan ne csak a papir szenvedjen kollegak ne csak a papir orizze meg a szandekot kollegak mert ez a mi idonk az elet ideje Ponižani Tesna nam je ta medenica ali preširoka, kdo pozna resnico iz pradavnine, a je to prekletstvo: „prišel je bič božji". Dneve začenjamo vedno znova, tudi tiste, ki so že preteklost, da se na večer v obleganje zazremo, čeprav je minil dan brez bitke. Kljub temu upamo in zaupamo, vero podedovali smo od (velikega prednika) Szent Ištvana, spreminjamo svoj-jaz, prihodnost, in trpimo zavajanja. Medene obljube ogoljufajo nas enkrat, dvakrat, tisočkrat, gostimo se s svojimi rablji, češ »ne bodo nas pustili na cedilu«. Ko pridemo k pameti, že drugi razgrabili so vse koristi, brez upanja na boljši jutri razglabljamo svojo resnico. Le kdo nam bo prisluhnil „hordi tatarski", koga zanima da ostali smo brez vsega, Megalazottak Szukos nekunk e medence vagy tag, megmondani ki tudja, atkoznak itt osidoktol, „jott az Isten ostora". Ujra kezdunk minden napot, azt is, amely reg elmulott, latjuk este az ostromot, pedig csata aznap nem volt. Megis bizunk, remenykedunk, hitunk (a nagy ostol) Szent Istvantol maradt rank, felcsereljuk enunk, jovonk, turjuk meg a csabitast. Mezesmadzag egyszer, ketszer, ezerszer is megcsal minket, lakomazunk kivegzonkkel, „cserben nem hagynak bennunket". Amire mi eszbe kapunk, elkapkodjak, masok viszik el a hasznot, remenytelen a holnapunk, magyarazzuk igazunkat. Ki hallgat meg ugyan minket, „tatar horda" kit erdekel, kijatszottak, semmink nincsen, izigrani izgubili smo svoj včeraj. Toliko bistrih, razumskih bitij -četudi naivnih-komaj najdemo na Zemlji, kaj krepost bo lutki, če je njen razum brezdušni? A tukaj sploh kdo še razume Adyja, genija, ki je videl dlje, za željami zatiralcev oprezamo, sprijaznili smo se s hlapčevstvom. Dvignite glave otožni Madžari -pozivajo- tukaj ne trpimo turobe, kdor se ne pokori, ga bodo sunili iz Evrope. V bistvu z Evropo ni težav, le peklensko-vražje vere smo, sosedje „veliki" bevskajo z opletajočimi jeziki, ni misijonarja na resnični poti. Poparjeni nemočno objokujemo, pulimo lase drug drugemu, češ „kaj bo če ne vstopimo D, tja, kjer tisočletja stoje naši gradovi. Ne razumemo bistva, Madžarom pamet razsvetliti pa je prepovedano, Bog se nas usmili. a tegnapi is elveszett. Ennyi okos, ertelmes leny - ha hiszekeny is - alig akad meg e Foldon, mit er a babunak az ereny, lelek nelkuli ertelem. Erti meg itt barki Adyt, a geniuszt, aki tisztan latott, lessuk elnyomoink vagyait, vallaljuk a szolgasagot. Fol a fejjel bus magyarok - hangoztatjak -, Europa nem tur komort, ki nem hodol be, kitaszitjak! Nem is Europaval van a baj, ordog-pokol a mi hitunk, „nagy"' szomszedok nyelve csahol, igaz utra nincs teritonk. Sirankozunk, tetlenkedunk, leforrazottkent a hajat tepjuk mi egymasnak, „mi lesz ha mi be nem lepunk", ahol ezerszaz eve varaink allnak. Nem is ertjuk mi a kerdes, magyaroknak szolni tilos, senkit ne erjen itt sertes, csak Istenunk legyen irgalmas. Pesimizem Drevesa kratka na hribu Zvonovi v stolpu donijo, odtrgana so od viharja, pozivajo na polnočnico, kdaj zorela bo v močvirju za tiste, ki onstran odšli so, hrupna poletna sončna zarja? zadnji zajtrk je že mimo. Kam seje vsa divjad pobrala, Pastirji in pastirski ognji, ki nekoč je tu živela, sobivajo v Betlehemu, človeku se srce para, otroška duša olesenela je v noči, ko madžarska pesem se razlega. ni življenja več v njem. S hribov veter k nam zavija, Vrle vile in šamani- jesen poniknila je v zimo, preostali angelski stražarji, slana plamen zamrznila, prišepnite, kje kit križari, tu bratje bratov se bojimo. izbruha Jona na obali. Sivi nagrobniki na navju kljubujejo mrkemu hladu, tu duša telo je zapustila, vstajenje zadnja je bila toplina. Kot drobna slana razpršijo se solze žalujoče mame, oči sina krasnega žarijo nikoli ne več v svitanje. Pesszimizmus Kurta fak a domboldalon Zug a harang a toronyban, vihartepte fergetegben, menni kell az „ejfelire"; nyari napnak nesze vajon aki nyakig van a bajban, mikor erik a berekben? nem kell neki reggelire. Annyi volt itt egykor a vad, Pasztorok es pasztortuzek hova lettek mind azota; megfernek ott Betlehemben; az ember szive akkor hasad, megfasultak itt a lelkek, ha hallatszik a magyar nota. nincs mar elet a kisdedben. A hegyekrol suvit a szel, Tunderek es samanok - ti elveszett az osz a telben, visszamaradt orangyalok, testvertol a testver itt fel, sugjatok meg, merre veti, megfagyott a lang a derben. hanyja Jonast cethalatok?! Szurke fejfak a temetoben , dacolnak a zord hidegben, nincs mar lelek a testekben, folszalltak meg a melegben. Bus anyoka konnyeibol rank szallott egy dermedt harmat, szep fianak szemebol nem sugarzik mar pirkadat. Lendava Zgodaj pojavila se je na odru zgodovine, človek iz kamene dobe vzljubil je tvoje hribe, zagotavljajoč življenje pokrajine širila si se, ko prišle so različne narodne skupine. Rimljani vzljubili so te, zgradili utrdbe, Huni, Germani razdejali, a ti podoba si človeške trme, krščanskega boga častila si v tvoji katedrali. V tej pokrajini različni so narodi shajali drug z drugim nenehno, čutili prihajajoče so skrivnosti, svetlo prihodnost, ki čaka na človeštvo. Vsak dan pomemben je na Zemlji, do življenja le izbrani imamo pravico, in če želimo biti srečni, sprejeti moramo sobivanja resničnost. Davni grad, ki kljubuje viharjem, bojem, napadom Turkov, Tatarov ne zasluži, da vrednote poteptane bodo, ker v prihodnosti slabotnim bo v oporo. Ti krona si pokrajine prelepe, center Banffyjevega pokoljenja, a potrebujemo okraske bogatejše, kot so simboli preteklosti, obstoja in življenja? Lendva A tortenelem szinpadan koran megjelentel, a kokorszak embere megszerette lankaid, kovette azt tobb nepcsoport, folyton csak bovultel, a tajnak igy biztositvan az eletet. A romaiak megszerettek, eroditmenyt is kap tal, hunok, germanok romboltak, de te korral, emberrel dacolva, templomodban kereszteny istent imadtal. A kulonbozo' nepek e tajon megfertek egymas mellett szuntelen, tan ereztek a jovo titkat, biztak az emberiseg boldog jovojeben. Minden nep fontos e Foldon, az eletre valamennyien jogot formalhatunk,. vallalnunk kell az egyuttletet, ha boldogulni akarunk. Ertekeink eltiprasat nem erdemli ez odon var, megert ez mar harcot, vihart, torok, tatar tamadast, de velunk, gyarlokkal dacolva, a jovoben is majd kiall. Te vagy e szep videk koronaja, a Banfiy nemzetseg centruma, kell-e ennel gazdagabb disz, mint letunk, multunk szimboluma? Mar je madžarska zastava, ki plapola na zidu, nadloga, koga motijo prvi, koga drugi, tu tako spoštuje človek človeka, da himno drugega in svojo po tihem gruli. Koga je več, kdo je bil prej, ni mesta za to vprašanje, ostalo nam je za pest zemlje, pridi pajdaš-deliva zaklade. Drugačnost daje nam enotnost, če jo znamo negovati, mesto moraš rad imeti preprosto, ne pa v Babilon preoblikovati. Oh ti Lyndva, Limbach, Lendava, Spodnja Lendva, Lindolves, ko te bodo tvoja ljudstva spoštovala, to poroštvo tvojega obstoja bode. Kit zavar az egyik, kit a masik, baj tan ha magyar zaszlo leng falan, hisz ember embert itt megbecsul, egymas himnuszat dudolvan. Ki volt elobb es ki a tobb, e kerdesnek helye nines, van meg egy maroknyi fold, gyere pajtas - ez a kincs. A massag is egyseget ad, csak tudni kell azt apolni, nem kell Babilont formalni, e varost Igy kell szeretni. O te Lyndva, Limbach, Lendva, Alsolendva vagy Lindolves, tudjunk teged megbecsulni, letbiztosltekunk ez! Grenkobe našega madžarstva Nečloveško, na razvalinah ležečih idej, opletamo iz globin mrtvaških hodnikov. Gledamo, a drug drugega ne vidimo, izgubljeni, se borimo z ranami, ki zevajo. V utesnjenih srcih pritajila seje nekdanja vročina, kot prividi švigaj o spomini iz davnine pošastne spremljevalke nostalgije, edino upanje je šopek iluzije. Kaj j e veliki greh Madžarov, v svetu polnem narodov, s čim grešili smo, reveži Karpatske medenice, zakaj se nad nami, ljudstvu iz biblije, zgrinjajo boji in viharji? Upamo lahko na slavno prihodnost, da z raztreščenimi jarboli zajadramo z vetrom složno ali pa čakali bomo, zvezani, na božjo sodbo? Magyarsagunk keserui Romokban hevero eszmeken, embertelen, halotti folyosok melyen vergodunk. Nezzuk, de nem latjuk egymast, elveszve, tatongo sebeinkkel kuszkodunk. Szorongo szivunkben egykori forrosag kellemes laza lapul, delibabkent suhannak regmult emlekeink. Kiserteties kovetonk a nosztalgia, egyetlen remenyunk, delibabcsokor. Mi a magyarok nagy bune a nepek vilagaban, mivel vetettunk mi Karpat-medencei nyomorgok? Miert gornyednek rank bibliai valasztott nepkent harcok, viharok? Remenykedhetunk-e meg dicso jovoben, egyseges szelbe fogva szetroncsolt arbocaink, vagy guzsba kotve varjuk ki az isteni ltelkezest? Uroki, prekletstvo skrpucalih cilj ev tuj ca, poguba bodo našega ljudstva. Slabotno klicanje iz globine, naš zbor bo v pomanjkanju složnosti, širine. A bo naš obstoj preklet za vedno, ali združili se bomo, enotni, ali iztrebijo nas Turki in Tatari, ali bomo na zemlji prednikov vse nadloge preživeli? Atok, varazslat alatti nepkent pusztulunk, idegenek altal osszetakolt cellakban. A melysegbol gyenge kialtasunk, karunk, egysegunk belso es kulso hianyaban. Atkos letunk lehet-e orok, egyesulni, egyezkedni tudunk-e majd, kiirthat-e bennunket tatar vagy torok, oseink foldjen tuleljuk-e bajainkat? Rodna gruda Zagledam kamnite sekire tisočletja skrite, ostrijo se v utrobi te zemlje za živimi zidovi kolib koliščarjev. Tu v osrčju Panonije prekrižane so poti Slovanov, Avarov, Keltov, bojevitih Rimljanov, ki z glasniki vojne iščejo poti do Halicanuma. Nikogaršnja zemlja drnine stoletja bila je pokrivalo očesa naših prednikov, bujna rodovitna rodna gruda, očetovo pšenično polje, vse to je moje Prekmurje. Szulofoldem Kobaltakat latok, elesednek e fold gyomraban, megbujva evezredeken at a colopkunyhok sovenyfalai mogott. Utak keresztezodnek Pannonia sziveben, szlavok es avarok, keltak, s hadat uzeno romaiak keresik az utat Halicanum fele. Gyepuvidek, senkifoldje, evszazadokon at oseim szemfedoje, buja termofold, apam buzafoldje, szulofoldem, Muravidek. JUDITA ZAGOREC-CSUKA Hočem Hočem, da me ljubiš, kot pesnik ljubi svoje žalostne misli. Hočem, da si moj sopotnik, kot je luna zvezdam. Hočem, da me ljubiš, kot cvetlica ljubi toplino sonca. Hočem, da se spominjaš, kot pastir spominja se zelenih travnikov in slakovodnih potokov. Hočem, da tvoja edina pot vodi k meni, ne da bi me hranil z neskončno bolečino. Hočem, da si večna glasba, kristalna svetloba, ki z zublji žge moje veliko srce. Gospod, ti razprl si moje oči za ljubezen, zato ne delaj takoj slepca iz mene, naj bo ta ljubezen po tvoji volji. Azt akarom Azt akarom, hogy ugy szeress, ahogy a kolto szereti onnon szomoru gondolatait. Azt akarom, hogy tarsam legy, mint a csillagok a holdnak. Azt akarom, hogy ugy szeress, mint nap meleget a viragok. Azt akarom, hogy ugy emlekezzel, mint pasztor emlekezik a zold retre es az edesvizu csermelyekre. Azt akarom, hogy legyen egy utad hozzam, s ne verj engem vegtelen fajdalommal. Azt akarom, hogy igazi feny legyel, hatalmas szivemet perzselo lang, orok zene. Uram, te nyitottad szerelemre szemem, s ne tegyel rogton vakka, de legyen ez a szerelem megis akaratod szerint. Služenje (očetu) Hotel sem živeti tako, da služim ljudem. A dovolili mi niso, da jim služim: vedno hlapčevstvo so hoteli, kar ni taisto. Služiti znam, ne pa služabnik biti. Zato ne hodim več po njihovi poti, nisem uspel. Marai Sandor: Eg es fold Tako neskončno daljnje in zastrto je vse, kot da se nas nič in nihče ne tiče, kot če bil bi z Marsa, tuji mimohodec. Vsi potujemo s svojim vozilom, gorivo pa plačajo taisti, ki so morda vse skupaj naročili, da nam s ceneno eleganco in prehodnim udobjem povedo, kam smo namenjeni. Szolgalat (edesapamnak) „En ugy akartam elni, mint aki szolgal az embernek. De nem engedtek, hogy szolgaljak nekik: mindig szolgasagot koveteltek, ami nem ugyanaz-Szolgalni tudok, szolga lenni nem tudok. Ezertfelrealltam utjukbol, megbuktam." Marai Sandor: Eg es fold Olyan vegtelenul tavoli es elvont minden, mintha senkihez es semmihez kozod nem volna, mintha atutazo, idegen Mars-lako volnal. Mindenki kulon autoval jon, de a benzint masok fizetik, talan a megrendelok, s ok mondjak meg, hogy merre kell menni, olcso eleganciaval, atmeneti kenyelemmel. Vem le to, da povratka ni, da nekoč pred smrtjo vrnem domov se, k njim, ki niso tujci. Tudi jaz sem hotela živeti, kot nekdo, ki služi ljudem, napela sem moči do meja svojih zmožnosti, iskala služnost, božjo iskro, a neuspešno. Csak azt tudom, hogy nincsen visszateres, s hogy egyszer halalom elott haza kell terni azokhoz, akik nem idegenek. En is ugy akartam elni, mint aki szolgal az embernek, sajat hajlandosagom szerint, megeroltettem magam., kerestem a szolgalatot, azt az isteni szikrat, es megbuktam. Bog moj Bog moj, če dal si cilj, dodaj mu še poti, če dal si jezik materin, dodaj še žlahtne besede, če dal si ljubezen, ji dodaj še ogenj. Bog moj, usliši moje molitve. Istenem Istenem, ha celt adtal, adjal hozza utat is, ha anyanyelvet adtal, adjal hozza szavakat is, ha szerelmet adtal, adjal hozza tuzet is! Istenem, hallgasd meg imaimat! Zemlja draga Samo spoznanje je tvoje, Da se tu bohoti zemlja draga. Drobtinica kraj tvoje beraške palice, Da te samomor ne premaga. Samo krasota je tvoja, da Oblečeš spečo dušo, Naj tvoje telo oblije svetloba, Kjer te polože pod rušo. Samo tvoja duša bo hodila, Tam, kjer ta zemlja gosti duhove In jih v lepoto traktira. A ognjeno vino drugim naliva, Ne v kruha lačne čeljusti tvoje, Ki umirajo od nje lepote. Draga fold Csak a tudata a tied, hogy im itt virul a draga fold. Kapra adalek koldusbothoz, Hogy magadat meg meg ne old. Csak a gyonyore a tied, hogy Oltoztesd hunyo lelkedet, Legyen mi fenylik a sirbolthoz Hova leteszik tetemed. Csak a lelkeddel jarhatsz meg itt Hol e fold a Szellem-vendegit Traktalja szepseggel tele. De tuz-borabol masnak csorgat, Kenyertelen allad folkophat. Szepsegebe pusztulhatsz bele! Somrak Si jokal od čarobnih besed pokrajine, So te uročile somraka barvne orgije, Ko se Zemlja na Sonce krotko zvrne, In ona jo v čudežno luč zagrne? Pradavni umetnik po čopiču seže, Na zračnem oboku v vzorce poveže, Rdeče-oranžni dim na nebeško platno poseje, Jih z barvo morja v ljubezen večno sklene. In če pesnika za skrivnosti smo izbrali, Lava barv, ki v očeh se mu zrcali, Na njegovi duši bol sveta predrami. In se rodijo pesmi jokajoče, Ki krasijo somrakove zastore, Skrite v duši, sanjave, žalujoče. Alkony Sirtal-e mar a taj varazsszavara, Buvolt mar alkonyat szinorgiaja, Mikor a Fold szeliden Napot harit, Es az utana kuldi fenycsodait? Az os-Muvesz utana nyul ecsettel, S a leguszalyra csodamintat fest fel. Voros-bordo-narancs-fust-tenger-szinnel Az eg vasznan orok szerelmet hint el. S h ajo a kolto, az elet titkara, Szeme tukrere omlik e szinlava, S lelken egy vilag fajdalma eled. Es megszuletik egy-egy siro enek. Elgyonyorkodik az alkonypalastban, Lelkeben megis titkos, mela gyasz van. Naj bom zima bela Naj bom snežni metež, zima bela. Naj bom snežno bela odeja, nočem biti motna luža, naj bo bela moja duša. Naj bom slepčevim očem svetloba, ob cesti poteptana trava, listov zelena barva, list utrgan od viharja. Naj bom novo upanje, naj ostane duša bela. Naj bom ptič, ki visoko leta, takšen, ki ne najde gnezda, takšen, ki svobodno jadra. Naj bom vodna kaplja na valovih oceana, naj ohranim dušo belo. Naj ne bom nikoli motna, blatna luža, črna voda, naj bom mogočna gora visoko nad oblaki. Naj bom bitje v pozabi, narave preminulo delo, a naj ohranim dušo belo. Legyek feher tel Legyek tel, feheren szallo ho. Legyek feher hotakaro. Ne legyek lucskos sar. Legyek egy feny vakok szemen, Es lelkem maradjon feher. Legyek zold falevel, Uj remeny. Vihartol megtepazott kis falevel. Kis eltaposott fu az ut szelen. De maradjon lelkem feher. Legyek magasan szallo madar, ki feszket sosem talal, de szabadon szall. Legyek egy csepp viz tenger hullamain. De lelkem maradjon feher. Lucskos fekete sar soha ne legyek en. Legyek egy magas hegy felhok felett. Legyek egy elmulas, egy elfelejtett leny. De lelkem maradjon feher. JOZSEF VARGA Priznanje Mnogi me sprašujejo: »Kje si rojen?