13. Številka. Marifcer, da« 27. maroa 1919. 53. letnik. % List ljudstvu v pouk in zabavo jmi četrte* fa mJJs g aOtostea wed te v Mn&ont »joi^m^cn na aBr koil$ »«M p» sdttr». pWte.« «W> 7 »t. fccsfS *«SM J» ftaMve* • -'t peseta»« — &rti fttacjo 15 «te. — tm*t'te is ptat^t üMä vxsaeps* ¿a text* «it vtu^ m tow p fata, S .ikin iww is vta. - tent ■ n ir ini' -rt« 1 irt NarodttM se poM^a ■*> gfrmwullteo ^tawaitia OotQodwrfa' * s. - Of«faattho> Koreua Mas položaj, V zadnjem Slov. Gaspodarju smo poročati o vznemirjs}očih vesteh, ki jih je Italija spravil« v svet. Cel, da so vse njene zahteve sprejete, Jogo slavija pa cropana najlepših krajev, v katerih pre biva nHbrlj zavedno in izobraženo slovensko ljad sžvo. te zadnjic smo povdarjali, da se nam zde te vesti naravnost neverjetne in smatrali smo jih samo kot poitkns Italije, spoznati, kakino bi bilo razpoloženje v teh krajih, če se izpolnijo italijanske želje. In res, hvala Boga, nismo se varali! Kakor se sedaj uradno zatrjuje, še se sploh o naš h me jah preti Italiji ni govorilo, ampak ta razgovor še le pride na vrsto kje v sredini meseca aprila. Se veda s tem ni rečeno, da je nevarnost že mimo. kajli dobro vemo, da bo Italija napela vse moči in uporabila vsa sredstva, da bi dosegla mej v, ki to po njeni želji. Nad 60 milijonov lir je Že Ita. lija potrosila samo za agitacijo in gotovo bo to grdo delo nadaljevala le s podvojeno silo. Naši zastopniki v Parizu imajo silno težavno stalilče, kajti francoski listi sploh ne sprejemajo od njih njih nobenih dopisov, tako, da je skoraj nemogo Se spraviti v francosko javnost, kako pravične so aaše zahteve; vb« govori iu piše samo v prid Kalije. Vkljub vsemu temu pa le vendar nismo izgubili upanja, da bo zmagala praviča nad krivico. Vemo da nal položaj v Parieu ni bogvekako ugo den, a zdi ae nam, da se izboljšuje vsak dan. No-vejla poročila namreč pravijo, da je med desete rico mož, ki odloča o usodi Evropi, nastal spor. Tudi italijanski ravezniki polagoma uvedenajo, da so zahteve Italije nadvse krivične. Kakor pravijo ta poročila, podpira še edino Francija italifanuke zahteve, dočim sta Amerika in Anglija odločno na naši strani in tudi Japonska se je začela nagibati ca našo stran. Ali so vsa ta poroSila popolnoma resnična, je pač težko dognati. Naši zastopniki v Parizu sami ne morejo poslati nobenih poročil, kar pa nam prinese brzojav in telefon, pa je skoraj vedno zelo dvomljivo. Toliko pa je gotovo, da se bije tamkaj v Parizu na mirovni konferenci bud boj med pravico in krivice. Zlasti Wilson odločno poudarja, da ne podpiše nobenega miru, ki ne bi prinesel vsem narodom