« Kje je moja prava domovina? - Kaj naj odgovorim?... Besne čete Arpada zgradile tu so tabor, sokovi Lendavskih goric dali so jim napoj. Tu je tlako tlačil Dozsa, prijatelj kmetov, ponosno sprejemajoč vračilo sramotilnih stebrov. Le malokdo še v Zrinyijev junaški duh varuje, malokdo ljubezen do naroda še neguje. Kruc - Labanc urok mrmra - slepo odmeva, v mračni kleti tarogato ždi, spanec preveva. Spomin ubranila sta lesni črv slemena, ob močvirnatih vrbovjih vrba zvita, lena. Tu je moja domovina! V naročju Mure. Pšenično polje na nebu obok svetlobe snuje, Srečni plug preorje telo bogate zemlje, v preprogo brazd seje novo življenje. Stara Lendava - potok, varuh dimnika, je tu živečim zibajoča zibelka. Zvečer, ko se čebljanje ptičev v molk zavije trudno sonce z njimi pod napušč se skrije, se pokrajina prikloni mi zaspano, duši vdihne vero, jo razvedri ubrano. Vallomas Sokan megkerdezik tolem: hol szulettem?, hol van az igazi hazam? - Mit feleljek?!... Arpad bosz hadai vertek itten tabort, a Lendva-hegy leve nyujtott nekik mamort. Itt oklelt elnyomot Dozsa, parasztbarat, buszken vallalva a megtorlo szegyenfat. Kevesen orzik mar hos Zrinyink szellemet; nepe irant erzett vegtelen szerelmet! Kuruc-labanc atok Vak-moraja zajlik, sotet pincek melyen tarogato alszik. Emleket vedi meg a szuette fofa, a fuzes berek aljan gornyedo tofa, Itt van az en hazam! A Murantul olen. Buzatablas fenylo egbolt ivel folem. Boldog eke szantja a gazdag foldtestet, barazdaszonyegbe vet most uj eletet. A ven Lendva-patak sok gyarkemeny ore, az itt elo nepek ringato bolcsoje! Este, ha elhal a zsongito madardal, eresz ala bujik az elfaradt nappal, labam ele hajlik szunnyadon a videk: s lelkembe deriti a megnyugvas hitet! Pastirski ognji Drobni pastirski ognji gorijo v meni; leščerbe samozavesti, ki svetijo v temi. A plapola v zublju vročična bolečina? Srce moje za človeka živi ali utripa? Tisočletne skrite želje in pohabe, a bodo Prekmurju uresničene sanje? Lebdijo, valovijo svetlolasa žitna polja, srečnih zlatolask židana volja... Takšni so poljubi. Pogumni objemi. Tukajšnje vraže. Slike in ljubezni. Pobočja z jegliči. Nezavestne gorice. Takšne divje rože rastejo v dolinah, norice. Žvižgajoči dimniki tovarn. Traktorja brnenje: razprta usta pozabljenega ljudstva, ki se smeje. Drobni pastirski ognji, nemi znaki svetlobe: svetleče leščerbe, čuvaji strahov, tesnobe. Pasztortuzek Az apro pasztortuzek bennem egnek: ejbe vilagito, ontudatos mecsek. Langjaban lazongo fajdalom lobog? Szivem az emberert el meg vagy dobog! Evezredek rejtett nyomora es vagya lenne Muravidek megvalosult alma? Szepen lengnek-ringnak a szoke buzatablak, aranyfurtu, boldog, kacago leanykak... Ilyenek a csokok. Bator olelesek. Itteni babonak. Szerelmek es kepek. Kankalinos dombok. Ajult szolohegyek. Ilyen vadviragot teremnek a volgyek. A futtyos gyarkemenyek. Ez a traktorzugas: nepem ajkan nyilo, onfeledt kacagas. Apro pasztortuzek, nema fenyjelzesek: ejeimet orzo, vilagito mecsek. Moje pesmi Svojih Pesmi ne pišem svojih Videnj ne rišem svojih Misli ne usmerjam svojih Stavkov ne kreiram v Meni se krasijo razkošne prekmurske lepote v mojih Verzih se znojijo smejočih Prekmurcev vrednote v mojih Pesmih bijejo srca radostnih otrok v mojih Pesmih sijejo plapolajoči zublji povsod moje Pesmi rodijo kobilice in vrane sive jih zakoni dreves krojijo veverice poletja zime v mojih Pesmih Neumrljivi živi življenje večno v mojih Pesmih človek živi živi še in upa srečno Verseim Verseimet nem en from Gondolataimat sem iranyitom Mondataimat nem en alkotom Meglatasaimat sem en rajzolom Bennem a Muravidek dus szepsege diszuk Verseimben Muravidek nep-kacaja izzik Verseimben a gyermekek szelid szive dobog verseimben a melegseg fenye tuzel lobog Verseimet szurke varjak s furge szocskek szabjak mokusok fak telek nyarak torvenyei varrjak Verseimben Orokember orok eletet Verseimben el az ember el meg... es remel Pod vrtovi Mostja Pod vrtovi Mostja Plavolaska žanje snop konoplja Zvonka pesem daleč se razlega Gozdove polja obkroži-objema Pod travniki Mostja Žanje oves rjavega fantiča roka Dviguje pesem se njegova mračna Srce-duša bolečino čaka Pod moščanskim hrastjem Par zaljubljen poljube žanje Smeh radosti krili in se dviga Par rdečih ustnic se nasmiha Pod vrtovi Mostja dozorela Ljubezen je plodove žela A hidvegi kertek alatt A hidvegi kertek alatt Szoke kislany kendert arat Csengo dala messzire szall Erdot mezot olel - bejar A hidvegi retek alatt Barna legeny zabot arat Hivo dala komoran szall szive-lelke fajdalomvar A hidvegi tolgyes alatt Ket szerelmes csokot arat Vig kacajuk csapongva szall Piros szajuk mosolyra all A szerelem termest arat a hidvegi kertek alatt JOZSEF VARGA Po štiridesetih letih Tudi po štiridesetih letih te ljubim, Po dveh otrocih, štirih vnukih. Nad nama često jezno je bilo nebo, Oblaki skrili so luč življenjsko. Kot skrbni lastovki sva gnezdo naredila, Tako postala varna je trdnjava naša topla vila. Leta težkih muk so že minila, Grmovje brig v orjaški plamen sva stopila, A nerazumevanje, prekletstvo ni me grizlo, Pokvarjenost sveta premagala sva z ljubeznijo. V mlade duše sva z majhnimi dragocenostmi Vnesla radost z dejanji plemenitimi. Pogosto okusila sva revni kruh usode, To vseeno ni zlomilo najine zvestobe. Z roko v roki vedno skupaj sva gradila, V srečni jutri upajoče se snila. Zdaj redkih las držim ti dlan v svoji roki, Zate se smejim podnevi in ponoči. Včasih želim si, da minulo spet začutim, A po štirideset letih te še vedno ljubim. Negyven ev utan Meg negyven ev utan is nagyon szeretlek, Negy csodas unokaval es ket gyermekkel. Fejunk folott sokszor haragos volt az eg, Felhok moge rejtozott az elteto feny. Feszket raktunk ketten, mint gondos fecskepar, igy lett a mi hazunk meleg biztonsagvar. A gyotrelmes nehez evek mar elmultak, A gondbokrok oriasi langra gyultak. De a meg nem ertes szuatka nem ragott: Szerelmunk legyozte a gonosz vilagot. Oromet vetettunk igaz tetteinkkel, Fiatal Ielkekbe szereny ertekekkel. Gyakran megizleltuk szegenyseg kenyeret, Megsem torte ez meg szivunk hu szerelmet. Kez a kezben mindig egyutt epitettunk, A boldog jovoben remenykedve hittunk. A kezedet fogom most gyerulo hajjal, Rad mosolyog ajkam sok ejjel es nappal. Neha visszavagyom az elmult perceket, De negyven ev utan is nagyon szeretlek! Našla sva se Spomnim se neba, svetlečega oblaka, nasmeh na tvojem licu-plamen poljskega maka. Svilena koža je žarela v senci zibajočega krila, prekipevalo je od mladosti, kamor koli si stopila. Pripeljala si s kolesom v ponedeljek popoldan, na pregibu strnišča našla sva se midva. Vreme, ki rodi poljube, čudno se je smejalo, tvoje ime, Iri, odmeva neprestano. Talalkoztunk Emlekszem az egre, szokefelhos volt, arcodon a mosoly langos pipacsfolt. Lenge ruhad arnyan barsonybor pirult, amerre csak leptel, ifjusag virult. Kerekparral jottel hetfon delutan, talalkoztunk ketten tarlok hajlatan. Csokot termo ido furcsan nevetett, visszhangozva folyvast, Iri, nevedet. Pošlji luč Gospod, nagovarjam te pogumno. Dolgo smo te iskali: v travi, roži, drevesu, kamnu, vrhovih na nebu, v višavi; v globinah skrivnostnega morja, na vejah ognjene strele, v strupu bodic črnega trna, na postelji pragozdne stelje; na blatnem dnu mrtvih rokavov, med lijastimi storži v smrekah, na kodrih oblakov, od hrasta gubastih zarezah, v zibajočem klasju pšenice, v cvetnih listih krotkega bezga, v sredici makove potice, v sržu življenja, na preprogah svojih misli, v sivih celicah glave, v utripajoči srčni votlini, v duši, ki čaka na dejanje. Pošlji luč, da te objamem kot nebeško radost, da končno si prislužim, najdem, v večnosti pričakovano milost. Kuldd a fenyt! Uram, most hozzad szolok batran. Sokaig kerestelek: fuben, faban, koben, viragban, egbe nyulo berceken; titokzatos tengerek melyen, tuzes villamok agan, kokenybokrok merges tuhegyen, oserdok avaragyan; suppedo morotvak aljaban, felhok fodrai folott, fenyok tolcseres tobozaban, erdes tolgygubacs kozott; lengo buzaszal kalaszaban, makgubo rekeszeben, szelidbodza viragszirmaban, az elet lenyegeben; gondolatom szovevenyeben, szurke agysejtjeimben, szivem lukteto rejtekeben, iget varo lelkemben. Kuldd mar a fenyt, hogy oleljelek, az egiek oromet, hogy vegul megleljem, elnyerjem az oroklet vart kegyet! v Žerjavica v meni Gostil sem danes bitje tvoje, obsijano dušo od svetlobe, kot popek, vera se je razprla za tvoj obstoj, sveta Vladarja. Leščerba, ki mi večno sveti, žerjavica Božja v meni je srce v plameneče morje spremenila, zdaj ljubezen tvoja v njej počiva. Tako postal si sonce mojega življenja, up rastočega brstenja, dokler ta popek vere pestujem, hvalnice na ustnicah Ti snujem. Blagoslovljen bodi, Vladar nebes in zemlje, Ti, ki daješ večno nam življenje, razpri roke na široko za objeme in nas sprejmi v nebesa - medse. VARGAJOZSEF Parazs volt bennem Vendegem volt ma draga lenyed, S lelkembe szallott egi fenyed. Kinyilt hitemnek rozsaaga, Letedre, vilagok Kiralya. Parazs volt bennem Istenseged, Orok fennyel tundoklo mecses. Most langtengerre valt a szivem, Es benne szereteted pihen. igy lettel eletem napfenye, Rugyet fakaszto remenysege. S mig hitbimbomat apolgatom, Halaenek fakad ajkamon. Legy hat aldott, o, menny s fold Ura, Orok eletunk alkotoja! Tard ki felenk olelo karod, Add meg nekunk mennyei lakod! Moja vas Dnevno prehodim vse poti vasice moje, na prste si preštejem vse manjkajoče. Od štiriindevetdesetih hiš le v petinšestdesetih še kdo biva. Je to uspeh oblasti, je to hotela večina? Ulice so opustele brez smeha in vrišča, otožna okna strmijo v prazna dvorišča. Zdaj dvor opusteli nam priča preteklost, štiristo jih je tu živelo, ostalo jih je dvesto. Kakšno usodo nudi prihodnost negotova? Morda pa čudež tu ustvari nebeška Božja roka. Az en falum Naponta vegigjarom kis falum utcait, ujjaimon szamolom fogyo lakosait. A kilencvenegy hazbol hatvanotben laknak. Ezt eredmenyeztek a tobbsegi hatalmak?! Bamulo bus ablakok, hallgato gyer falak, nem hallik vidam kacaj, az utcak kihaltak. A regmulton merengek... az udvarok pusztak, itt valaha negyszaz elt, most alig van ketszaz. Milyen sorsot szan neked a bizonytalan jovo, vagy talan csodat kuld rad az egi Teremto?! Rojen lepi Zala-Zajki Pesnik z Mure, Rojen lepi Zala-Zajki; Tvoj razum so rahle Zibajoče žitne table, Bogati listavci, Igličasti iglavci, Žvižgajoči drozgi, Svetla jutra v svetlobi, Bogate vsebine, zorele V dragulj - jekleni. Zanos semena tvoje duše, Lepote Mure, Krilati zvonovi, Brežine, vrbovja Mrtvi rokavi, Barvali in kodrali So v razkošju poezije Te vredne dragulje. Razdeli po svetu, Od tega bodo srečna Dehteča jutra cvetna. Szep Zalank szulotte Mura menti kolto, Zala-Zajk szulotte; Elmedet a lagyan Ringo buzatablak, Lombhullato, gazdag Tulevelu erdok, Rigofuttyos, dalos, Fenyes, vig hajnalok Erleltek tartalmas Acel-dragakove. Lelked erenymagjat A szoknyasharangok, A Mura menti pompas Berkek, fuzes partok Szineztek, fodroztak Pazar kolteszette. Ezt az ertekkincset Oszd szet a vilagnak, S altala lesz boldog, Viragos a Holnap. Žar kljub temu zagorel je Mene viharji so rodili, bolniki stokajoči, bolehni, v meni ihtijo pesmi, ker viharji so me rodili. Sredi časa jadikovanja trpel sem od pijane želje, me valjalo je v blatu vnetje na tarnajočem pokrivalu časa. Zaman gorel je žar v očeh atomov in planetov iskre, poteptale so me maščevalne sile, če žar kljub temu zagorel je. Megis feny gyult Engem a viharok szultek, A fajok, nyogok, betegek. Bennem csak zokog az enek, Mert engem viharok szultek. Jajgato korok korleplen Kinlodtam vagytol reszegen. Fetrengtem sarban, hevenyben A korok jajgato leplen. Szememben feny hiaba gyult, Bolygok, s atomok szikraja... Legazoltak bosszuvagyak, Ha szememben megis feny gyult! JOZSEF VARGA Jesenske misli Roža cvetne liste seje, Visoko nad drevesi kroži Vene bledo lice poletja, Pevcev zbrana voj ska, Jesenski veter rahlo veje Slovesa pesem daleč nosi O minljivosti otožni vsega. Šepetava krošnja. Odprejo se ob vznožju hribov Roj pisanih metuljev zlatih Cvetlice mehke, iz svile, Cvetlice obletava, A v meni luč listov Gaju daje čar veličastni, Svet v meglo skrije. Kot cvetnih listov slana. Na daljni strani te brežine, Vandrovci, ki na jug letite, Sredi mračne divjine Pustite pesem mojo, Veselo ptičje petje utihne, V veselem zboru jo spustite Zapuščajoč višino. Pod materino okno. Čivkajoča mama ptičev Mladiče nagovarja Zapustiti dom, travišče Senco, gnezda varna. Oszi gondolatok Hervad a nyar sapadt arca, Virag hinti levelet, Oszi szello fujja lagyan, Az elmulas bus lehet. Nyilik meg a dombok aljan, Barsonyszirmu sok virag, De bensomben avar csillan, S kodbe borul a vilag. A tavoli hegyoldalon, A sotetlo vadonban Elhallgat a vig madardal, Nem hallik a magasban. Madaranya szolitgatja Cirpelve gyermekeit, Elhagyni a pusztak honat, Arnyat ado feszkeit. Gyulekezo enekeshad Koroz mar a fak folott, Bucsudaluk messze roppen A suttogo lomb kozott. Tarka lepkek aranykore Lengi korul viragait A ligetnek pompat ado Derlepett szep szirmait. Delre szallo vandornepek Vigyetek el dalomat, S vig karotok enekeljen Anyam ablaka alatt. Seme - Beseda - Sanje (Prekmurskim Madžarom!) Čuvajte madžarskega ljudstva tisočletno seme: pisane vrtove duše, v rože odete cvetlične dneve, bogate travnike nomadskih prednikov, domove, medeno zlate trate rajajočih metuljev, bogate, dične smreke skrite v luskastih storžih, odsev mirnih votlin na spokojnih vrhovih, kodre zvezdaste pene v nedrih jezerskega obraza, zvesta hrepenenja našega obstanka! Očuvajte Prabesedo od uničenja krutega jeklenozobega časa, od razpok preteklega, pesmi medvedov z navadami šamana od pritiskov divjih zabav, od tujih vraž, zastrupljenih tokov, divjost usahnjenih pogledov od vezenj a-zadušljivih črvov. In stopite s ponosnim srcem na nasipe, ki čuvajo dom, na žive meje, v jarke, pripravljene za boj. Mag-Szo-Alom... (A muravideki magyarokhoz!) Orizzetek a magyarsag evezredes Magjat: lelkunk kertjenek sokszinu, viragdiszes napjat, oseink nomad letenek gazdag retu honat, a pillango-roptu retek mezelo aranyat, a boveru, kacer fenyok pikkelyes tobozat, a beket sugallo bercek nyugalmas odujat, a fodros keblu tavaink csillagarcu habjat: megmaradasunk ho vagyat! Orizzetek az osi Szot a kegyetlen ido vasfogu rombolasatol, a multszakadastol, a medveenek samani szokasat feledo bosz tivornyak nyomasatol, az idegen atkok es mergezo aramlatok, vad, gyokersorvaszto nezetek remes-fullaszto fereg-fonatatol; es alljatok buszke szivvel a hont vedo gatra, gyepuszegelyu sancra! Nostalgija Zdaj rad bi mislil na stvari, ki so lepe, na norčava mladostna leta, na krasne, obetavne, mlade dečve, na krilo, ki okoli bokov opleta. Na valovite travnike svilenega maka, na travnata ležišča, pokrivala, na preprogo rož, zaščitnico pšenice, na zanosnih travnikov obsijana nedra, na hladno skrivališče košenice, na dušni počitek spokojnega veselja. Zdaj ne zanimajo me niti zapletene težave družbe. Naj to rešijo namesto mene tisti, ki z žlico igračkajo se v vroči juhi, skregani borci, oblastneži neumni. Na stran z madžarstvom, prisilo učenja, utrujajoče debate, nezrela dejstva, pokvarjeni svet prekriti s kopreno, počivati odklopljeno, leno, živeti srečno po človeško. Sprehajati se po morski plaži, ogovarjati rastline, živali, občudovati ležišča iz listja, raztrgati poznanstva zavistna, uživati življenjska darila, poiskati zanos neodvisnosti, bogati kelih izvira svetlosti, moč, vero prednikov v prihodnost, na koncu sebe najti na novo, da v dušo ugnezdim svobodo. Nosztalgia Gondolni most csak a szepre akarok: az ifjusag bohokas eveire, a gyonyort lgero fiatal lanyok sejtelmesen libbeno szoknyaira. A pipacsbarsonyos hullamzo retek gazdag fodrozatu lagy parnaira, a buzaviragvedo lagy szonyegere, mamorandalito mezok olere, egy hus rekettyebokor rejtekere: lelki nyugvasom bekes derujere! Most nem erdekelnek a tarsadalmi nehezsegek tulkuszalt fonalai. Oldjak meg azokat helyettem masok, a minden ketes leben kanalt jatszo, hatalmat gyakorlo botor harcosok. Felre magyarsaggond, oktatas kenye, tudatgyotro vitak eretlen tenye! Dus fatylat vonni a gonosz vilagra, megpihenni csupan, kikapcsolodva: elni boldogan emberek modjara! Jarni a tengerpartok szep peremen, beszelgetni novenyekkel, allatokkal, csodalni parnaszukat fak levelen az eletnyujtotta bo ajandekkal. Szettepni a gorcsos kapcsolatokat, meglelni a fuggetlenseg erenyet, a gazdag fenyforras erjeszto kelyhet, oshitem jovot teremto erejet. Ujra magamra talalni vegre: Hogy lelkembe feszket rakjon a beke! Do kdaj Madžar Madžar bo še?! Prizadeti jaz vas nagovarja, V blato potisnjeni moj Sam, Vas, ki živite tukaj že stoletja Na samotnem otoku zgodovine. Ne pozabite prelepe materinščine, Naj vas tuji vpliv ne zavaja, Rojak moj, Dozsina zaveza poganska, bodi močan, smaragdna-skala!... Le na vrhu peresa mi je žalostinka zrasla: Do kdaj Madžar Madžar bo še, koliko časa?! Glejte sredi travnika osamljenega hrasta, Vihar vzhodnika ga ne zvije, Čeprav uničevalni črv ga grize. V jasno nebo veje namaka, V zračni krošnji sramote pokopava, Kljub temu času, napuhu kljubuje, Drobne poganjke brižno neguje, Ponosne, zavedne sinove hrasta!... Le na vrhu peresa mi je žalostinka zrasla: Do kdaj Madžar Madžar bo še, koliko časa?! Ne pokvarite zakona divjine Za človeške cilje mamljive, Volkulja ne rojeva psov, Ki ti ližejo pete, namesto volčjih sinov. Živi s to pravico potomec Arpada! Mar ne vidiš krčenja preostanka? Potreben si v tem redu giganta; Ne pusti se, bodi pogumen, uporniški, klen!... Le na vrhu peresa mi je žalostinka zrasla: Do kdaj Madžar Madžar bo še, koliko časa?! Meddig magyar a magyar?! A megsertett enem szol hozzatok A sarba kenyszeritett Magam, Kik itt eltek mar tobb evszazada, S szigette tett a tortenelem. Anyank szep nyelvet ne feledjetek, Csabitsanak idegen hatasok, Poganyos-kotesu Dozsa-fajta Rokon, legy eros, szikla-smaragd!... Csak toliam hegyere billent banatos szavam: Meddig marad itt igazan magyar a magyar?! Nezzetek a ret maganyos tolgyet! Kelet viharos szelet allja, Bar torzset pusztito fereg jarja. Agai derus egbe nyulnak, Gyer lombja kozott szegyenek mulnak. Megis dacol az idovel, goggel, Apro csemeteket nevel, gonddal, Buszke, tudatos tolgyifjakat!... Csak toliam hegyere billent banatos szavam: Meddig marad itt igazan magyar a magyar?! A vadon rendjet ne rontsatok meg Emberalkotta csab celokert! A farkas fiait nem kutyanak Szuli, hu, talpnyalo szukanak. Elj jogoddal hos Arpad-ivadek! Nem latod, hogy gyerul a Maradek? Szukseg van rad e gigaszi rendben; Legy bator, konok, s ne hagyd magad!... Csak toliam hegyere billent banatos szavam: Meddig marad itt igazan magyar a magyar?! JOZSEF VARGA Prekmurskim Madžarom V besnem ritmu je skozi Pokrajino poplesaval divji vihar, A mračni čas ni pretrgal Življenja verigo, se ni vdal! Vero uporniških prednikov Sprejeti moraš zvesto, Da v srcu in v duši Poneseš jih v večnost. Zanamec, braniti moraš Zgodovino našo vrlo, Splesti še lepše domove Kakor pajek skrbno. Ljudstvo iz vasic ob Muri-Madžari in ne Madžari Sklenili bodo pridne roke V prijateljstvu in spravi. Spletle so vezi med nami Suženjstva pretekla, Sovraštvo, škodoželjnost pa sta V spokojni mir nabrekla. Zvesti Madžar, ob vznožju Lendavskih goric je mesto tvoje, Kjer bogato te življenje Vzame v naročje. A muravideki magyarokhoz! E videken a vad vihar Dulta boszult tancat, De kiallta a zord ido Eletfojto lancat! Vallalnod kell jo huseggel Osod konok hitet, Hogy szivedben meg lelkedben Orizhesd oroket! Vedened kell tortenelmunk, Te kesoi utod, Szeppe szove otthonunkat, Gondosan, mint a pok! Mura menti kis falvaknak Szorgos kezu nepe - Magyarok es nem magyarok -Jo barat lesz vegre! Osszekovacsolt titeket A rabhatalmu mult, Gyulolet es arto szandek Mar bekeve simul! Itt kell elned, hu magyarom, A Lendva-hegy toven, Hol az elet ismet eled Gazdag jovo olen! Marčevska pesem Okovana misel drči čez sipino, kot pomladnih misli čutno opozorilo. Marčevski veter: bojevit, norčav, vesel, razposajena prikazen, vroči kotel, skrivnostna dolina širnih gozdov, nabrekla reka zagonetnih zalivov- Marčevska beseda: gnezdo upora, svoboda poklicanega vzora, komet iskrive svetlobe, grad naše duše, globina trdnega branika, naj obhodi steze Evrope, dremajočih pristav zaspane vrtove- Marčevska pesem: pošlji k nam ponovno cvetoče sporočilo novih upanj! Omamni poljub plamena zasejan v zoro naj poniglavost dokončno prežene, krožeči ogenj s tvojo zvezdno krono naj otopeli svet preveje. Marciusi dal Zatonyra siklatott beklyos gondolat, erzelemriaszto tavaszgondolat. Marciusi szel: harcos, vidam, boho, forro katlan, szellemizzaszto koho; arado folyok titkot hordo oble, terjeszkedo erdok rejtelmes volgye - Marciusi szo: forradalmak feszke, szabadsagunk megidezett eszmenye, feltett ustokosunk szikrazo fenye, lelkunk vara, szilardbastyaju melye; jarja be Europa osvenyeit, a szunnyado tanyak alvo kertjeit - Marciusi dal: kuldd el hozzank ismet a viragzo remeny uj uzenetet! Kabito csokod hajnalmagvu tuze a galadsagerot vegleg eluzze; csillagkoronaju pezsdito langod szaguldja be e megdermedt vilagot! Ni vseeno Ni vseeno, če se škilasto zariješ v zemljo, kakor slepec, ki si ne obeta svetlobe, ali nasipe rušiš dnevno, če si vitki topol, ki čaka sveže vetrove- ne moreš zatajiti Usode, ki k nam te veže! Ne moraš prodati vere, svoje vrste, sebe. Ni vseeno, da tu prihrumeli so na svet klici Dozse- tvojega prednika sanje kamnitih plitvin, svilene brazde, dve luni človeške pohabe- ne moreš zatajiti Usode, ki k nam te veže! Ne moraš prodati vere, svoje vrste, sebe. Ni vseeno, kdaj, kje, zakaj in proti komu na sestankih pogumno dvigneš glas, za koga se koplješ v znoju, za koga vihtiš jeklena kladiva tovarnah- ne moreš zatajiti Usode, ki k nam te veže! Ne moraš prodati vere, svoje vrste, sebe. Nem mindegy Nem mindegy, hogy sandan turod a foldbe magad, mint fenyt nem igenylo vaksi vakond, vagy napba torve gatakat rombolsz, uj szellot varo sudaras nyarfa -Sorsod idekot - nem tagadhatod! Magad, hited, fajod el nem adhatod! Nem mindegy, hogy itt robbant-e vilagra Dozsat idezo osod paraszti alma a zsombekoves barsonybarazdak, a nyomorgok ketholdas vilaga -Sorsod idekot - nem tagadhatod! Magad, hited, fajod el nem adhatod! Nem mindegy, hogy hol, mikor, miert es kik ellen emelsz batran szot a gyuleseken, vagy kikert izzadsz, gyotrodsz kemenyen gyarak s uzemek acelporolyen -Sorsod idekot - nem tagadhatod! Magad, hited, fajod el nem adhatod! Ni vseeno, da se strahopetno skrivaš za navidezno utrdbo, kakšen vihar buči nad tvojo glavo; žanješ smrt ali seješ veselo prihodnost: srce naroda te je v kamen stesalo-ne moreš zatajiti Usode, ki k nam te veže! Ne moraš prodati vere, svoje vrste, sebe. hogy gyavan bujsz meg velt bastyad mogott, vagy mily vihar zug el fejed folott; vig jovot vetsz, vagy bus halalt aratsz: neped sziveben sziklako maradsz -Sorsod idekot - nem tagadhatod! Magad, hited, fajod el nem adhatod! Napitnica za vstop v 21. stoletje Poetu Zdravljice, Francu Prešernu Sedaj pa prijatelji moji naj zapojejo kozarci. Bog nas blagoslovi ni pomembno, a bodo časi boljši, le do dna ga spijmo, če je v kozarcu vino. Pustimo, da biserni obroč, vinske pene svojeglavo pleza po čaši navzgor, te moči, te pravice, naj mu nihče ne oporeka, ne dobri ne slabi, ne ljudje tukaj zbrani. Prijatelji, zbrali smo se, da bi od vina Svetega Martina popivali do rane zore, da se naša pesem preko hriba razlega, ga napolni, kot vino naša grla, ko odteče v dolino. 21. szazadi bordal Preserennek, a Poharkdszonto szerzojenek Most pedig barataim , csenduljon a pohar. Eltessen Isten bennunk sokaig, s ne tepelodjunk, hogyjo-e egyjobb kor, igya ki fenekig, ha van benne bor. Hagyjuk, hogy a gyongy felfele megy, s hogy jol vagy rosszul teszi. E jogat ma itt senki el nem vitatja, el nem veszi. Barataim, ma mi itt mulatni gyultunk egybe. Szent Marton boratol harsogjon hat dalunk, toltse meg, a domboldalt, aztan, mint torkunkon a bor, szalljon le a volgybe. Nalij prijatelj, pijva, dokler je svet še svet. Na tugo, žalost, zapeljiva dekleta... Če kdo med nami iz kroga izstopi, sram ga bodi! Domoljub je, kdor vino pije, zato kozarce, vrče z užitkom praznimo. Pijmo na narod, naše ljudstvo, vrlega Arpada, očeta, na minula tisočletja. In zdaj, prijatelji, spraznimo vrč znova in znova, dokler roke ne utrudimo, kar gojimo, dejanja so zaslužna, za leto truda so nas nebeški kralji obdarovali. Mužikaši! Na pozabo pozabimo, ne pijmo! Grenkobo, žalost za sabo pustimo, Vilagos je mimo, Tatari, Turki ropali so nas še predno se je zgodil Mohacs. Zato danes izključno na zdaj, na dobro voljo in razposajeno družbo pijmo. Da nam služilo bi dobro, da nam ne bi škodovalo, na koncu, pijmo še na vino-samo. Tolts pajtasom, igyunk mig vilag a vilag. Bura, banatra, s a csalfa lanyokra... Szegyen rea, ki gyavan megfutamodik, s a korbol kiall. Jo hazafi, mind, ki a bort megissza. Uritsuk hat, kancsot, pohart! Igyunk, jo Arpad apankra, egesz nemzetunkre, ezereves multunkra. S most barataim , uritsuk a kancsot, ujra, s ujra, mig csak el nem farad a karunk, higgyuk, nem erdem nelkuli, amit muvelunk! Egesz evi szolgalatert a mennybeli adta nekunk. De acsi! Ezuttal ne a feledesre igyunk! Keseregtunk, busultunk mar eleget, Mohacs elott Vilagos utan is. Megsarcolt bennunket torok is, tatar is. Igyunk ma kivetelesesen a mara, a jokedvre es vig tarsasagra, em eljuk poharunk: s vegul igyunk magara a borra, hogy hasznunkra legyen, s ne legyen karunkra. Izpovedati se je treba, izpovedati (Madžar - Madžaru v solidarnosti) Szekeres Iloni, recitatorki Če je tukaj živečih bevskanje slišno le iz daljave in je vzklik tišine le oddaljeni odmev prostora, objesten, kakor slana, na vrtu, kljub temu znotraj tarejo me peklenske muke: jok in stok nista verodostojna glasnika tožbe, zehajmo, a vejo moramo odlomiti z drevesa, da se lahko zavrtamo pod lubje in poslušamo bolečino krvaveče grče: izpovedati se je treba, izpovedati. Pa še to ni zadosti, kljub temu, da to pogosto opeva pesem, ceneni šlager, neuporabna popevka, če nas množica kod v jeziku mrtvih željno nagovarja, ni dovolj gorečnost ravnodušnih kronologov, grafomanov, ker ima drugoten pomen kot: izpovedati. Vallani kell, mindig vallani (a magyar-magyar szolidaritdsrol) Szekeres Ilona versmondonak Ha az itt-let csaholasat csak messzirol hallani, s a csend rikoltasa is visszhang csak a terben oly tavoli, s oly leder, mint kertek aljan a der, de megis kinok kinjaval gyotor ott belul: mert nem eleg a siras, a panasz hangjan szolani, asitva hozza, de le kell hasitani a gallyat a farol, befurakodva a kereg ala, s hallgatni a verzo gally fajdalmat: vallani kell folyton vallani! S az sem eleg, bar gyakran szol rola nota, csacska slager es hasztalan hallali, ha lrasra alla kez, s bentrol kodok tomege kivan halottak hangjan szolani, nem eleg az egykedvu kronikas grafomani buzgosag, mert mast jelent: vallani. Izpovedati preteklost, izpovedati zjutraj, izpovedati zvečer, v Pešto in v Budo poslati sporočilo, priznati pohabo države, dejstvo, da je obraz ljudstva osmodilo od zle usode, izpovedati, dokler umorov znanost umore brani, skloniti se bliže, čutiti kaj pljuva vijoličasti plamen globine, kaj izjavi varuh naših skrivnosti, medtem, ko v nas dvoboj bije kreg s kregom, naši besedni tujki pa se spravljajo s putiko-grmom. Z roko v roki čutiti tihe šume drugega, besede, opojnosti, priznati seznam preteklosti, od Szovatarja do Szabadke, od Modefalve, do Korogya, mesta z nasmeški, hiše miru, kolibe radosti, božajoče sapice življenja, dokler je očem vidno paziti na začetek, ne hitimo peti, da ne utesnimo prostora - časa, ne dirjajmo preko zaledenele države, kjer se kot kresilni kamen oglaša zvok mraza, zanemarimo čudež, zgrabimo z roko kot jezero globoke tuje strahove, neskončno dolge lovke države... Izpovedati le izpovedati. Vallani a multat, vallani reggel, vallani este, uzenetet uzve Budara Pestre, vallani az orszagos nyomort, vallani a nepet, kit a sors bekormozott, vallani es vallani, mig az oles tudomanya olelesbe vedlik, kozelebb hajolni, mit pofog a lilalangu mely, titkok tudoja mit nyilatkozik, mig bennunk tusat viv a porlekedes a porollyel, paraj-szavunk a koszveny-bozottal megbekel. S fogva egymas kezet, erezni egymas neszet, szeszelyet szavat, lajstromba venni Szovatatol Szabadkaig Madefalvatol Korogyig mosoly-helyeket, a bekesseg hazait, boldogsag kunyhoit, simogato szelloit lekelt eleteknek, s a leleknek, kemlelni a dalra fakado hatart, ameddig a szem ellat, e zord ter-idoben, fagyba vert orszagon rohanni keresztul, hol tuzkokent pendul a fagy, marasztalva a csodat, kezen fogni masok iszonyat, egy orszag totagas viszonyat... Vallani, folyton vallani! Skoraj graditelju v bran pokvarjen(osti) (Makovecz Imreju, tesarju - zidarju poetu) Ni zidarjeva roka tista, ki jo boža blišč slave, dlani graditelja cel' svet se klanja z nagibom glave, a joj, prihod čudeža vedno zaostaja za šašem in mahom, ki prekrijeta, vse, a Roka kljub temu opleta brez prestanka, stoletja išče travnati plevel, četudi ne bo zmanjšala vsote zaraščenosti plevela, nje kvote, ne mine dan brez iskanja edine Resnice. Odkar je svet - svet, počeli so to spet in spet pogumneži, ki so z malho v kalužastem svetu iskali svetlobo, potiskali voz in če se je zataknilo, so dolgo v noč kovali jeklo, žgali opeke faraonom novega časa. Odafele az Epftonek, rontas(ok) ellen (Az acs-komuves-poetanak, MakoveczIm renek) Nem az epitesze a dicsoseg, az Epito az, ki elott egy vilag hajol meg, s megis, jaj, mindig kesve jon a csoda, befod mindent a sas, a moha, de a Kez folyton-folyvast gyomlal, apro fu-gazok utan kutat szazadok ota, bar igy sem kevesebb a kvota, s megis irtani kell a dudvat, a korot, a gazt, folyton keresni igazak kozott is az Igazt. Tettek ezt mindig is - miota vilag a vilag -a batrak, kik a batyus, a katyus vilagbol a Fenyre vagytak, s toltak a szekeret, ha megakadt, napestig vertek a vasat, teglat vetettek, az „uj idok uj faraoinak". Dojeli so: Kakor seješ tako žanješ. Vzplamti, nabrekne naj hotenje! Slišali smo Besede, a potrebujemo znak, ki nas vsakič dvigne, neprenehoma umira, znak: ki priveže tavajoče poglede, brzda zamisel. Gremo graditelji, v višine odra, gor na zidove zavzeti visoka stojišča, srčna stališča, ni dovolj da smo pogumni, moramo postati večji! Urni, ko letimo v čiste višave v na široko odprte nebesne dvorane. (Če opaziš na zidu trepet Sence, vedi, da ta umetnina ni slučaj, človek iz kolibe je stopil na prste, - vedno je bil zgodnje vrste: kot Jancsi, ki vleče pipo, se z dimom ovija, Orzse z apnom riba blatni zid na snežno belo, z bisernimi čipkami na nedrih, kot pravljična Sneguljka na licu mesta prizorišč in prizorov, krajev in prostorov, dokler ne bo spalnica nared, Mert megszoktak mar: ki mint vet, ugy arat. Csak langoljon, csak duzzadjon az akarat! Jel kell, hallottuk mi is a Szot: a mindig felem elot, folyvast elhalot. Jelzes: mely kallodo tekintetet kotoz, kepzeletet zabolaz. Hajra epitok, fel az allvanyokra, elfoglalni az „allasokat", a falakra fel, fel magasan a szivvel: ne csak merjunk, akarjunk is nagyokka lenni! Fol, fol a tiszta egekig repulni, lelekben, kitarva elottunk sarkig az egi terem ... (S ha a falon Arny rebben, az sem a veletlen muve, a kunyhok em bere mozdul az agyban, koran kelo fajtabol volt mindig: Nezd Jancsit, ahogy pipazik, s a fustbe reved, Orzse sikalja odebb a dongolt falat messzel, a sarat, hofeherre, reklijen megannyi bo mož v postelji napet, in še obličje Božje se razjasni ko na nebeškem tronu okusi spanec znani ...) Naša hiša že stoji! Doma, brez zvonca kliče nas v višave Bog z obrazom sonca, z mogočnim pogledom. Na vrhu stolpa svetlikajoča svetloba pernatega ptiča rani, kot rezina zataknejo se krila vetra v bolščeči par oči, ki strmijo v večne zvezde, ki jim dajejo zaledje. Ker njega več ni, njega, ki na skrivnosten način predte stopi, zapre oči, obstane pred umetnino, ki te v jarem uklene, kot ujetnika, sprejme, kot čudež v pogledu slepcev. Če je umetnina dokončana, otrplost popusti, led se stopi, duša pa od novih vetrov postane barka, ki vzleti s polnimi jadri, jadra. Le zlu naj ne bo nikoli sluga! Csipkerozsika-gyongy, Hofeherke-mese, rege, megannyi helyszin es szinhely, helyiseg es helyseg, mig elkeszul a tisztaszoba is, feszulet kerul a hitvesi agy fole, s az Isten arca is felderul, ahogy ujra egi tronjan alomba merul...) All mar a hazunk! Otthon, s harang nelkul is hiv magasba nyulo tekintetevel a naparcu Isten. Tornyok hegyen csillamlo napfeny, tollas madarat sert a szello szarnya, elukon fennakad az eg homalyara szegezett szempar, hatteret adva a mindig haragos csillagoknak... Mert nincs mar, ki eloled sumak modon kiterhet, szemet befogja, ott all a mu, leigaz, foglyul ejt, lenyugoz, a vak tekintet is megostromolja. Naj umiri naš bes zbije vročino, nam poveže prihodnost in zgodovino, tiste, ki odhajajo z odhajanjem, prisego na vse mogoče z rodno grudo. Tedaj povem vam še enkrat: Ni zidarjeva roka tista, ki jo boža blišč slave, dlani graditelja cel' svet se klanja z nagibom glave. Ha kesz a mu, ott belul a dermedes felenged, olvad a fagy, a lelek szarnyalni kezd, uj szelekbe kap a barka, a vitorla. Csak a Gonosznak ne legyen szolgaja soha! Csillapitsa duhunk, apassza lazunk, kosson ossze bennunket, multunkat jovonkkel, elmenot az elm enokkel, mindensegre feleskuvot a roggel. Bizony mondom nektek: nem az epitesze a dicsoseg, az Epito az, ki elott egy vilag hajol meg, s megis, jaj, keson jon a csoda. Psalm XX »Samo ta kraj! - Ko bi ga le lahko pozabil!« (Madach Imre) Gospod, vrtijo se stroji, a Stvarnik malce dolgo počiva, milijoni let načeli so zobnike, osi, potrebne prenove, maže, sesanja, tako pa ropotalo bo še malo, v to pristanem, kakopak drugega ne pričakuj od mene, verjemi, obstoja večnosti ne razumem, samo v zemeljskih kočljivih stvaritvah sem domač. Malce si me vseeno načel, naravnost izzval, Gospod, opozarjal sem te pravočasno, vedoč, da še iz tega nastal bo prepir, hitel sem, iskal prilagojene predloge, najin spor prekovati v dogovor, oziroma če že vztrajamo na tem ga imenujva uradno-molitev, zavedanje, da se besedni dvoboj s tabo nadaljuje. Psalm XX. „Csak az a veg! - Csak azttudnamfeledni!" (Madach Imre) Uram, a gep forog, de az alkoto mar egy kisse sokaig pihen az evmilliok mar kikezdtek tengelyet kerekfogait raferne egy kis ujitas, kenegetes vagy egyaltalan egy kis portalanitas igy meg elzorog egy ideig ebbe meg en is beszallok de egyebet tolem ne varj hidd el en nem ertek az orokkevalosaghoz csak a foldi, ketkezi dolgokban vagyok jartas egy picit s te most megis kikezdtel egyenesen kihivtal, Uram, bar en idoben figyelmeztettelek tudtam, hogy ebbol is, per lesz iparkodtam is modosito javaslattal elohozakodni megbeszelesre valtoztatni a vitat vagy ha mar itt tartunk nevezzuk hivatalosan imanak amely tudvalevo, hogy a Veled folytatott parbeszedet jelenti Gospod, razčistiva, od Tebe nočem ničesar, vse sem storil, da med nama ne pride do izmenjave besed, zavedajoč se mojega položaja Te prosim, da mi prisluhneš, Ti, ki si neviden in vsemogočen, sicer pa, od koga bi pričakoval, da me posluša, daje pokoro za grehe, kako lahko pričakuješ iskreno kritiko, priznanje, če si ti Stvarnik in Lik Stvarnika v eni osebi. čemu mlatenje v besedi, če slišiš od mene tisto, kar že veš, toda: Konec bi lahko ustvaril drugačen, a niti za to ne dajem roke v ogenj, ali pa zlo, mar ga nisi mogel izpustiti iz igre, Gospod, preizkušenj brez zla je dovolj, in človek, ki si ga naredil sebi podobnega, se tako težko zoperstavi vsemu, ne kaznuj ga za to, Gospod. Sploh pa nehajva Gospod, kako sem prišel na misel, da se s Tabo prepiram, ti si upal, da bova sodelovala, jaz te pa grenim: nobene volje nimam do nove stvaritve sveta, stori to sam in me ne favoriziraj, ker zavil te bom v sramoto! Ne preostane nama drugo, kot Uram tisztazzuk a dolgot en nem akartam semmit Toled mindent megtettem, hogy szovaltasra ne keruljon sor kozottunk ismerven helyzetemet, kerlek hallgass meg ki lathatatlan is vagy es mindenhato, akkor kitol valjam meghallgatasomat, buneim bocsanatat, es hogyan varhatsz akkor oszinte kritikat tanuvallomast, ha Te vagy a Teremtom es a Teremto Kepzeletem is egy szemelyben? Mi ertelme a szocseplesnek ugyis azt fogod tolem hallani amit mar regen tudsz, de: Talan a veget azt lehetett volna maskeppen csinalni bar ebben sem vagyok biztos vagy a Gonoszt, Uram, a gonoszt nem lehetne kihagyni a jatekbol kisertes van igy is eleg, s az ember kit sajat hasonmasodra teremtettel oly nehezen all ellen ezeknek ne buntesd erte, Uram. Hagyjuk abba, Uram kulonben is hogy jovok en ahhoz, hogy Veled vitatkozzam, ha az egyuttmukodesben remenykedtel el da priznava najine poraze, dasiravno vem, da bo Zate boleče še bolj, kajti pravi poraženec si le Ti, oziroma par exellence: Ti nepopolno Božanstvo, jaz štorasti hodec. kell hogy keseritselek: semmi kedvem a vilag ujrateremtesehez csinald csak magad ugy is szegyent vallanal velem, hat kerlek ne favorizalj! Nem maradt hat masra, mint elismerni kudarcunkat, bar tudom, hogy Neked lesz fajdalmasabb, az igazi vesztes megis csak Te vagy par excellence: Te tokeletlen Istenseg en, tokos halando. Misel, ki prodira v kamen (Kiraly Feriju za 70. rojstni dan) Kdo naučil te je občudovati čudež, poslušati tišino, iskati skrivnosti, kdo? Najtežje je začeti - zaradi začetka samega. So takšni, ki so mehki kamen, drugi pa kleno grčo, oblikovali, če se mehki les ni vdal trdoti dela, ga je lesni črv obdelal, požrlo močvirje. Nekoč ni bilo tako, ob večerih sta fosforno svetila polna luna in pokrajina. Svetloba plavega plamena pa je tekla čez travnik zamorjena. Bili so trenutki, ko je sam Bog položil pred tebe pisalo, svinčnik, košček oglja. Drugič je kamen vsiljivo, spogledljivo, ležal ob tvojih nogah. Koben nyflo gondolat Kiraly Ferinek 70. szuletesnapjara Ki tanitott buvolni a csodat, hallgatni a csendet, keresni a titkot, ki? A legnehezebb mindig a kezdes - maga a kezdet. Volt, ki puha kovel, mas acelos faval kezdett. S ha a kemeny dolgok nem fertek bele a puha faba, szu ette meg, vagy mocsar nyelte el. Maskor nem igy volt, estenkent foszforeszkalt a telihold, s a taj maga. Liderces fenyjel, futott a reten a kekello langtova. Volt ugy, hogy maga az Isten tett eled egy lroszerszamot, ceruzat, faszen-darabkat. Maskor ismet egy fura kavics hevert incselkedve labaidnal. Vzemi ga v roke, riši na travo, drevesa, papir in prah. Primi dleto, kladivo, gladi do gladkega nebogljeni kamen, nedra hrastov, panj. Čisto stvarjenje je, če mali brst vzbrsti v majhno življenje, preživi stvarnika muke, težo, strast, srčnega objema. In objokovati mnoge neplodne ure, kot tisti, ki prežene čredo domov, sede v preddverje, in je zgolj srečen. Ker on ne objokuje popoldneva, ki zatava brez sledu. A lahko raziskujemo preteklo brez zavezanih rok sedanjega obstoja, - živahno zrcaliti iz včeraj v danes, Evrope, Amerike, Vice versa, tja in nazaj. In opazne so roke mojstra na izklesanih likih, občasno pa - predniki zagrabijo ročaj dleta, stari mojstri, Meštrovič in Mayer Zala. „Vedd fel, rajzolj vele fure, fara, porba, papirra. Fogd a vesot, kalapacsot, csiszold fenyesre a tehetetlen kovet, oles tolgyet, facsonkot." Eg y kicsiny rugy, ha felpattan: ez a teremtes maga. Atelni egy kicsi elet teremto kinjat! Egy szivbol jovo oleles szenvedelyet, sulyat! Es siratni kozben a sok m eddonek hitt orat, mint ki a csorda utan hazaballag, leul a pitvarban - es boldog. S nem sajnalja a delutant, m ely nyom nelkul eloldalgott. Guzsba kotve a lettol szabad-e az osit kutatni, vizslatva nezni a multbol a m aba - Europabol Amerikaba, majd vice versa, vissza. S meglatszik faragott muven a Mester keze nyoma is, maskor masok - az osok - fogjak a veso szarat, regi mesterek, Meštrovič es Mayer-Zala. Dobro veš, da bistvo skriva se v semenu, kot kal v življenju, harmonija, ki se v steblo vzpenja, in vse premaga inercija, nevidna jaz - energija. Bodi tako, na vekomaj veke, še obstoj ni dober brez bistva - srža, in h kisu jabolčnemu vino pripada stvarnikom, tako bo dobro dovolj spodobno. Kralju kiparju pripada prigodnica kraljev, k njemu večno ostro dleto, kladivo na veke vekomaj jekleno, ki na dvoje prereže čas, ki mineva, minute, ki drvijo mimo, zgladi vse prepade, ki peljejo v nič, izgubo. In forma živi, živi v kamnu, lesu, bronu, kot visoki stolp življenja našemu stvarjenju. Misel klesana v kamen je večna: medtem ko življenje z nami drvi naprej, teče v izgubljeno smer. Te jol tudod, a magban el a lenyeg, a csiraban az elet maga, szarba szokkeno harmonia. S mindent legyur a lathatatlan hajtoero, az En-energia. Legyen lgy, soka ne legyen vege, soha, a letezes is ugy jo, ha van sava-borsa, s az almaecet melle bor is jar az alkotonak, mert lgy van jol, mert lgy dukal. A (szobrasz)kiralynak kiralyi rigmus: melle hosszu nyelu, csorbulatlan veso es acel kalapacs, mely a mulo Idot, az elsuhano percet is kettehasitja, a semmibe veszes orvenyet is kisimitja. S el, el a koben, faban, bronzban a forma, a teremtettvilag magasba meredo tornya. A kobe vesett gondolat megmarad: mig az elet velunk tovafut, veszett iramban elszalad... Dobro bi bilo Dobro bi bilo začeti s čisto praznim listom, ne z oslovskimi ušesi in obrabljenim zvezkom, uživati v svežem vonju, celuloze - papirja, biti vzdržen v veličastnem slogu, ne pa suženj zemeljskega užitka, pozabiti na delo - sveženj vestnega korektorja, za katerim se verzi prelevijo v komplekse manjvrednosti - smetišče novodobnosti. Kljub temu bilo bi dobro začeti s praznimi listi z rajanjem po otroško, oblaki v glavi ukrotiti, kot stavke napisane besede o potici, gosji pečenki, pesniti prvinske izvedbe, zaljubljenim zaljubljene, otroku po otročje, o večni zvestobi za naše žene, na koncu starodavne zibajoče vinske pesmi, samo za mene. Jo lenne Jo lenne tiszta lappal kezdeni, nem ily elhasznalt szamarfules irkalapra irni, elvezni a friss papir celluloz-illatat, vagy famentesre, lemondva e nagyszeru elvezetrol, azzal sem torodve, hogy a korrektori munka utan ujbol piszkozatta valik a vers, s ezaltal uj komplexus forrasava Megis jo lenne tiszta lappal kezdeni, felhotlen fovel alkotni, gyermeki rajongassal nezni a leirt szot, mondatot, „korai", attilas verseket kuglerrol es libasultrol; szeretonek szerelmesei, asszonynak az orok husegrol, gyereknek gyerekeset, mily regen dedelgetett terv: bordalt magamnak. In tako za zadnjo željo krasiti se bilo bi dobro z ustrojeno mehko kožo platnic, na policah v dekliški sobi v trgovini v izložbi (dasiravno: Kdo ve, koliko ljudi smo do sedaj dali iz kože). In če se vse izide, končno bilo bi zares dobro, moj Bog, samo tokrat pustiti, da papir miruje in poslati vse »v franže«, pisati nič in nič iz nuje. S utolso kivansagkent, de jo is volna borkotesben diszelegni (bar: mennyi lenyuzott borbe kerult eddig is az egesz!) kirakatokban, leanyszobak polcain. S ha ez is osszejott, vegul, de jo is lenne, Istenem, az egyszer, beken hagyni a papirt, - francba az egesszel -es semmit, semmit sem irni. Brenkalnik v Sveti levici kralja Štefana Moto: da se sovražnik ne oprime tvojega ljudstva (Pesem o svetem Štefanu) »Ta roka je morda prejela sabljo...« - V Desnici Svetega. V drugo roko, ki je pesem ne opeva, ki je okrašena žara ne čuva, v nevidno, zaprašeno levico, spodobilo bi se dati brenkalo. Ker laket je ohranil obok zanosa, čuva ga narod, narava, čuva ga lobanja, poslana na štiri strani neba, srž spominov, zapestje Svete Desnice. Odnesite, razneslo bi jo tako ali drugače, razneslo bi jo na neštete trske, na tisoče koščkov streliva, da padali nazaj bi še danes, v moj prah izsušeni obraz, opran od neviht in toče, v mojo okamenelo čeljust, 156 Istvan kiralyunk Szent Baljaban pengeto Motto: „Hogy egy ellenseg se legyen ragadozo ez te neped kozott..." (Enek Szent Istvan kiralyrol) „ Ez a kez talan kardot markolt, - ime a kiraly Szen t Jobbja . A masikba, melyrol iras nem szol, diszes urna nem oriz - a lathatatlan, elporladt balba - pengeto illenek. Mert orzi valahol a karcsont a lendulet ivet, orzi egy nep termeszete, orzi a negy egtaj fele szethordott koponyacsont, a velo emleke, a Szent Jobb csukloja. Vigyetek! Felrobbant volna ugyis! Szejjelrobbant volna, ezer szilankkent, lovedekkent, hullik ma is vissza, porra da okrogline mojih fosilnih vretenc prepiha veter, vihar odtrgal je stegnenico, ki je čuvajeva gosta sapa ne očuva, da pridejo povsod njeni koščki, v vse kloštre, vse dele dežele, ki leži v medenici Donave, v Raguzo, Passau, Krakow, Zagreb, Dunaj in Rim očuvan kot dragi kamen, sveta herma, predmet usmiljenja, z biseri okrašena krona. Poln usmiljenja budno se čuvam od slabega, zla. Od biserov in draguljev nam dražji amulet je: Sveti pepel, biserne trske, kri in prapor. Slišal si velikokrat ne spusti Nemcev požgali ti bodo hišo medtem, ko spiš. Ne spusti Besa,Tatara, Srba, Bolgara, Romuna, razcefral bo tvoje imetje naj szikkado arcomba, zivatartol, zaportol mosott, kovulette valo allkapcsomra, fossziliava torzult gerinccsigolyaim butykeit atfujja a szel, vihar tepte labszarcsontom at vigyazo lehelet nem ovja, de jutott belole a Duna-medence minden tajanak minden kolostoraba, Raguzaba, Passauba, Zagrabba, Krakkoba, Becsbe es Romaba, dragakokent orzott, szent herma, kegyeleti targy gyongyokkel diszitett korona. Kegytarggya valtam, orizve orzok, rossztol, gonosztol. Gyongynel, gyemantnal is dragabb amulett, gyongy-szilank, ver es lobogo, szent hamu. Hallhattad elegszer: „Ne ereszd be a totot, rad gyujtja a hazad, mig alszol. Ne ereszd be a besenyot, a tatart, a bolgart, a szerbet, ne a romant, szethordja bo država raje nebogljena. Pazi, ker prebrisane so tuje ustnice, slabi sosed pa vlamlja v tvoj dom, prežene tvojo drobnico, pokvari tvojo hišo, ljudstvo, razglaša druge učenosti, ne boji se, brezbožnik in puntar, okrade polovične prijatelje je goljufive sorte, izdajalec. Bog moj! Odreši moje ljudstvo lepljivih sovražnikov ki mu režejo srce, oprezajo za njegovo žlahtno krvjo. Postavi ga nazaj na lastno nogo, če pade. Bič potrebuje ker je neumen, naiven in zgovoren, pamet redi na ledini, gre v pogubo, umira ker j e hazarder in butast, ne potrebuje svetih odpustkov, dober je samo za škodo, ker je zgaga, ki sprejema trpljenje,usodo, zapravi vse svoje imetje, je spakedrane vere, duša -naroda, njegov duh plapola visoko, a odpihne ga vetra sapica je krhek kot cvetlica maka četudi ima zdravo samozavest. V boju ni sposoben velikih dejanj, vagyonod, legyen az orszag inkabb esendo. Vigyazz, mert ravasz az idegen ajku, a rossz szomszed hazadra tor, elhajtja joszagod, rontast hoz hazadra, a nepre, mas tant hirdet, Istent nem fel, pogany es lazado, felebaratjat lopja meg, parazna fajzat, arulo..." Istenunk! Mentsd meg nepem et az o ellensegeitol, fokepp ragadozoitol, kik szivet vajjak, veret lesik, emeld fel hozzad, ha elesik. Bar neki ostor kell, mert fecsego, mert hiszekeny es ostoba, esze parlagon tenyesz, potyan hagy, elenyesz. Mert hazardjatekos es bugyuta, nem kell neki a szent ostya, portyazasra jo csak, mert izgaga, szenvedni kesz, eltekozolja mindenet, csecsebecse hitu, lelek-nep, szelleme magasan lobog, de elfujja egy szello fuvalma, torekeny, mint prelen je, da bi uporabil pamet, odteče, najraje bi se skril, ne pa izpostavil, preveva ga dvojnost, potrebuje polet, potrebuje dvome. Bog moj, kaj bo z njim, če dobi slabiča za vodjo, kaj bo, če pride Tatar, Bes, Bolgar, Turek, kaj bo s tabo dom Madžarov, joj, kaj bo z njim brez tebe, kaj bo s teboj Evropa. Ker ljudstvo je lomljivo, kot skala zrelo za padce, a upogiba se viharjem, skisano vino mu dajte, ne pa sladko, vajeno, je suženjstva in strmi k novim potovanjem, lačno je svobode. Kralj naš, Szent Istvan ozri se na tvoje ljudstvo, ki trpi, prosi za nas, da se z modrostjo napolnimo, naj Madžar Madžara ne prizadene za vekomaj. Naj odnese pete vsak, ki nas napade, ukini, željo po maščevanju, jezo, naj zazvoni v miru zvon v naši duši: a mak viraga, bar ontudata meg ep. Harcban mar keves csinyre kepes, agyat hasznalni lusta, es futasnak ered, inkabb elbujna, elbujdosna, kiallni nem mer, ketsegek kozt hanykolodik, kell neki a tivornya, kell neki a ketsegbeeses. Istenem , mi lesz vele, ha gyenge vezert kap, mi lesz, ha jon a tatar, ha jon a besenyo, a bolgar, a torok, mi lesz veled, magyarok hona, jaj, mi lesz vele nelkuled, mi lesz veled, Europa? Mert esendo a nep, omlik, mint a szikla, meghajol a viharban, fanyar bort adjatok neki, nem jo neki az edes, szokja a rabsagot, ki folyton folyvast kalandra, szabadsagra ehes. Szent Istvan kiralyunk, tekints szenvedo nepedre, konyorogj erettunk, hogy eltelve bolcsesseggel, ne bantsa mar tobbe magyar a magyart. Gling-glong gling-glong. Molitev: Vsemogočni Bog, ki dal si nam velikega kralja, ki nakopičil si mu znanja moč in razum, prepusti mu sveto žezlo, jabolko, krmilo države v roke, obdari ga z vsemi mogočimi modrostmi, daj nam vodjo, dobrega kralja še danes! In obdrži njegovo državo, dovolj je trpelo njegovo ljudstvo, prestalo stotero preizkušenj v veri, jeziku in na svoji zemlji. Amen. Forduljon el tolunk mindenki, ki ellenunk tamad, szunjon a bosszuvagy, a harag, konduljon meg lelkunkben minden bekito harang: giling-galang, giling-galang. Fohasz: Folseges Isten, ki megadtad nekunk nagy kiralyunkat, kit nagy tudassal, erovel es ertelemmel halmoztal el, szent jogart, orszagalmat es kormanypalcat advan kezebe, traktalva ot mindenfele bolcselettel, adj nekunk jo kiralyt, vezert ma is! Es tartsd meg az o orszagat, sokat szenvedett, hetprobat kiallt nepet, hiteben, nyelveben, azonkeppen foldjen is... Amen. Srčno brezsrčen Potepam se po polju s čebelico v grmovlju. Vljudno mi zabrenči, k nogam prileti. Vesela je in krotka, obraz mi dolgo voha, pobožati jo hočem, izmakne se mi, noče. ob mojem srcu zadrhti, misli, da sem roža, ki cveti, začuti me, brenčanje spremeni, zmagoslavno odleti. Predstava je končana, zadiham s celim bitjem, tako, kot vsa narava, srčno sem brezsrčen. Zlato poletje je v pšenico odeto, gori in valovi. Žužek, spi z mojo ljubo, sanja, z galebom leti po nebu. Szives szivtelen Ogyelgek kinn a reteken. Bokrok kozt. Egyedul. Mehecske zug, leszallni keszul. Labaimhoz ul. Szeliden jon, nem tamad, arcomat hosszan kemleli. Nyulok utana. Megsimogatnam Nem engedi! Koruldongja szivem, azt hiszi, kek virag. Megerzi, hangot valt gloriaz, elrepul... a szertartasnak vege. En osszeallok megint szervezette, igy leszek teljes: szives szivtelenul Nyar van. Aranyos. Lobogo buza, hullamzo tengeri. Bogar hal kedvesemmel, siralynak kepzeli. Molitev Za zaljubljene posteljo pogrej, ljubimcem moč daj, želji ogenj, dobro vreme potepuhom, brezdomcem dom, lahko smrt pokojnikom, pesniku ogenj za navdih -ustvarjalno vročino, nevernim vero, nejevernim krepost brez dvoma, IN ODREŠI NAS VSEGA HUDEGA. Fohasz Adj a szerelemnek melegagyat, erot a szeretoknek tobb tuzet a vagynak adj a csavargoknak jo idot hazatlanoknak hazat halottaknak tetszhalalt koltodnek tuzelot melegedni alkotni lazat hitetleneknek hitet hivoknek ketseget erosodni ES SZABADITS MEG A GONOSZTOL... Metulj II (novodobna varianta z istim priporočilom) Kogar se ob prebujanju dotakne svetloba, kdor ima možnost izbire med stvarmi: je srečen. Zora na krilih metulja potrka na tvoja vrata, na tvoje veke, barve zahtevajo zadoščenje. Zdelan si prividno..... Če izgine videnja muka, če k počitku leže živčno tvoja pupila. Na večer pred spanjem rane iglic spet skelijo, žile pa drhtijo v pričakovanju zdravila. Povej prijatelj, ti, ki poznaš ta rod, tihi obstoj metuljev, koliko jih je vredno eno življenje?! Lepke II. (ujabb kori varians, ugyanolyan ajanlassal) Akit ebredeskor csak megerint a Feny, aki csak valogat a dolgok kozott: boldog. A hajnal is lepkeszamyon erkezik hozzad, szinei kielegulesert kopognak csukott pilladon. Latszolag preparalva vagy... Ha szunik a latas kinja, ha nyugovora ter az idegbajos pupilla. De a gombostuk helye meg felsajdul este, lefekves elott, s mar rezeg a finom erezet: csillopor szall... Baratom, ki ismered a lepkek nemi eletet is, mondd, hany lepkehalallal merheto egy elet?!. Dnevno si govorimo Dnevno si govorimo, še posebej ob prihodu pomladi, da nič še ni odločilno, vse je možno, kot ponavadi, znova in znova drobimo, z usti okušamo radi svoj glas, prelome, kam naj poudarke umestimo ni vseeno, ker često naša ihta rodi izgubo čaščenega bistva. Dnevno si govorimo, na začetku poletja, pred vrati jeseni, v časih zimske vode, naproti novim dogodivščinam, v okvirih naših zmožnosti, naključnih napak. Zatem pade trenutek odločitve. Naj bodo zven, in njegove korenine maksimalno potencirane. VSEe. Naponta mondogatjuk Naponta mondogatjuk kulonosen igy tavasz elejen meg semmi sincs eldontve meg m i n d e n l e h e t ujra es ujra szajba vesszuk morzsolgatjuk hang-probat tartunk, toresprobat is mert nem mindegy, hogy hova helyezzuk a hangsulyt, hisz konnyen megbillenhet a mondanivalo e nyelvingovanyban. Naponta mondogatjuk nyar kezdeten, osz bealltaval, telviz idejen, ujabb eselyeink szambavetelevel, lehetosegeink korlataival is szamolva, az esetleges hibalehetosegeket is felmerve. Aztan donteshozatalra kerul a sor: l e g y e n csak a hangsuly igy hatvanyozottan amolyan megrogzott maximalista modjara a M I N D E Nn. Jesenska pesem, oziroma kako dejstvo spravimo s prestola (nepreklicno vse) Obsorej je treba pisati pesmi, ne na začetku jeseni, ne po tistem, ko odpadejo listi, uvenejo cvetlice, obsorej, ko barve še spijo v rastlinah, ko se sezona gob začne. Pajčevino, ki se ulovi na naše veke, razglasimo za volovsko slino, cesti cesta, ali gozdna pot recimo, najlonske vrečke spojene z odsevom luže pa imejmo za stranske produkte civilizacije, ne za žabje mreste. rr Oszi vers, avagy egy fogalom detronizalasa (Vegervenyesen minden) Ilyenkor kell verset irni, osz elejen, nem levelhullaskor, nem virageleses idejen, mikor a rot szin meg alszik a novenyben, mikor meg tart a gom bak szezonja... A pillankon fennakado pokhalot okolnyalnak nevezni, az utat utnak, sot erdei gyalogutnak, a pocsolyak tukrere ratapado nejlonzacskot, a civilizacio m ellekterm eket nem bekanyalnak. In žabe imenujmo po žabje, ne iskajoč primerjave z drobtinico verjetnosti za mir, medtem ko odganjamo etične aluzije lažne sreče in predalčkane večplastnosti, naj bo gala sprememba, v duhu konca septembra, okusimo dih življenja - smrti, ljubezni, zvestobe, silo, poskusimo videti samo čare zunanje podobe. Na primer, zakaj odpadli gumb ni bil prišit na hlače še pred poletjem. Zakaj mi ta misel pride na um vedno pred uriniranjem, češ, » a bi to storil zdaj ali kasneje«, ali počakam še eno poletje. In upati zaverovano, da nekoč morda vsi dosežejo nirvano: odpadli gumb, rjavi listi, žabji mresti in pridejo vsi na svoje mesto. S a bekat is bekanak, nem keresni a bekevel valo rokonsagnak fikarcnyi lehetoseget, elhessegetve m indenfele po- es etikus alluzionak, m alornek a lehetoseget is, kirekesztve a retegzodes minden nemet, valtozatat, a szeptember vege hangulatanak - husegnek-szerelemnek, eletnek-halalnak - beturemkedeset, csak a kulsosegekre figyelni. Peldaul, hogy a nyar elejen leesett gomb miert nincs meg felvarrva a nadragra, s miert mindig kozvetlenul vizeles elott jut eszem be, hogy fel kellene mar varratni, vagy eltenni jovo nyarig. S remelni, sot hinni, hogy egyszer talan vegervenyesen minden: a leszakadt gomb, rot level es a bekanyal is a helyere kerul. Samo spoznanje je tvoje (Priklon Lajosu Vlaju) Samo spoznanje je tvoje, od ljubljene zemlje, ki se je razcvetela za vajino združitev. Pokrajina ti daje, te doji z lepoto, virom, upanjem, pred nosom visi nje medena past, da postaneš ujetnik, jo nosiš, kot težki podplat blata, ko te namoči, ni bega, ni izhoda. Ti pripoveduje, če zrasla so ti ušesa, zakaj molči lupina školjke, zakaj polžjo hiško tiho odplakne Panonsko morje, ki šušlja kot koruzno polje. Ta dežela te zavaja, leteti brez kril navaja, iskati domicil. Drugod, nedaleč od tod kroji tvojo pot trpotec v jarku, tvoj kažipot, okvir vrat, čez katerega stopiš v svet. ''Csak a tudata a tied..." (Hodolat Vlaj Lajosnak) Csak a tudata a tied, a draga foldde, mely elfoldelesedre kivirult. Mert ad a taj, dajkal, szeppel, borral, remennyel, orrod elott leng mezesmadzagja, de foglyul ejt ragacsa, ha megmartozol benne, nincs tobbe menekules, nincs kiut. Elmondja neked, - ha luled is van hozza mirol hallgat a kagylohej, a csigahaz, elsusogja, elzugja a Pannon tengeri, a kukoricas. Maskor roptetni probal, hutlenseggel csabit a provincia, uj hazat keresni, mashonba. Utilaput terem az arokpart, az ajtofelfa, s vilagga visz minden ut... V glavi pa brenčijo glasovi tisočerih hroščev - njih medeno vabilo: »Išči domovino, dom, postavi domačijo.« Opotekaš se, na vratih te očetova »popotnica« ustavi z: »Od tod ne prideš daleč .« Še drznosti za drzen odhod ni več. Še enkrat se zapleteš z nogami. Prideš k zavesti. Pred tabo je pokrajina z grobovi prednikov skopo odmerjen dom, pod nogami pa stoka rodna gruda. Kot opotekajoč fante, ki steče v hišo staršev, da se napoji na prsih, še predno okusi kruh, ljubkovalno boža, tebe, svojega mladiča, te spodbuja, ti pripoveduje, z vonjem španskega bezga te ovije do doma. In te vabijo v nedra mesta z bajnimi stolpiči Parizi, zapeljujejo na ležalnike tujih trat, a ne kreneš klicu naproti, čudeže ponujajo ti zaman, v tebi kljubuje trma neštetih, ki jim odgovarja: Ne, ne, nikoli. Fejedben zugja, zummogi -ezernyi rovarhangon -incselkedo, mezes-mazas invitalassal, parancsszoval, hogy: hazad keresd, megtalald, hazat, mely otthonod leszen. De az ajtoban mar visszatantorit apad „utravaloja", az „innen nem jutsz messze". S mert merszed sincs hozza, elmenni mersz-e? Megtantorodsz! Feleszmelsz! Itt ez a taj, e szukre meretezett haza, talpad alatt zokogo rog, osod sirja. Mint tekozlo fiu, ki megter a szuloi hazba konyor- es kenyertelen vendegkent dajkal, kolykenek becez, cirogat, mesel, orgonaillattal hiteget hazaig. S hivhatnak mar tornyos varosok, parizsok, csalogathatnak idegen pamlagok es pazsitok, el mar nem indulsz soha, hiaba csabit a csoda, Ker na to pot potiska me usoda, zbledeli vrvež tuje zemlje, zla mačeha, sem me vlečejo prodorni pogledi oddaljenih topolov, tresoči vzdihljaji pomladnih vetrov. a szamkivetettek daca felel helyetted is: nem, nem soha. Mert ide taszit a sors is a gonosz mostoha, az idegen fold vasott kozonye, ide huz vissza az ut menti jegenye tavolt furkeszo tekintete, megannyi reszketeg sohaja a tavaszi szelben. V drhteči luči Sedim na vrtu v drhteči luči, z vonjem poletja na ustih in v srcu, z barvami cvetja v kotičku očesa. Trava v roki v seno je zbledela, za časa valjenja nudila bo gnezdo. Smrtna tišina, vse je nemo. Polni se kašča, skedenj in sodi, vrti se vreteno bobnijo stroji. Čistimo za sabo ali kam gremo? Koliko še bo se sprašujem radovedno. Nenadoma se vrt v meglo zavije, listi trte zazvenijo v harmonije. Para barve sivega pepela se oprime mojega temena. Didergo fenyben Didergo fenyben ulok a kertben. A nyar illataval szamban, szivemben. A nyar szinei szememben. Kezemben megsargult fiicsomo, szinte mar szena. Feszeknek jo lenne kikeletkor. Most minden kihalt, minden nema... Telik a magtar, a csur, a hordo. Zug a ge^ forog az orso... Betakaritas ez, vagy takarodo? S hany lesz meg, kerdem magamtol? Hirtelen kod borul a kertre. Megrezdul a szolo azott levele. Hamuszinu para hull halantekomra... A je vse skupaj le prevara, ali še ena neslana šala? Ali pijane usode igra, ki me skrivaj izza, grma opreza. Ne more verjeti budnim očesom, da sem tu še vedno. Higgyem, hogy mindez csak ugratas, trefa? Vagy szeszelyes sors jateka, mely a soveny mogul figyel. Hogy mit keresek meg mindig itt... Vegkepp nem hiszi el Beseda, znak, jezik Moja pesem - moj stvarnik, še pred zadnjim dihom sklanjam glavo pred vedenjem, ki ustvarila je m a te r n i je z i k. Vemo, da ljudstvo, ki biva vsak dan v jeziku svojem rojeva znanost, brez katere obstoja niče smo. Kot rodno mater tako tudi tebe, jezik, pozabiti je težko, še težje odkrasti se iz tebe, oditi na vrhovih prstov, ker izgubilo bi pomen, ker bi glagoli obstoja pristali v nevarnosti, brez govora, ki brez vsebine ostal bi spremenjen v motno vodo. Kaj počel bi na primer, z besedo /razumeti", če ne razumel bi samega sebe ujetega v drobovje našega interaktivnega, komunikativnega sveta? V katerem jeziku bi tulil besno zahtevajoč ljubezen Božjo: Ne pametuj, ne zavajaj, ne soli pameti! Szo, jel, nyelv Versem a teremto - ama vegso fohajtas elott - a tudomany es teremto a n y a n y e l v elotti hajt fejet. Mert megtanultuk: minden nep sajat nyelven lett tudos, s azt is, hogy nelkuled semmi sem megy. Elfeledni sem lehet Teged, ahogy anyjat sem feledi az ember, kilopozni beloled, lelepni angolosan, mert ertelmet vesztene, mert a letezes igei kerulnenek veszelybe, homalyossa valo beszeded kerulne tartomany kivuli helyzetbe. Mit kezdhetnel peldaul a magyaraz szoval, hogyan ertetned meg magadat nelkule a suketulo Ker za globoke bolečine, obstoja zdravilo, za vse obstaja napoj, žarek, orodje za možganski izliv. Prijatelji, zakaj za blodnje, naše neumnosti ni zdravila, ne znanosti, ne dovolj pameti. Zakaj jih preprosto ne amputiramo? Se znebimo vsega zlega, ga držimo, kontroliramo? Zakaj ga ne obsodimo ne nemilost, večno nemost. Zakaj ni vsaj protistrupa? Zakaj ni zanj jezika, znaka, besed obupa? a meta-kommunikativra es az interaktivra zsigerelt terben? Milyen nyelven uvoltened duhodten, az Isten szerelmeert: Ne magyarazz!!!, ne okoskodj, ne amits!!! Mert, ha nagyon faj, mindenre van megoldas, mindenre van szer, sugar, muszer az agyatomleszteshez is. Csak egyre nincs, tudosok, fejek, barataim, a bugyuta butasagra miert nem talalt fel semmit a vilag?! Vagy legalabb, miert nem amputalhato?! Miert nem csonkolhato, kontroll ala miert nem foghato! Nemasagra miert nem karhoztathato? Miert nincs legalabb ellenszere?! Miert? Szo, jel, nyelv miert nincs hozza? Oda ljubljenemu povratniku Moto: »da na junaško ime prednikov, ki počivajo v zemlji, nihče ne navleče sramote s svojo strahopetnostjo...« Alkaj I. Srečen je do obisti tisti, ki preko zemeljskih vrtov naposled najde stranpoti, da se vrne domov. Bog (moj)! Kaj bo zgodba kamna čez tričetrt stoletja, kakšna je umazane usode sodba, s čim muko ukrotimo, izumrtje oplemenitimo, kaj smelo rušimo z zakoni? Čigav je ta vek, utelešena oblast, zmeda, smrt samodejna? Nikoli ni šlo drugače, ni bilo ne dobre ne slabe razen zle mačehe - naše neizprosne usode. Oda a hazaterohoz Motto: „hogy gyavasaggal senki a fold alatt nyugvo elodok hosi nevere rut szegyent ne hozzon..." (Alkaiosz) I. Boldog lehet, ki kerulokkel, duloutak menten, kertek alatt vegul megis hazatalal. Isten! Mive lesz a KO is 3/4 evszazad utan... mive szelidulhet a kin, mive nemesul a pusztulas? Mit epithet itt a szenny, rombol a torveny? Mifele kor, mifele makony hatalma testesul, mifele onkent-halal? Nem volt maskent soha... Nem volt masabb a sors, a gonosz mostoha. Se jo, se rossz, se kegyeske: messzire esett innen Od tu daleč je do večne Rome, še dlje sta Aquincum, Aquileia, tukaj ni pesnil vrli Homer, ne Vergil ne Horacij nista pela ušesom na prepihu divjih hord, kjer Halicanum stoji - starodavni dom. V tem boreaškem mrazu, ne cvetijo mandlji, nabreklo hotenje pa zmrzne v kali od želje -žgoče. Tu opoldne vzide Sonce. Vino nezrelo, cikavo, namesto božanske ambrozije, je v sodu obležalo. Bogu za hrbtom se vije, dežela navidezne lepote -utopije, iz nje nasmeškov vršala bo - polna pest poezije. II. oris življenja je drugorazreden napram umotvoru - umetnini, kladivo, dleto, gips, kamen šepet božanski vdihnejo obliki. Mayer Zala, slava tvojim rokam, ki klesale so tožbo, žad naše preteklosti. Hitri pogled tja, kjer stoji vihravi Arpad in Sedem Vodij veličastnih ječi brez verodostojnih površin Aquincum, Aquileia, meg messzebb Roma. Nem enekelt itt Homer, Vergil, sem Horac. Huzatos hely, vad hordak tanyaja voltal Halicanum. E boreaszi fagyban nem virult mandula, csiraban fagyott meg minden vagytol duzzado akarat. /Delben kelt itt a nap.../ A hordo is savanyu bort erlelt - nem isteni ambroziat. Dalnok, piktor, „isten hozta" helyett sunyi mosolyra talalt. II. Az elet annak rajza is masodlagos: ami fontos, a Mu maga; a ko, a gipsz, a veso, a kalapacs, az isteni sugallato forma. Mayer Zala, vesod alol dicso multunk mazsas torvenye perel; gyors tekintetu, parducos Arpad es a Het Vezer, s bar „egyetlen negyzetcentimeteruk sem hiteles", megis hisszuk, igy johettek csak, lobogo ingujjban, folkinalva nekik magat a vegtelen rona, ki nem obraza, a mi verjamemo, da je vsak sin prišel v točno taki plapolajoči srajci preko neskončnih ravnin, ki se nepotešene ponujajo še zdajci, kot bajna dekleta Panonije. Pa ni padla z neba ta neizgnana horda knežjih obrazov našega roda, kako drugače bi kovinski molji načeli težko kovinsko ogrinjalo (kjer angel se lahkotno smehlja pod tančico)? Csernoch Janos od tu naprej zahteva pravico in vračilo za vse, kar za časa življenja rešiti ni zmogel. Na Aradu so lastnoročno s krampi, na Trgu z motnimi ostanki socializma iztrgali srce stvaritvi, v Kerepesiju pa se oprani kamni posmehujejo »ubogemu« kiparju Mayer Zali, vizionarju. Zareži z dletom, udari s kladivom, da zazveni, kot gromki zvon, od pridušenega zvoka (ljudstva) naj ustnice ne obnemijo, dodaj košček svoje duše, da »poka po šivih« napetih mišic trzaj, glasbilo ali puščico jim daj, v njih opustele roke, samo tako razgaljene jih ne puščaj odhajajoče zgodovinske sirote. Raje izdajalsko erozijo naščuvaj, da povrne čudež, po katerem hlepimo, da se vnamemo kot pajčolanasti grm, elegitett gyonyoru lany, Pannonia. Nem agrolszakadt, nem kiuzott horda fejedelmi arc es fejedelmi kulso. Hogyan is kezdhetnek ki a sulyos palastot fem-molyok? (A fatyol alol is konnyu angyal mosolyog.) Csemoch Janos azota is visszakeri, „amit eleteben megmenteni nem tudott". Aradon csakanyos kezektol, a Teren makonyos eszmektol megtepazva az allegoria, s a Kerepesiben kuncog a mosottko... - szegeny, szegeny Mayer-Zala. Vagd bele a vesot, formald kalapaccsal, ha kell, hogy harangkent konduljon, hang - es szotalanul ne legyen a szaj, lelkedbol adj hozza, csak mar mozduljon; es feszuljon az izomzat, adj kezukbe nyilat, vagy hangszert - csak igy ne hagyd oket, az elmenoket a tortenelem arvait. Vagy hivd cinkostarsadat, az eroziot segitsegul, csak igy ne maradjon, csak igy ne hagyd! Vagy maskeppen tegy csodat! Regota hianyzik mar egy uj ki uresniči našo željo, nišo: božja milost, božji srd naj blagoslovi našo domovino. III. Kdo ve, kaj je težje zares: prihod ali zadnji odhod, ali podarjeni nasmeh, ki boža drevo in gozd. Veš, da je tu med nami umrl še zadnji junak a za trenutek zaživi izsušeni okostnjak. Vsak dan znova se vname, utripa v nas in gori, starodavni vroči plamen, plamen žgoči. Davno zveličani naših herojev kipar, bodi pozdravljen med ljudmi, hvala za tvoj dar. Kot tisočletja že prej iz amazonskih goščav, izgubljeni Odisej vrnil se v rojstni je kraj. csipkebokor-fellobbanas. lgy tan beteljesul a regi vagy: „Isten is megaldja a hazat!" III. Ki tudja, elmenni vagy visszaterni konnyebb. Simogato mosolyt kuldeni fanak, erdonek. Tudod, itt mar a hosok is meghaltak, de meg moccan a kiszikkadt csontvaz. Naponta pislakolva gyullad ki bennunk egy-egy regi lang. Nehai unnepelt, Mayer Zala legy udvozolve nalunk. Amazonaszi rengetegbe tevedt Odusszeusz, ki hosszu bolyongas utan vegre hazatalalt. Brez gozda Ne verjamem da ta drevesa po n a k l j u č j u bivajo tu tako daleč od gozda v vsem bi moral biti prepoznavni r e d sigurnost ki jača tudi v gibanju zvezd ponikanju vode krtov skritih v labirintih splošno se čudeži lahko zgodijo vsakomur ko tako hodim v nenavadni m n o ž i c i izgubljencev iz biblije b r e z g o z d a Erdotlenul nem hihetem hogy ezek a fak kisse tavol az erdotol v e l e t l e n vannak itt valami r e n d szabalyt erosito bizonyossag azert megis kell hogy legyen mindenben a csillagok jarasaban a vizek vonulasaban avakondok utvesztoiben csodak egyebkent mindenkivel megeshetnek ahogy igy lepegetek e furcsa t e v e l y g o k kozott bibliai rengeteg hijan e r d 0 t 1 e n u l SaNDOR SzUNYOGH Od tedaj samo ona in jaz bila sva resnična samo ona in jaz pristna ujeta v čas kristali tišine zlomili ime so ko drug drugemu sva šepetala Ljubim te - ljubim te lepa si lep si rekla je rabim te rekel sem rabim te pridi še jutri pridem spet jutri medtem so z okna dežne kaplje polzele v potokih kot najine solze debele zvonovi doneli so ptiči jokali tišina je hlipala ranjena zlomljena in od tedaj... Szunyogh Sandor Azota Csak o es en voltunk igazak csak o es en voltunk jelen az idoben a hallgatas kristalyai megtortek nevet suttogtam nevemet suttogta azt mondta szeret azt mondtam szeretem azt mondta szep vagyok azt mondtam szep vagy azt mondta kellek azt mondtam kellesz azt mondta holnap is jojjek azt mondtam holnap is jovok kozben nagy csorgassal dorombolt az eso az ablakon mig csak fel nem valtottak oket a keseru konnyek az arcokon szoltak a harangok sirtak a madarak a csend zokogasba tort es azota... svojo dušo zapiram v jeklo v neprebojno omaro, nič več v steklo da ni od nikogar da nisem nikogaršnji da ne bolim več nobeni da ne boli več nobena da živim samo sebi nihče pa meni da ne sanjam o drugi od tedaj, od tedaj se ne zmenim za črne nevihte radosti vode grobove drevesa preznojena dekleta njih marmorne prsi od tedaj se za solze ljubezni na sončnih obrazih ne zmenim več lelkemet kicsi pancelszekrenybe zarom hogy ne legyen senkie hogy ne legyek senkie hogy ne fajjak senkinek hogy ne fajjon senki hogy ne eljek masnak hogy ne eljen mas nekem hogy ne almodjak masrol azota, azota szomoruak a zaporok azota nem elvezem a vizcsobogast nem szeretem a sirokat nem szeretem a fakat az izzo testu marvanykeblu lanyokat es a konnyeket a csokos felarnyekos arcokon Rodni kraj poteptal sem nekoč čez in čez tvoje prašne ulice v Dolnji Lakoš zbežal in se vrnil z nasmeškom laskavim med tvoje hiše ki s slamnatimi čopi hlastajo po moji jalovi zvestobi čas pošteno načel je tvoj obraz kljub temu globoko si v mojem srcu vode iz tvojega izvira - Črnca že dolgo tega ne kušam več a izgubljeni odsev mojega obraza se je v njem ponovno izrisal Szulofalum en vegigtapostam egykor poros utcaid alsolakos elhagytalak es visszajottem hitegetve rad nevettem szalmakontyos hazaid vartak engem, de hiaba: en is hutlen lettem te is megvaltoztal de en szeretlek nem iszok a Feketeerbol, de ujra latom magam vizeben Objokujem Objokujem njih prednike, ki iz svežih izvirov pili so vodo hladnih potokov, njih, ki so v grudah gline pustili obrise-obline svojih prstov. Objokujem njih, ki počivali so v senci tisočletnih hrastov, ki spoštovali so lesk klasja, njih, ki jim stopinje sled cvetove spominčic razpira. Objokujem njih, ki krušno peč izdolbli so iz zemlje, da spekli bi pogače, njih, ki so bogaboječe z obrazom proti nebu kovali v zvezde poganske bogove, poslušali rezki topot vrancev, nam varovali ogenj do atomske dobe, za zublje srca zanamcev. Sirato Oket siratom, az osoket, kik friss forrasvizet ittak huvos patakokbol s ujjaik nyoman uj format oltott az agyag. Oket siratom, kik ezer eves tolgyek arnyekaban tudtak pihenni, kik becsultek a kalaszt s labuk nyoman nefelejcs nyilt. Oket siratom, kik foldbevajt kemencekben sutottek a pogacsat, hallgatva torteto menesek futasat, istenfeloen eg fele forditott arccal pogany isteneket imadtak s az atomkorig csiholtak a tuzet, hogy nekunk is megorizzek a szivet futo langot. Po sledeh naroda V globinah pesmi pesniki zaviti so v molk, njih verzi pa pokojnikov sanje snijo. (Nagy Gaspar: Opažanje) Čakajoč nove čudeže v potoku besed, za ceno bežnih prebliskov od zagrenjenih nostalgij nam je v ustih slina okamenela. Na tlakovani poti svežih obljub smo se splavili v Evropo, postali narod ponekod, drugod skrb vzbujajoča manjšina na hrbtu velikih. Naše kvazivodje lažno bleščijo, prave vrednote pa stiskajo v obubožane malhe. Medtem stokata narod in pokrajina, in sivi naše vedro nebo. Množijo se govorniški piedastali plima praznih besed pa je nabrekla v morje, svojo mlahavost ponujajo kot častitljivo vrednoto, naša ramena obtežena pa pokajo od prekletstva Madžarov. Nemzetisegi sorson Es hallgatnak versek melyen a koltok. A koltokben meg versek alusszak holtaktol tanult almukat. (Nagy Gaspar: Eszrevetel) Uj csodakat varva locsogo szoaradatokban hamis csillogasok aran kesernyes nosztalgiaval szankban megkovul a nyal. Uj lgeretek jardakoven csosztatunk Europa fele, kozben hol nemzetiseg hol kisebbseg vagyunk a nagyok gondjainak peremen. Hamis csillogasokban, kvazi vezerekkel allunk szemben, es szatyorba szorittatjak velunk az igazi ertekeket. Kozben enyesz a nemzet, enyesz a taj es szurkul az egbolt. Sokasodnak a szonoki emelvenyek tengerre dagad a locsogas, erteknek nevezik a tunyasagot es vallunkra nehezedik a magyar atok. Pričakovanje pomladi Pričnite znova plesti jekleno mrežo sanj! Grenki okus spominov pošljite pod ponoreli slap, kajti gromki je prišel čas. Moški, v vaših plečih biva ženska! zastori padli so vročično, raztrgali zimske meglice, stopili zamrznjeno konico cigarete, slovo vzeli od zime. V našem mesu ogenj celic izpareva, kup oblek je ženska, ki sameva. Kot dežnih kapljic trkanje zveni v neenakomernem ritmu pomladno odtajanje njenih celic. Začnite znova, od rojstva prvih korakov nedolžnega otroka, dan za dnem se ognite močvirju pogube! Naj pomlad bo vaš sladki san! Tavaszvaras Kezdjetek elolrol az acelrostos almok szoveset! Mennydorgeskent csattan a pillanat. Emlekeitek keseru izet az orulet vizeseseig kuldjetek! Bennetek is el a no, ferfiak! Lazasan hullnak a fatyolok. Teli kodok foszlanak, s olvad a jegbefagyott cigarettaveg; mulik a tel. No a szekre dobalt ruhak halma. Sejtek tuze parologva el izmainkban. Tavaszi olvadas sejtjei nonek, szabalytalan ritmusban, mint az esocseppek zaja. Kezdjetek elolrol, az elso gyermeklepestoi, iszapok-ingovanyok veszeit keruljetek! Legyen alom a tavasz! A si videl? Si videl skrivni pobeg snopa svetlobe? Si videl mavrično naročje nebesnih ovčic? Si videl razjarjeno Muro, to vodo to strugo nje tok njeno muko a si videl? Si videl vojsko kolov med kletmi puklastimi v harmoniji hribov, slamnate strehe, ki več kot stoletje skrivnostno kljubujejo razam časa. A si videl? Lattad? Lattad a fenyaradat lappango szokeset? Lattad-e szivarvanykeblu egunk baranyfelhoit? Lattad-e a felboszult Murat, a folyot, a vizet, szenvedest, az art, lattad? Lattad-e a szolokarok hadat a dombok harmoniajat, pincek gornyedeset, evszazadok szujat, a szalmatetot, a reseket, a titkokat, lattad? Si videl kačo ljudi, ki se vleče čez ceste sončnega Zahoda kot usoda ljudi zemeljskemu paradižu naproti? A si videl mlake krvi pozabljenih, razbitine pohabljenih, Si videl? A si videl trkajoče zvonove, a si posrkal vase medle glasove, žalne sprevode srca, solze za križe premnoge. A si videl? Lattad az autokaravant Nyugat sztradain, amint emberekkel teli kigyozik a draga szulofold a Kanaan fele? Lattad-e a roncsokat a vertocsakat az emberroncsokat a rokkantakat Lattad? Lattad-e a kongo harangot magadba szivtad-e abushangot a gyaszos szertartast a sirtovi embermeltatast a konnyeket a sziveket a sok-sok keresztet Lattad? Ob rojstvu V hvali skorjastih dlani očetov, zagledani v sivino pramenov naših mater stopili smo v ta svet. Hripavo mrmljanje naše pokrajine pok, zlitje in mesenje vzhajajočega kruha, prebujanje v odsevu rane zore, prežvekovanje lepljive pare, vonj dežja, pajčevina pod napuščem, vsi tu in zdaj rodili smo se svetu. o, kmetič mladi, ne zaduši v pozabi čaščenega bistva. Naj tvoja roka-naša bodočnost ne podleže furiji sveta, v katerega si stopil. obdrži materino znamenje in očetove modrosti. Indulaskor Apaink kerges tenyeret dicserve, anyanik oszulo hajtincset nezve kileptunk a vilagba. A foldszagu taj rekedt mormolasa kenyerdagasztas egyontetu csattogasa, a korankeles fenylo hajnalai, szelid parak nyalas kerodzese, esoszag, pokhalos ereszek mind-mind velunk jottek a vilagba. O, ne feledd ifju parasztkolyok becses mivoltodat! Kilepve a vilagba kezet fogva a rohanassal orok holnapokkal mindig hozd magaddal anyajegyed es apaink evszazados bolcsesseget! Radost življenja Ko začutim vedro sonce in nebo, travnik, ogenj, vodo in zemljo, vem, da nagonu jemljem čas, ko začutim ta kolaž, ker čutim smrt, ljubezen, strast, dan, ki se prevesi v mrak, veslanje ptic po modrem nebu, doječe matere ljubezen v mleku, vrvež neskončne zore, pokopališče, njegove more, okus sladke sreče v ustih, prebujanje v čustvih, kako neslišno raste trava, orožja, ki v miru so zakopana. Zavem se, da to ni moj prvinski nagon, ampak radost življenja, ki se v meni prebuja. Eletorom tudom, nem oszton az, amit erzek, hisz erzem az idot, a napot, az eget, a foldet, vizet, retet, a tuzet: erzem a halalt, a forro szerelmet, a lenyugvo napot, a siro kedvest, erzem az anyat, a szoptato kedvest, erzem a temetot, a hajnali derengest, erzem a madarak egi evezeset, erzem a boldogsag feltoro erzeset, erzem a fuszalak nesztelen noveset, a beke ahitatat, fegyverek temeteset. Tudom, nem oszton az csak a belolem feltoro eletorom. Nosači bakel Bili smo nosači bakel krotko ubogljivi, pred obrazom ljudstva. Stoteri, tisočeri hodili so po naših sledeh. Bili smo ljubljeni nosači bakel. Nato prišla je doba malih kraljev, lažnih prerokov, izterjevalcev, propadlih proletarcev. Zatem prišle so navdušene vojskovodje, mevže, polne same sebe. Svoje razgrete glave z lovorjem so okrasili, čakali na božji žegen. Sedeč na novih stolih za hip občutili so slavo Panteona. Nič se ni zgodilo, bili smo nosači bakel. Faklyavivok Faklyavivok voltunk szelid szofogado nepunk elott. Nyomunkba szazan es ezren szegodtek. Faklyavivok voltunk s szerettek minket. Aztan jottek kiskiralyok penzhajhaszok hamis profetak bukott proletarok. Aztan jottek sereghajtok tetlen rajongok bekepzelt fajankok. Baberjainkat fejukre tettek uj szeket vasarolva beultek a Panteonba s maris varjak az istenek aldasat. Nem tortent semmi faklyavivok voltunk... Ithaka Tam, pod hribi Svete Trojice, tam, pod tančico svilene meglice, tam, v smeri razlitih potokov, tam, ob vznožju utesnjenih močvirij, tam, ob gradovih, daleč vidnih, ob stolpu Svete Katarine, ob skritih ostrogah razsejanih v zemlji, žuborenju kristalnih izvirov, nam stoletne legende šepetajo: tu je Lendava, Lendava, moja Ithaka. Ithaka o tt a szentharomsagi dombok alatt, ott a selyemszinu kodfatyol vonulataban, ott az elteritett patakok iranyaban, ott a kiszoritott mocsarak aljan, ott a tavolbalato var toveben, ott a Szent Katalin-templom tornyaban, ott az evszazados osi legendak suttogasaban, ott a foldbe rejtett sarkantyuk titkaiban, ott a tiszta forrasok csobogasaban, O TT VAN LENDVA, LENDVA A Z EN ITHAKAM. Ko jadraš na morju svojih sanj Ni konca brez nadaljevanja, ko jadraš na morju svojih sanj, ko temne misli trgajo dušo, v grobu valov pa je svet nov, karkoli boš gledal z očmi, videl in meril boš s srcem. Se raduješ cvetlicam na neštetih steblih, ptiču, ki vzleta, dežni kaplji, žarku sonca, kot da z dušo meriš čas, izpuhtijo jedke bolečine, prepoznaš neskončno, ceniš hrup strojev, obideš sever in jug, poletiš v vesolje, če jadraš na morju svojih sanj. Raztrgaš krinko zla, preženeš zavajanja, razumeš, da se nekateri zlijejo v prah, v nasmehu odkriješ luč, ki iskal si jo zaman. ČE JADRAŠ NA MORJU SVOJIH SANJ! Ha almok tengeren haj ozol... Van folytatasa a vegnek ha almok tengeren hajozol hullamsirban uj vilag nyilik eszmek arnyeka hasitja lelked barmit nezel szemeddel mered sziveddel erzed. Ha almok tengeren hajozol tudsz orulni egy viragnak szamtalan fuszalnak rebbeno madarnak egy esocseppnek, napsugarnak turni minden fajdalmat s lelkeddel merni az Idot gepek zajat becsulni ismered a vegtelenseg utjat bejarod eszakot bejarod delt a kozmoszba is eljutsz ha almok tengeren hajozol. Leteped fatylat a rossznak amitas kepet eluzod remego kezeket simogatsz tekinteteddel megertesz mindenkit a porban fenyt lelsz a mosolyban. ha Almok teng eren hajozol! Poskusil bom Obrnil bom besede, razprl zažebljena vrata, izkopal sladke korenine, prebral vse reke, izpil vso modrino, z enim samim dihom, se spustil do globin morja po školjke, da podarim najlepši biser VAM! Megprobalom (Ki)forditom a szot, (ki)tarom a beszegezett ajtot (ki)asom az edes gyokereket, (ki) olvasom a mondokat, (ki)iszom a kekseget, fojtott lelegzettel a kagylokert viz ala merulok, hogy felhozzam a legszebb gyongyot NEKTEK! Osamljen zvečer Posedam tako samcat, sam ob črnem asfaltu pred zadimljeno hišo, iščem usodo. Moja pot topla je kot rodna zemlja, ki me je ujela v lovke spominov. (Le toplina v pogledu ljudi prikliče me nazaj). Krošnje cvetočih dreves objete zaljubljence pred obrazom prežeče lune skrivajo. Brnenje novodobnih strojev pregnalo je skovikajočo sovo, medtem ko hišni gospodar pije vino, v hlevih pobeljenih z apnom pa krotke pare spijo. Na oddaljenem hribu grad, zavit v molk, pritajeno opazuje zvok mestnega vrveža. Avgustovski leni veter oblake daljne preganja, še predno razživi se nočna pesem tam, pred vrati hiše, zaplapolajo krila brhkih deklet. Na ustnicah nosijo ogenj poljubov, za vse je dovolj prostora, na tem črnem asfaltu, le moja osama trka na žalostne dveri mojega srca. Egy este egyedul Csak ulok egymagamban, fekete aszfalt mellett fustolgo hazak elott, keresem jovom utjat. Meleg az ut, mint a fold melyen szulettem, szazszor kot vastag emlekek indaival, (emberek melegtekintetu arca hiv ujra vissza) viragos kertek lombjai olelkezo parokat rejtenek, mig a hold almos arca odales. Zugo autok zaja eluzi a huhogo bagolyt, s mig a hazban a gazda issza a bort, feherre meszelt alacsony istallokban szelid parak hajtjak pihenore fejuket. Tavol a dombon a var hallgat, fenyet lesi a varosi zajnak. Tavoli felhoket terel augusztus lomha szele, s mire elul az esti zene, lanyok szoknyaja lebben a bejarat fele. Viszik hosszu csokok tuzet ajkukon, s minden elul az aszfalton, csak a magany dorombol szivem bus ajtajan. Razmišljanja o jeseni in minljivosti Ptiči opustili so šušljanje kril, da zamešali bi vrtinec zraka, kot žarometi žareli so utrinki. Še slednje je minilo, kot vse, kar je minljivo, poletna ljubezen, jok, življenje, milijoni bolečin milijontih, javkanje ob življenjskih ovirah. Danes, jutri , pojutrišnjem, polni upanja veslamo s tokom, da pade maska z obraza, da pade vse kar pasti mora. Kaj bo? Sprašujem, sprašuješ, sprašuje, ako reka odloži svoje breme in tok napne svoje moči, se zabije v nas in ugotovi, da jeseni in poleti podobnost se zrcali na vseh bregovih, vseh obrazih. Sedi še ti, morda te preseneti, da se je življenje zagledalo v jesen, svojo sopotnico, kot list z drevesa, ki med padcem vabi zimo. Kot blatna reka. Gondolatok az oszrol es az elmulasrol A madarak elhagytak szarnyuk suhogasai, orvenyt kavartak a legben, reflektorkent csillogtak a meteorok. Ez is elmult, mint minden, ami mulando; a nyar szerelem, elet, siras, vagy milliok millio fajdalma, s jajok az elettorlaszon. Remelve evezunk az arban, ma es holnap, vagy holnaputan, amikor lehull alarcunk es minden, aminek hullnia kell! Mi lesz? Kerdezem, kerdezed, kerdezi, ha a folyo lerakja terhet, s kinyitja erejet az ar, beledutodve radobbentett arra, hogy valami hasonlat lakik mindket par ton, minden arcon, nyaron es osszel. Ulj csak, majd te is radobbensz! Hogy valahol tunodve tarsa lett az osznek az elet, elszakithatatlan konok tarsa, a telet hivogato hulldogalo falevel es az iszap a folyoban. Pismo iz Halicanuma Rebra Csontosa se smehljajo, Attila v mimohodu je s svojo vojsko, sijoči škornji se skrivajo v blatu nabreklih potokov. Kovači Keltov razgreli so mojo kri, moje nemirne oči, ki oprezujejo za rimljanskim kometom. Vojske Cezarja korakajo čez osrednji trg Halicanuma*, ko naenkrat oživi pokrajina, davne legende iz ust sina pesnika, pripoveduje Panonija pojoča in opita od vlažnih amfor. Krik kraljice Kerke se v noč zareže. Umrl si, Halicanum, tvoje ruševine prekriva bujna trata, nad tabo pa traktor razgraja. Orjaško klasje pada vznak na rodovitno rodno zemljo. Še psi niso tako zvesti tej grudi, kot tu rojeni sinovi Halicanuma, kamor koli nosi nas usoda, prihrumimo domov, četudi je zlomljena noga, ali vijejo vetrovi strašni, nas mraz nikoli ne pesti, mi še s pokojniki brundamo vesele pesmi. * Halicanum je v ljudskem izročilu latinsko ime Lendave, ki izvira iz časov Rimskega cesarstva. Halicanumi uzenet A Csontos bordai ramnevetnek Attila hada tovarebben Arado patakok iszapja csillogo sarkantyut rejt. Kelta kohaszok izzitjak verem nyugtalan szemem romai ustokos utan koroz. Halicanum* foteren Caesar hadai vonulnak at egyszerre feleled a tayoli provincia osi legendat mesel most kolto fia. Boros amforak nedvetol dalol egesz Pannonia, Kerka kiralyno sikolya suhan az ejben tova Meghaltal Halicanum romjaid buja pazsit takarja feletted traktorzugas dolyfol oriaskalaszok hanyatt vagodnak a termo anyafoldon. Halicanum szulottei kutyanal huebb fiai vagyunk e foldnek barhova visz is sorsunk labunkat torve is hazarontunk barmilyen szel fuj itt sosem fazunk a holtakkal is vig dalokat dudoraszunk. * Halicanum: a nephitszerint Lendva romai kori latin neve Naših pesmi glinaste table Glinastih tabel naših pesmi ne zapirajte v aktovke! Z jeklenim zanosom, kleče, na kolenih je treba prebirati ode prihodnosti, iskrive besede, hrup dežnih kapljic, težke ritme, dekliških poljubov polne vrstice, grlotresoče rime, otipljive besede volje. Nikoli več ne najdemo drug drugega, če razbijete naših pesmi glinaste table, nikoli več skupaj ne bomo v Babilonu novodobnem, v vrtincu OZD-ov, v izvenelih nevihtah sestankov, v podčrtanih obljubah, v kristalih razbitih kozarcev, v vonju bencinskih hlapov in poškropljenih sadovnjakov, v barih z vonjem znojnih teles, na avtomobilskem sejmu, v smrtonosnem prometu, v uho parajoči glasbi, v vodi crknjenih rib, v solzah z okusom konjaka. Ne lomite glinastih tabel naših pesmi. A vers agyagtablai A vers agyagtablai nem fernek az aktataskaba terdre hullva ahitattal kell olvasni a jovo odait az esozaj-strofakat a lanycsok-sorokat a pattano-szikra szavakat a gegeremegteto rimeket a labfaraszto ritmusokat a kitapinthato szoakaratokat. A vers agyagtablait ossze ne torjetek mert nem talaltok tobbe egymasra e modern Babilonban a TMASZ-orvenyekben, a gyuleseken elhangzott szozaporokban, az alahuzott lgeretekben, a foldhoz vagott poharak kristalyaiban, a benzines illataradatban, az inszekticides gyumolcsosokben, az izzadsagszagu barokban, az autovasarlasi versenyekben, a halalkiserto forgalomban, a fulsuketito zeneben, a haldogleszto vizekben, a konyakizu konnyekben. A vers agyagtablait ossze ne torjetek! Brez oklevanja (poskus spesnitve himnusa ob tisočletnici) Preroki novih časov z novimi napevi na lutnjah, goreči od stoletnih muk stoje na mostu čez Donavo, z glasbo na ustnicah pojejo novo himno ... brez oklevanja. Za okroglo mizo se mastijo redarji naroda, oblastniki, ki se utapljajo v dobrinah. Napovedujejo mir, razpravljajo podnevi, razpravljajo ponoči in zjutraj ... brez oklevanja. Okoli njih se v plesu vrtijo v pohabljenost ujeta ljudstva čakajoč na boljše čase. Omotični od vonja po denarju v raju, ki se ponuja, prebičani od tisočletnih muk so ... brez oklevanja. Renduletlenul (himnuszfaserlet az ezredfordulora) Uj idok regosei a lanton uj dalokkal ezredfordulo kinjaitol egve allnak a Duna-hidon, ajkukon dallal uj himnuszt enekelnek ...renduletlenul. Joletben furdo hatalmak, nemzetek rendorei ulik a kerekasztalt korul. Targyalnak reggel, targyalnak nappal, targyalnak ejjel, beket hirdetve ...renduletlenul. Nyomorban tengo nepek jobb idoket varva tancoljak oket korul. A szedito penzszag, a Kanaan kisertete, ezer ev szenvedese ostorozza oket ...renduletlenul. Zbežali so Romani, zbežali Ukrajinci, Bošnjaki umirajo naokoli. V peklu vojn padajo življenja kot listi dreves, buldožerji pometejo jih v množične grobove ... brez oklevanja. Bartok Kodaly, Ady in Munkacsy, Szervattiusz, Szilagyi Domokos, dudlajo zagrenjene pesmi o ognjenem vstajenju novomadžarske zgodovine .. brez oklevanja. Zanikrni snopi svetlobe, v blato poteptane usode, mejni kamni, ki drug drugega preganjajo, berači z iztegnjenimi dlanmi, solzna madžarska dekleta, se zvijajo v vilinskem plesu ... brez oklevanja. Dodatek: Čudežna moč naših dušnih velikanov, njih božanski dar, ne spravljaj nas v skušnjave. Ustvari nov svet, kjer bratje in ljudstva ne prizadenejo drug drugega. Podari večni plamen vsakemu otroku, da živi v miru, v novem tisočletju. Menekul a roman, szokik az ukran, haldoklik a bosnyak koroskorul. Haboruk poklaban hullik az ember mint falevel. Buldozerek tomegsirba turjak oket ... renduletlenul. Bartok es Kodaly, Ady es Munkacsy, Szervatiusz, Szilagyi Domokos, feltamadnak ujra, uj magyar tortenelem tuzeben kozos kesergot dudolva, ...renduletlenul. Hiabavalo fenyoszlopok, sarba taposott magyar sorsok, egymast kergeto merfoldkovek, tenyeruket nyujto koldusok, konnyes szemu magyar lanyok, tunderi tancot lejtenek ...renduletlenul. Mellekdal: Isten ajandeka. Szellemoriasaink csodas ereje, ne vigy minket kisertesbe! Teremts nekunk uj vilagot, hogy testver a testvert, nemzet a nemzetet ne bantsa. Adj gyermekeinknek orok langot, hogy az uj ezred bekejeben elhessenek. O avtorjih Bati Zsuzsa/Zsuzsa Bati (1938-) Rodila se je v Banatu, v Padej u, gimnazij o je končala v Nagybecskereku. Kasnej e se je ustalila v Novem Sadu, kjer je delala pri časopisu Magyar szo. Leta 1963 se je z družino preselila v Prekmurje in sprejela službo v uredništvu Nepujsaga. Tik pred upokojitvijo je bila krajši čas tudi urednica tega časopisa. Upokojila se je leta 1991. Kar piše, je socialni realizem. »V njenih pesmih se oglaša občutek krize, pod drobnogled vzame ne samo občutenje ljubezni, ampak tudi celotno preteklo zgodovino in jo kot z vretenom zavrti nazaj do podobe ugrofinske pradomovine,« piše eden njenih častilcev. Tankočutno drhtenje ženske duše zasledimo v njeni drugi zbirki. V teh pesmih je moč zaslediti pogoste dvoboje med odrešitvijo, zasejano v vero, in na limanice speljanim razumom. Umetniška dela: Utravalo/Popotnica (pesmi, Novi Sad, 1979); Kettonk evszakai/ Najini letni časi (pesmi, Murska Sobota, 1979). Bence Lajos/Lajos Bence (1956-) Rodil se je v Genterovcih, šolo je obiskoval v roj stni vasi in v Lendavi, zatem pa je bil leta 1976 sprejet na Fakulteto znanosti KLTE v Debrecenu - smer filozofija. Leta 1981 je diplomiral na Filozofski fakulteti ELTE v Budimpešti in postal profesor madžarskega jezika. Po diplomi se je vrnil v Lendavo in se zaposlil na Dvojezični srednji šoli Lendava, kjer je deset let opravljal poklic profesorja madžarskega jezika in književnosti. Leta 1994 je pridobil naziv doktorja filozofije. Leta 1989 je postal predavatelj na Univerzi Maribor, na Oddelku za madžarski jezik in književnost, kmalu zatem še docent. Leta 1991 je za krajši čas prevzel mesto urednika madžarskega A kotet szerzoirol Bati ZsuzsA (1938 -) A banati Paden szuletett, de Nagybecskereken fejezte be a gimnaziumot. Kesobb Ujvidekre kerult, s a Magyar Szonal helyezkedett el. 1963-ban csaladjaval Muravidekre koltozott, s a Nepujsag szerkesztosegeben vallalt allast. Nyugdijaztatasa elott rovid ideig a lap felelos szerkesztoje volt. 1991-tol nyugallomanyba vonult. „Valsagkolteszet az, amit ir, s egy kriziserzes szolal meg verseiben, ebbol veszi vizsgalat ala nem csupan a szerelemerzest, hanem az egesz tortenelmi multat, visszapergetve az t egeszen a finnugor oshaza kepeig" - irja egyik meltatoja. A noi lelek finom rezduleseit masodik koteteben erhetjuk nyomon. De ezekben is gyakran a megvaltasba vetett hit es a „lepre csalt racio" kuzdelme figyelheto meg. Muvei: Utravalo (versek, Ujvidek, 1979); Kettonk evszakai (versek, Muraszombat, 1979). Bence Lajos (1956- ) Gonterhazan szuletett, iskolait szulofalujaban es Lendvan vegezte, majd 1976-ban felvetelt nyert a Debreceni KLTE tudomanyegyetem Bolcseszeti Karara. 1981-ben a budapesti ELTE bolcseszkaran szerzett magyartanari oklevelet. A diploma utan visszatert Lendvara. 1981-tol tiz evig a lendvai ketnyelvu kozepiskola magyar nyelv es irodalom szakos tanara. 1994-ben megszerezte a bolcseszdoktori cimet. 1989-tol a Maribori Egyetem Magyar Tanszekenek tanarsegede, majd docense. 1991-tol rovid ideig a Szloven Televizio nemzetisegi musorainak szerkesztoj e. 1993-tol a Nepujsag fo szerkesztoj e, 1997-tol Magyar Nemzetisegi Tajekoztatasi Intezet igazgatoja. 1997-ben a Szloveniai Magyar Irotarsasag elnokeve valasztjak, 2009-ben a Muravideki programa pri slovenski nacionalni televiziji. Od leta 1993 je bil glavni urednik časopisa Nepujsag, od leta 1997 pa direktor Zavoda za informativne dejavnosti madžarske narodnosti. Leta 1997 so ga izbrali za predsednika Društva prekmurskih madžarskih pisateljev, leta 2009 pa je postal še predsednik Društva prekmurskih madžarskih znanstvenikov in raziskovalcev. Trenutno je član uredniškega odbora Nepujsaga in urednik edicije Murataj. Umetniška dela: Szives szivtelen/Srčno brezsrčen (pesmi, Murska Sobota,198l); Vlaj Lajos (1904-1966 - mala monografija, Lendavski zvezki št. 7, 1983); Letlelet/Odkritje duše (pesmi, Lendava, 1989); Napraforgo-papagaj/Sončnica in papagaj (pesmi za otroke, Lendava, 1991); Irott szoval a megmaradasert/S pisano besedo za obstanek (študija, Gyor-Lendava, 1994, druga, izpopolnjena izdaja 1996); Ra-olvasasok/Po-grajanja (izbor novih pesmi, 2000); Identitas es entitas/Identiteta in entiteta (eseji, študije, kritike, Zalaegerszeg, 2005); Hazaterito/Zov doma (pesmi, Lendava, 2006); Vallani/Izpovedati (pesmi, Lendava, 2011); Vzklit iz kamna (izbor pesmi v slovenskem jeziku, Murska Sobota, 2011). ClMMERMAN TOPLAK JANOS/JANOS TOPLAK ClMMERMAN (1958-) Tvorec, ki je razpet med likovno umetnostjo in književnostjo, je zagledal luč sveta v avstrijskem mestu Friesachban. Otroška leta je preživel v Gornjem Lakošu, osnovno šolo pa je končal v Lendavi. Leta 1973 se je vpisal v Srednjo šolo za umetno obrt v Zagrebu in postal oblikovalec. Nekaj časa je delal pri založniškem podjetju v Murski Soboti, kasneje pa je odrajžal' v Ljubljano, kjer je opravljal priložnostna dela, zatem pa se je preselil v Berlin, kjer živi še danes. Je ustvarjalec nemirnega duha, ki mu v vseh oblikah in vsebinah umetnosti vlada srce grafomana z »naenkrat in na veliko«. Infantilnost, ki jo pod peresom rojeva ta »šmentani otrok« madžarske književnosti iz Slovenije, je investicija - oplajanje književnosti in umetnosti nasploh. V potopisnem romanu, v katerem opisuje Magyar Tudomanyos Tarsasag elnoke. Jelenleg a Nepujsag szerkesztosegenek tagja, a Murataj szerkesztoje. Muvei: Szives szivtelen (versek, Muraszombat,198l). Vlaj Lajos (1904-1966) (kismonografia, Lendvai Fuzetek 7., 1983). Letlelet (versek, Lendva, 1989); Napraforgo-papagaj (gyermekversek, Lendva, 1991); Irott szoval a megmaradasert, (tanulmany, Gyor-Lendva, 1994); Masodik, bovitett kiadas (1996-ban). Ra-olvasasok (valogatott es uj versek, 2000); Identitas es entitas (esszek, tanulmanyok, kritikak, Zalaegerszeg, 2005); Hazaterito (versek, Lendva, 2006); Vallani (versek, Lendva, 2011); Vzklit iz kamna (szloven nyelvu valogatas, Muraszombat, 2011); ClMMERMANN TOPLAK JANOS (1958- ) A szerzo, akit a kepzomuveszet eppugy vonz, mint az irodalom az ausztriai Friesachban latta meg a napvilagot, de gyermekeveit mar a Felsolakosban elte meg. Az altalanos iskolat Lendvan fejezte be, majd 1973-ban beiratkozott a zagrabi iparmuveszeti szakkozepiskolaba, ahol a formatervezoi szakon szerzett diplomat. Egy ideig a muraszombati kiadovallaltban dolgozott, majd Ljubljanaban alkalmi munkas, ezt kovetoleg Berlinbe koltozott. Jelenleg is ott el. Nyugtalan termeszetu alkoto, aki az 5.x utan is a kiserletezest es a mindenben mufajban, minden temaban „egyszerre es sokat", enyhen grafomanias attituddel.. A szloveniai magyar irodalom „fenegyereke", aki soha ki nem notte infantilizmusat is kepes az irodalom es muveszet szamara kamatoztatni. Utazas-regenyeben a kanadai kivandoroltak kulturtorteneti vonatkozasait, a joleti tarsadalom pozitivumait es negativumait is feltarja. Muvei: Flagellans enekeskonyv (versek, Lendva,1991); Szentimentalis utazas a kanadai On(l)tarijoba (utleiras, Lendva, 2003). popotovanje po Kanadi, razkrije svoj pogled na kulturno-zgodovinsko zapuščino kanadskih priseljencev, pozitivizem in negativizem blagostanja družbe. Umetniška dela: Flagelans enekeskonyv/Pesmarica za flagelante (pesmi, Lendava, 1991); Szentimentalis utazas a kanadai On(l)tarijoba/Sentimentalno potovanje v kanadski On(l)tario (potopis, Lendava, 2003). Goncz Laszlo/Laszlo Goncz (i960- ) Rojen je bil v Murski Soboti, osnovno šolo pa j e končal v Lendavi. V Murski Soboti je obiskoval gimnazijo, nato pa maturiral na murskosoboški srednji ekonomski šoli. V Sombotelu je na Fakulteti BDTF študiral umetnostno zgodovino in tam tudi diplomiral. Leta 1996 je diplomiral še na fakulteti v Pecsu in dosegel naziv profesorja zgodovine. Na omenjeni fakulteti je leta 2003 iz zgodovine tudi doktoriral. Seme svoje radovednosti in znanstvenih raziskovanj polaga predvsem v negovanje zavesti manjšinjske skupnosti, njenega položaja, kulture in obstoja. Njegove pesmi, reportaže, študije in romani so bučni glasniki položaja v nemilost padle, nebogljene madžarske manjšine, njene pomilovanja vredne usode med dvema vojnama, oziroma po 2. svetovni vojni in temeljijo na verodostojnih, zgodovinsko osnovanih dejstvih. Umetniška dela: Fejezetek Lendva tortenetebol 1920-ig/Poglavja iz zgodovine Lendave do leta 1920 (študije, Lendava, 1993); Eletfoszlanyok/Scefrana življenja (pesmi, Gyor, 1997); A muravideki magyarsag:1918-1941/Madžarski živelj v Prekmurju 19181941 (študija-monografija, Lendava, 2001); Olvado jegcsapok /Taleče se ledene sveče (zgodovinski roman, Pecs, 2003); Egy peremvidek hirmondoi/Glasniki obrobnega sveta (intervjuji, reportaže, Budimpešta, 2006); Kalvaria/Kalvarija (zgodovinski roman, 2012). Goncz Laszlo (i960- ) Muraszombatban szuletett, az altalanos iskolat Lendvan vegezte, Muraszombatban jart gimnaziumba, a kozgazdasagi szakiskolaban erettsegizett. A szombathelyi BDTF tortenelem-muvelodesszervezo szakan szerzett diplomat. 1996-ban a pecsi JPTE tortenelem szakan tanari oklevelet szerez, 2003-ban pedig ugyanitt doktori vizsgat tett tortenelembol. Elsosorban a muravideki magyarsag tortenelme, a kis kozosseg nemzeti tudatanak helyzete, valamint a nemzetisegi let muveszeti es tudomanyos kutatasa jelenti erdeklodesenek magvat. Verseiben, riportjaiban, tanulmanyaiban es regenyeiben is a muravideki magyarok sanyaru tortenete, a kisember kiszolgaltatott helyzete kap hangot, tortenelmi megalapozottsaggal, hiteleseggel. Muvei: Fejezetek Lendva tortenetebol 1920-ig (tanulmanyok, Lendva, 1993); Eletfoszlanyok (versek, Gyor, 1997); A muravideki magyarsag:1918-1941 (tanulmany-monografia, Lendva, 2001). Olvado jegcsapok (tort. regeny, Pecs, 2003); Felszabadulas vagy megszallas? (tanulmany, Lendva, 2006), Egy peremvidek hirmondoi (interjuk,riportok, Budapest, 2006); Kalvaria (tort. regeny, 2012). Halasz Albert (1969- ) Felsolakosban szuletett. Altalanost es a kozepiskolat Lendvan vegezte, majd a Budapesti ELTE-n folytatta tanulmanyait, magyar-neprajz szakon, ahol 1994-ben szerez diplomat. hazaterve szulofoldjere elobb a Nepujsag ujsagiroja, majd 1997-ben egyeni vallalkozokent konyvkiadot hoz letre. 1998-tol a Szloven RTV Magyar Musorok Studiojanak programigazgatoja. 2000-ben sikeres doktori vizsgat tett neprajzbol. Verseire a sajatos, autonom versepitkezes es vilagszemlelet jellemzo. Koltoi kepeit a valosag folyton-folyvast atszinezi, ujabban a szulofold iranti huseg es a „mi-tudatba" hatarozza meg. . Gyakran el a nepi hagyomanykincs es a nepkolteszet kellektarabol ismert mufaji fogasokkal. Az eredetisegre valo torekvest az egyeni Halasz Albert/Albert Halasz (1969- ) Rodil se je v Gornjem Lakošu, osnovno in srednjo šolo je končal v Lendavi, nato pa je nadaljeval študij v Budimpešti na Fakulteti ELTE, kjer je leta 1994 diplomiral iz etnologije. Po vrnitvi v domovino je bil nekaj časa novinar Nepujsaga, nakar je v letu 1997 ustanovil svojo založbo. Od leta 1998 je programski vodja madžarskega programa na nacionalni televiziji. Leta 2000 je dosegel doktorat iz etnologije. Stil njegovih pesmi je zelo unikaten, poln avtonomnega oblikovanja in samosvojega svetovnega nazora. Njegove pesniške podobe nenehno, neutrudno zrcalijo stvarnost in jih omejujeta le rodna zemlja in lastna zavest. Pogosto uporablja znane dovtipe in pesniške zvrsti iz zakladnice ljudske zapuščine. Ustvarjalčevi osebni zavzetosti k izvirnosti dajejo poseben pečat njegove knjižne ilustracije. Umetniška dela: Mosolymorzsak/Drobtinice nasmeška (pesmi, Lendava, 1991); Cor - kor/kor-kor/Srce - bol/bol - krog (pesmi, Lendava, 1992); Az alsolendvai sajto es neprajz 1889-1919/ Tisk in narodopisje v Dolnji Lendavi 1889-1919 (študija, Lendava, 1994); Ikonok/Ikone (p esmi, Lendava, 1996); Jeles napok, nepi unnepek a Muravideken/Koledarski običaji, ljudski prazniki v Prekmurju (etnografska monografija, Lendava, 1999); Minden szo(l)/Vse zven(i) (pesmi, Lendava, 2006); Konnyu versek/Lahkotne pesmi (pesmi, Lendava, 2011). Rozsman Erzsebe/Erzsebet Rozsman (1934- ) Osnovno šolo je končala v Genterovcih, nakar je bila vse do upokojitve zaposlena v podjetju Varstroj. Njene pesmi prepletajo sanje, preteklost in doživetja iz mladosti. Tudi času odraščanja, otroštvu in ljubezni do otrok je namenila prostor v več pesmih. „Sem pesnica delavcev," je zapisala v neki izpovedi. S svojimi preprostimi besedami je glasnica očetnjave, prekmurske pokrajine in vseh ljudi. Umetniško delo/Muvei: Vallomasok/Izpovedi (pesmi, Murska Sobota, 1982). hang mellett konyvillusztracioi is jelzik erdeklodesenek sokszinuseget. Muvei: Mosolymorzsak (versek, Lendva, 1991); cor-kor/kor-kor (versek, Lendva, 1992); Az alsolendvai sajto es neprajz 1889-1919 (tanulmany, Lendva, 1994); Ikonok (versek, Lendva, 1996); Jeles napok, nepi unnepek a Muravideken (neprajzi monografia, Lendva, 1999); Minden szo(l) (versek, Lendva, 2006); Konnyu versek (versek, Lendva, 2011). Rozsman Erzsebet (1934- ) Az altalanos iskolat Gonterhazan vegezte, majd a lendvai Varstroj vallaltban dolgozott, nyugdijazasaig. Verseinek hangulatat az alom, a mult, az ifjusag elmenyei hatarozzak meg. A gyermekkor es a gyermekek iranti szeretet tobb versegen is helyet kapott. Munkaskolto vagyok - all egyik vallomasaban. Keresetlen szavakkal szol szukebb patriajarol es a muravideki tajrol, emberrol. Muvei: Vallomasok (versek, Muraszombat, 1982). SZOMI PAL (1936-1989) Peteshazan szuletett foldmuves csaladba, itt jarja ki az altalanos iskolat, Lendvan pedig az algimnaziumot. Ujvideken szerzett tanitoi, oklevelet 1962-ben. Elobb Baranyaban kezdi tanitoi palyafutasat, majd hazaterve az indulo Muraszombati Radio ujsagiroja. 1966-ban a Ujvideken tanari oklevelet szerez, kesobb pedig a Maribori Pedagogiai Akademian szloven nyelvbol is diplomat szerez. A muravideki altalanos iskolakban tanit nyugdijazasaig, a magyar nyelv tanacsosa. Elsosorban kisprozak szerzojekent es regenyirokent tartjuk szamon. De ifjukoraban versekkel kezdte, ezek kozul nehany antologiai fontossagu darab is akad. Novellaiban, laza szerkesztesu regenyeiben a II. vilaghaboru utani paraszti sors Szomi Pal/Pal Szomi (1936-1989) Rojen je bil v Petišovcih, v kmečki družini. Osnovno šolo je končal v roj stni vasi, nižjo gimnazijo pa v Lendavi. Leta 1955 je končal učiteljišče v Subotici in delal v Vojvodini kot novinar na radiu, zatem pa se je preselil v Baranjo, kjer je delal kot učitelj. Leta 1962 se je vrnil v Mursko Soboto, kjer je bil zaposlen kot novinar na radiu. Leta 1963 je znova začel opravljati učiteljski poklic v Dolini, zatem v Čentibi in v Lendavi. Leta 1966 je diplomiral na fakulteti v Novem Sadu in postal profesor madžarskega jezika, v istem letu pa je zaključil tudi študij slovenskega jezika na Pedagoški akademiji v Mariboru. Do upokojitve je opravljal naloge pedagoškega svetovalca za madžarski jezik pri Zavodu za šolstvo - OE Murska Sobota. Pal Szomi je predvsem pisec novel in romanov, a svoje ustvarjanje v rani mladosti je začel s pisanjem pesmi, ki opevajo ljubezen do rojstnega kraja, rodne grude, običaje kmečkega življa. Njegovo morje so bila zlatorumena polja pšenice in rži. V svojih novelah in romanih v lahkotnem stilu avtentično opisuje usodo kmečkega prebivalstva v Prekmurju po II. svetovni vojni. Presunljive zgodbe ljudi, začinjene z anekdotami in humorjem, dajejo njegovim delom poseben pečat. Njegov posthumno objavljen roman Igy kezdodott/Tako se je začelo uvrščamo v sam vrh prekmurske madžarske proze. Umetniška dela: Oszirozsa/Astra (novele, Murska Sobota, 1977); Szeretni kell/Ljubiti je treba (roman, Murska Sobota, 1984); Huzd ra, cigany!/Zaigraj, cigan! (novele, Murska Sobota, 1987); Igy kezdodott/Tako se je začelo (roman, Lendava, 2000). Szunyogh Sandor/Sandor Szunyogh (1942-1998) Rojen je bil v Dolnjem Lakošu. Njegovo prvo veliko doživetje je bilo povezano s preživetjem revnih ljudi obubožanega sveta, ki je zanj prispodoba za »zaročenega«. V osnovno šolo je hodil v rojstni vasi, leta 1963 pa je končal učiteljišče v Murski Soboti. Do leta 1970 je poučeval v Domanjševcih na Goričkem. Diplomiral je na mariborski in subotiški univerzi in si pridobil naziv profesorja. elevenedik meg, hol naturalisztikus hitelesseggel. Irasmuveszetenek, stilusanak fontos eleme az anekdotikus humor. Poszthumusz regenye, Igy kezdodott cimmel a muravideki prozairodalom csucsat jelenti. Muvei: Oszirozsa (novellak, Muraszombat, 1977); Szeretni kell (regeny, Muraszombat, 1984; Huzd ra, cigany! (elbeszelesek, Muraszombat, 1987); Igy kezdodott (regeny, Lendva, 2000). Szunyogh Sandor (1942-1998) Alsolakosban szuletett. Elso nagy elmenye volt a haboru utani szegeny vilag megelese, ahogy o fogalmaz, a „jegyes vilage". Altalanos iskolaba szulofalujaban jart, majd a 1963-ban elvegezte a muraszombati tanitokepzot. Kesobb a goricskoi Domonkosfan tanitott 1970-ig. Kesobb a maribori pedagogiai foiskolan, majd pedig Szombathelyen tanari oklevelet szerez. A hatvanas evek kozepetol versei a Nepujsagban es a Naptarban jelenteti meg. 1970-tol a lendvai ketnyelvu altalanos iskolaban tanit, majd rovid ideig forditokent helyezkedik el a kozigazgatasban, majd a Nepujsag munkatarsa, 1971-tol az evente megjeleno Naptar szerkesztoje volt. Kozben a Lendvai Fuzetek- Lendavski zvezki idoszakos, ketnyelvu kiadvany tobb szamat is szerkeszti. 1992-tol halalaig a Szloven Teve Lendvai Studiojanak vezetoje, igazgatoja. A szloveniai magyar irodalom legeredetibb, legtobbet forditott szerzoje. Elsosorban koltokent tartjuk szamon, bar kulturtorteneti, szerkesztoi tevekenysege ugyanugy jelentos. A muravideki, az avantgard koltoi hagyomany jegyeben kibontakozo kolteszetet o teremtette meg, a 19. szazadi romantikusok (Petofi, Arany) optimizmusaval, dinamikajaval es kritikussagaval otvozve. A Tavaszvaras antologiaban megfogalmazott ohaja, vagya, hogy csak az irodalomnak elhessen, sohasem valt valora. Muvei: Halicanumi uzenet (versek, 1975); Naj-Leg (versek-forditasok, Ernest Ružičcsal, Muraszombat, 1977), Hovagy (versek, Muraszombat, 1985), Viragkoszonto V šestdestih letih objavlja svoje pesmi v lokalnem časopisu Nepujsag in v letnem zborniku z naslovom Naptar. Od leta 1970 poučuje na Dvojezični šoli Lendava, zatem postane za krajši čas prevajalec v občinski javni upravi, nato sodelavec Nepujsaga, od leta 1971 pa še urednik Naptarja. Medtem je bil tudi večkrat urednik dvojezičnih izdaj edicije Lendvai Fuzetek/Lendavski zvezki. Od leta 1992 pa do smrti je bil urednik in vodja lendavskega studia TV Slovenija. Njegova dela so najpogosteje prevodi del kakšnega madžarskega avtorja iz Slovenije. Smatramo ga predvsem za pesnika, a zelo pomembno je tudi njegovo uredniško in kulturnozgodovinsko delo. Njegove stvaritve so glavni vzrok za razcvet avantgardne prekmurske poezije, oplemenitene s kritičnostjo, dinamiko in romantiko 19. stoletja (Petofi, Arany). Velika želja, ki jo je zapisal v antologiji Tavaszvaras/ Čakajoč pomlad (antologija treh avtorjev: Szunyogha, Varge, Szomija), da bi se posvetil le književnosti, se mu ni uresničila. Umetniška dela: Halicanumi uzenet/Sporočilo iz Halicanuma (pesmi, Murska Sobota, 1975); Naj/Leg (pesmi, skupna izdaja z Ernestom Ružičem, Murska Sobota, 1977); Hovagy/ Hrepenenje po snegu (pesmi , Murska Sobota, 1985); Viragkoszonto/ Cvetlična čestitka (otroške pesmi , Murska Sobota, 1987); Halicanumi rapszodia/ Rapsodija iz Halicanuma (izbor pesmi iz let 1963-1989, Novi Sad - Lendava, 1991); Szloven-magyar tarsadalmi-politikai muszotar/Slovensko-madžarski družboslovno-politični strokovni slovar (Lendava - Murska Sobota, 1990); Muravideki kincseslada/Prekmurska zakladnica (otroške igrice in ljudske pravljice, Lendava, 1997); Udvozlet Alsolendvarol, Alsolendva kepes levelezolapokon/ Pozdrav iz Dolnje Lendave, Dolnja Lendava na razglednicah 1889-1945 (spremni teksti, Lendava, 1997). Varga Jozsef/Jozsef Varga (1930- ) Jezikoslovec, profesor, pesnik in pisatelj Jozsef Varga se je rodil leta 1930 v Virovitici na Hrvaškem. Osnovno šolo je končal v Genterovcih, učiteljišče pa v Murski Soboti. Učil je na večih osnovnih šolah v Prekmurju, leta 1966 pa je na Univerzi v Novem Sadu - na Oddelku za filozofijo dosegel višješolsko izobrazbo (gyermekversek, Muraszombat, 1987); Halicanumi rapszodia (valogatott versek, Ujvidek-Lendva, 1991). Muravideki kincseslada (gyermekjatekok-nepmesek, Lendva, 1997); Udvozlet Alsolendvarol, (kisero szove gek, Lendva, 1997). Varga Jozsef (1930 - ) Varga Jozseftanar, nyelvesz, kolto, iro 1930-ban szuletett a horvatorszagi Verocen (ma: Virovitica). Az elemi iskolat Gonterhazan, a tanitokepzot Muraszombatban vegezte. Tobb muravideki altalanos es kozepiskolaban tanitott. 1966-ban szerzett foiskolai oklevelet magyar nyelvbol es irodalombol az Ujvideki Egyetem Bolcseszettudomanyi Karan. Tanar oklevelet 1976-ban szerzett az ELTE Bolcseszettudomanyi Karan, ahol 1986-ban doktori vizsgat tett. 1980-tol nyugdijba vonulasaig a Maribori Pedagogiai Kar Magyar Nyelv es Irodalom Intezetenek tanszekvezeto tanara volt. A Tavaszvaras nemzedek tagja versekkel es elbeszelesekkel kezdte palyajat. Ezt a hagyomanyt kesobb is folytatta kiteljesitve a gyermekeknek irt versekkel, mesekkel, ifjusagi regennyel. Verseiben a magyarsagfeltes es a nyelv iranti huseg parancsa szolal meg elemi erovel. Elbeszeleseiben a paraszti hiedelemvilag valamint a haboru okozta traumak kapnak hangot. Ezek kesobb a „tudatformalo" nehez tortenelmi idoszakok tapasztalataival egeszulnek ki. Muvei: Naphivogato (gyermekversek, Muraszombat, 1974); Pasztortuzek (versek, Muraszombat, 1979); Elni (versek, Muraszombat, 1981); Sorvado nepem (elbeszelesek, Lendva, 1990); Konokhit (versek, Lendva, 1992); Hang bona (valogatott gyermekversek, Lendva, 1995); Az ellopott tunder (mesek, Lendva, 1998); Nyelvhasznalat, nevdivat (tanulmany, Lendva, 1999); A lendvai var kapitanya (ifjusagi regeny, Lendva, 2001); Letforgac(s)ok (elbeszelesek, Budapest, 2001); Mag-Szo-Alom... (versek, Budapest, 2001); Tar Mihaly szuretjen (elbeszelo koltemeny, Budapest, 2002); Tavaszi ebredes (gyermekversek, Budapest, 2002); Eletfojto lanc (versek, Budapest, 2002); Tudatformalo idok (novellaregeny, iz književnosti in madžarskega jezika. Diplomo profesorja je dosegel leta 1976 na Oddelku za filozofijo budimpeštanske Fakultete ELTE, kjer je leta 1986 tudi doktoriral. Od leta 1980 do upokojitve je bil predstojnik in profesor na Oddelku za madžarski jezik in književnost Pedagoške akademije Maribor. Predstavnik književnikov „rodu Tavaszvarasa (Pričakovanja pomladi)" je svojo kariero umetnika začel s pesmimi in novelami. Zapuščino je kasneje nadgradil s pisanjem otroških pesmi, pravljic in mladinskih romanov. Njegove pesmi so glasen poziv, hkrati povelje k zvestobi madžarskemu jeziku. V njih izraža tudi bojazen za usodo madžarstva. Njegove navele pa so glasnice kmečkih vraž in navad ter travm, ki jih je povzročila vojna. Le-te je kasneje dopolnil s pripovedmi o oblikovanju zavesti na podlagi izkušenj iz - zgodovinsko gledano - težkih obdobij. Umetniška dela: Naphivogato/Glasnik sonca (otroške pesmi, M. Sobota, 1974); Pasztortuzek/ Pastirski ognji (pesmi, M. Sobota, 1979); Elni/Živeti (pesmi, M. Sobota, 1981), Sorvado nepem/Moje hirajoče ljudstvo (novele, 1990); Konokhit/Kljubovalna vera (pesmi, Lendava, 1992); Hang bona/Čar glasu (izbor otroških pesmi, Lendava, 1995); Az ellopott tunder/ Ukradena vila (pravljice, Lendava, 1998); Nyelvhasznalat, nevdivat/Uporaba jezika, modna imena (študija, Lendava, 1999); A lendvai var kapitanya/Kapitan lendavskega gradu (mladinski roman, Lendava, 2001); Letforgacsok/Opilki obstoja (novele, Budimpešta, 2001); Mag - Szo - Alom .../Seme - beseda - sanje ... (pesmi, Budimpešta, 2001); Tar Mihaly szuretjen/Na trgatvi Mihalya Tare (pripovedna pesnitev, Budimpešta, 2002); Tavaszi ebredes/Pomladno prebujanje (otroške pesmi, 2002); Eletfojto lanc/ Daveča veriga (pesmi, Budimpešta, 2002); Tudatformalo idok/Časi oblikovanja zavesti (roman - novela, Pilisvorosvar, 2005); Az apro pasztortuzek bennem egnek ./Drobni pastirski ognji gorijo v meni (izbor pesmi, Lendava, 2005) itd. Vlaj Lajos/Lajos Vlaj (1904-1966) Lajos Vlaj je bil prvi pesnik - pionir madžarske književnosti v Sloveniji in neutrudni politični ter kultrurni voditelj manjšine. Rojen je bil v Spodnji ulici v Lendavi v Pilisvorosvar, 2005), Az apro pasztortuzek bennem egnek... (valogatott versek, Lendva, 2005) stb. Vlaj Lajos (1904-1966) A szloveniai magyar irodalom elso koltoje, faradhatatlan politikai es kulturalis vezetoje sokgyermekes csaladban szuletett Lendvan, az Also utcaban. Az elemi iskola es a negy polgari elvegzese utan gimnaziumba szeretett volna iratkozni, tanarnak keszult, de mivel tanitatasat nem tudta vallalni a csalad, o is apja mesterseget valasztja, cipeszinasnak all. A harmincas evekben megismerkedik a munkasmozgalom, a magyarok bevonulasa utan letartoztatjak, elobb Muraszombatban, majd Szombathelyen es Pecsett raboskodik. Itt irja a bortonmaganyban legmegrazobb, expressziv toltetu verseit (pl. Korseta a fegyhazudvaron, Csak tenyernyi resen), haborus temaju verseit a vajdasagi Hid es a Kalangya is kozolte. A masodik vilaghaboru utan elobb forditokent, majd a lendvai konyvkereskedesben dolgozott eladokent. A szloveniai magyarsag elso kisebbseg-politikusa, aki a kozmuvelodes fejlesztesere is nagy hangsulyt fektetett. Verseiben a magyar nepies lira hagyomanyait koveti, de Ady es Illyes Gyula is hatottak ra. Forditokent is ismert: Prešeren Poharkoszontojet es mas verseit, Kajuh es a kortars szloven koltok verseit ultette at magyar nyelvre. Muvei: Versek, (versek, Muraszombat, 1961); Szelid intes, (poszthumusz versek, Muraszombat, 1967). Zagorec-Csuka Judit (1967 - ) Gonterhazan szuletett. Az altalanos iskola elvegzese utan a lendvai ketnyelvu kozepiskolaban erettsegizett, majd a budapesti ELTE Bolcseszettudomanyi Karan folytatta tanulmanyait. Magyar-konyvtar szakon szerzett diplomat 1991-ben. Nehany evig a Nepujsag kulturalis rovatanak ujsagiroja. Majd 1994-tol elobb družini z veliko otroki. Po končani osnovni in štiriletni meščanski šoli se je želel vpisati v gimnazijo in postati profesor, a za družinski proračun je bilo takšno šolanje prevelik zalogaj, zato je izbral poklic, ki ga je opravljal tudi njegov oče in postal vajenec - čevljar. V tridesetih letih spozna delavsko gibanje. Posledica madžarske zasedbe Prekmurja j e bila, da ga večkrat aretiraj o in zaprejo. Tako ždi med zaporniškimi zidovi v Murski Soboti, Sombotelu in Pecsu. Tu, v samoti zapora, napiše svoje najbolj izrazne in pretresljive pesmi (npr. Korseta a fegyhazudvaron/Krožni sprehod po dvorišču kaznilnice, Csak tenyernyi resen/Ob reži, veliki za dlan). Pesmi z vojno tematiko so bile objavljene v mesečnikih v Vojvodini: Hid in Kalangya. Po drugi svetovni vojni je delal najprej kot prevajalec, nato pa se je zaposlil kot prodajalec v lendavski knjigarni. Samatramo ga za prvega politika in borca za pravice madžarske manjšine v Sloveniji, ki pa je veliko vlagal tudi v njen prosvetni razvoj. V svojih pesmih sledi lirični zapuščini madžarskih ljudskih pesmi, velik vpliv na njegovo delo pa sta imela tudi madžarska pesnika Endre Ady in Gyula Illyes. Njegovi poznejši soneti so utelešenje izvirnega notranjega glasu in njegovih oblikovnih eksperimentov. Kot prevajalec je zaslovel s prevodom Prešernovih pesmi, predvsem Zdravljice, prevedel pa je tudi dela Kajuha in njegovih sodobnikov. Umetniška dela: Versek/Pesmi (pesmi, 1961); Szelid intes/Krotko svarilo (posthumno objavljene pesmi, 1967). Zagorec-Csuka Judit/Judit Csuka-Zagorec (1967-) Rodila se je v Genterovcih. Po končani osnovni šoli je maturirala na Dvojezični srednji šoli Lendava. Študij je nadaljevala na Oddelku za filozofijo Fakultete ELTE v Budimpešti in leta 1991 pridobila diplomo iz knjižničarstva. Zatem je bila nekaj let urednica strani o kulturi pri Nepujsagu. Od leta 1994 je bila profesorica madžarskega jezika na Dvojezični srednji šoli Lendava, kmalu zatem pa na Dvojezični osnovni šoli I Lendava, oziroma je še zdaj zaposlena v tej ustanovi hkrati tudi kot knjižničarka. a ketnyelvu kozepiskolaban, majd az 1. Szamu Lendvai Ketnyelvu Altalanos Iskolaban magyartanar, jelenleg az iskola konyvtaranak vezetoje. 2006-ban a budapesti egyetem Konyvtartudomanyi es Informatikai Tanszeken doktoralt. Korai verseiben a Szunyogh Sandor-i minimalista iranyvonal folytatoja, a noi es a szerelmi tema 21. szazadi megfogalmazasara tesz kiserletet. A csaladi hagyomany, a szulofold szeretete es a kulturalis hagyomany, valamint a kisebbsegi letezes viszontagsagai is helyet kapnak verseiben. A magyarsaggond es a hataron tulra valo „visszateres" vagya, romantikus elvagyodassal, uj temakent jelenik meg kolteszeteben. Muvei: Viharverten (versek, Lendva, 1997); Kiuzve az edenbol (versek, Lendva, 2003); Szetszakadt taj (veresek Kardos Ferenccel, Nagykanizsa-Lendva, 2005); V ognjenem kresu (versek szloven nyelven, Muraszombat, 2001); Slepci na zemljevidu, Muraszombat, 2003); Sivatagi szelben (versek es muforditasok, Pilisvorosvar, 2011); V sebi zate (szloven nyelvu valogatas, Muraszombat, 2010). Tanulmany, essze: Gabor Zoltan festomuvesz portreja (kepzomuveszeti iras, Lendva, 2002); A csaladom anyanyelve, (tanulmany, Pilisvorosvar, 2008); A Zrinyiek nyomaban (tanulmany, Pilisvorosvar, 2009). Leta 2006 je doktorirala na univerzi v Budimpešti, na Oddelku za informatiko in knjižničarstvo. V zgodnjih delih je sodobnica Sandorja Szunyogha, kasneje pa poskuša zasnovati lik zaljubljene ženske 21. stoletja. Njena družinska in kulturna zapuščina, ljubezen do domovine, kasneje pa še neprijetnosti, povezane z obstojem manjšine, so teme, ki jim je vdihnila življenje v svojih pesmih. Skrb za madžarstvo, pobožna, večno romantična želja po vrnitvi v domovino, ki je ostran meje, so novejše vsebine njene poezije. Umetniška dela: Viharverten/Razburkano (pesmi, Lendava, 1997); V ognjenem kresu (pesmi v slovenskem jeziku, Murska Sobota, 2001); Slepci na zemljevidu (pesmi, Murska Sobota, 2003) ; Kiuzve az edenbol/Izgnana iz paradiža (pesmi, Lendava, 2003); Szetszakadt taj/ Razcefrana pokrajina (s Ferencem Kardosem v ciklu Kettoshangzat/Dvojni zven, pesmi, Nagykanizsa - Lendava, 2005); V sebi zate (izbor pesmi v slovenščini, Murska Sobota, 2010); Sivatagi szelben/V puščavskem vetru (pesmi in knjižni prevodi, 2011). Študije, eseji: Gabor Zoltan festomuvesz portreja/Portret slikarja Gaborja Zoltana (likovno pisanje, Lendava, 2002); A csaladom anyanyelve/Materni jezik moje družine (študija, Pilisvorosvar, 2008); A Zrinyiek nyomaban/Po sledeh Zrinskih (študija, Pilisvorosvar, 2009). Kazalo Tartalomjegyzek Dragi Bralec! 6 Kedves Olvaso! 7 Seznam avtorjev 10 A szerzok 11 Pal SzoMi / Szomi Pal Pesem žanjcev 12 Aratodal 13 Darilo za 8. marec 14 Marciusi ajandek 15 Ljudem - ? 16 Emberekhez - ? 17 Veliko pranje 18 Nagymosas 19 Janos Toplak / Toplak Janos Jaz-pesmi 20 En-versek 21 Ne maram 22 Nem szeretem... 23 Albert Halasz/ Halasz Albert Štorkelj še ni 24 A golyak meg nem 25 Bil sem in bom še 28 Voltam s leszek 29 Sablja in vinski jahač 30 Kard es borlovag 31 Luč ne ostaneš 32 Nem maradsz feny 33 Navadno sporočilo iz steklenice: Pismo vladar(je)m 34 Palackposta, cimkent jobb hijan: Level az uralkodo(k)hoz 35 Alternativa 36 Alternativa 37 Kar je moja pesem 38 Ami a versem 39 Zsuzsanna Bati Koncz/Bati Koncz Zsuzsanna Sporočilo 40 Uzenet 41 Stebelce na tvoji dlani 42 Egy szal fu a tenyeredben 43 Razglednica iz Lendave za mojo mamo 44 Lendvai kepeslap anyamnak 45 Rebellio II 48 Rebellio II. 49 Popotnica 52 Utravalo 53 Laszlo Goncz/ Goncz Laszlo Ponižani 56 Megalazottak 57 Pesimizem 60 Pesszimizmus 61 Lendava 62 Lendva 63 Grenkobe našega madžarstva 66 Magyarsagunk keserui 67 Judita Zagorec-Csuka/ Zagorec-Csuka Judit Rodna gruda 70 Szulofoldem 71 Hočem 72 Azt akarom 73 Služenje 74 Szolgalat 75 Bog moj 78 Istenem 79 Lajos Vlaj/ Vlaj Lajos Zemlja draga 80 Draga fold 81 Somrak 82 Alkony 83 Erzsebet Rozsman/ Rozsman Erzsebet Naj bom zima bela 84 Legyek feher tel 85 Jozsef Varga/ Varga Jozsef Priznanje 86 Vallomas 87 Pastirski ognji 88 Pasztortuzek 89 Moje pesmi 90 Verseim 91 Pod vrtovi Mostja 92 A hidvegi kertek alatt 93 Po štiridesetih letih 94 Negyven ev utan 95 Našla sva se 96 Talalkoztunk 97 Pošlji luč 98 Kuldd a fenyt! 99 Žerjavica v meni 100 Parazs volt bennem 101 Moja vas 102 Az en falum 103 Rojen lepi Zala-Zajki 104 Szep Zalank szulotte 105 Žar kljub temu zagorel je 106 Megis feny gyult 107 Jesenske misli 108 Oszi gondolatok 109 Seme - Beseda - Sanje 110 Mag-Szo-Alom... 111 Nostalgija 112 Nosztalgia 113 Do kdaj Madžar Madžar bo še?! 114 Meddig magyar a magyar?! 115 Prekmurskim Madžarom 116 A muravideki magyarokhoz! 117 Marčevska pesem 118 Marciusi dal 119 Ni vseeno 120 Nem mindegy 121 Napitnica za vstop v 21. stoletje 124 21. szazadi bordal 125 Izpovedati se je treba, izpovedati (Madžar - Madžaru v solidarnosti) 128 Vallani kell, mindig vallani (a magyar-magyar szolidaritasrol) 129 Skoraj graditelju v bran pokvarjen(osti) 132 Odafele az Epitonek, rontas(ok) ellen 133 Psalm XX 140 Psalm XX. 141 Misel, ki prodira v kamen 146 Koben nyilo gondolat 147 Dobro bi bilo 152 Jo lenne 153 Brenkalnik v Sveti levici kralja Štefana 156 Istvan kiralyunk Szent Baljaban pengeto 157 Srčno brezsrčen 166 Szives szivtelen 167 Molitev 168 Fohasz 169 Metulj II 170 Lepke II. 171 Dnevno si govorimo 172 Naponta mondogatjuk 173 Jesenska pesem, oziroma kako dejstvo spravimo s prestola 174 Oszi vers, avagy egy fogalom detronizalasa 175 Samo spoznanje je tvoje 178 ''Csak a tudata a tied..." 179 V drhteči luči 184 Didergo fenyben 185 Beseda, znak, jezik 188 Szo, jel, nyelv 189 Oda ljubljenemu povratniku 192 Oda a hazaterohoz 193 Brez gozda 200 Erdotlenul 201 SandorSzunyogh/Szunyogh Sandor Od tedaj 202 Azota 203 Rodni kraj 206 Szulofalum 207 Objokujem 208 Sirato 209 Po sledeh naroda 210 Nemzetisegi sorson 211 Pričakovanje pomladi 212 Tavaszvaras 213 A si videl? 214 Lattad? 215 Ob rojstvu 218 Indulaskor 219 Radost življenja 220 Eletorom 221 Nosači bakel 222 Faklyavivok 223 Ithaka 224 Ithaka 225 Ko jadraš na morju svojih sanj 226 Ha almok tengeren hajozol... 227 Poskusil bom 228 Megprobalom 229 Osamljen zvečer 230 Egy este egyedul 231 Razmišljanja o jeseni in minljivosti 232 Gondolatok az oszrol es az elmulasrol 233 Pismo iz Halicanuma 234 Halicanumi uzenet 235 Naših pesmi glinaste table 236 A vers agyagtablai 237 Brez oklevanja 238 Renduletlenul 239 O avtorjih 242 A kotet szerzoirol 243 Kazalo 260 Tartalomjegyzek 261 a tanarok e-kompetenciai a ketnyelvu iskolakban e-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah Lendava - Lendva, 2013 w S: a tanarok e-kompetenciai a ketnyelvu iskolakban e-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah mrimi Magyar Zavod za Nemzetisegi kulturo Muvelodesi madžarske Intezet narodnosti REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT J Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA BVROPSKAUNIJA Evropski socialni sklad Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. A projekt az Europai Unio tdmogatdsdval, az Europai Szocidlis Alap es a Szloven Koztdrsasdg Oktatdsi-, Tudomdnyos- es Sportminiszteriuma tdrsfinanszirozdsdval valosul meg.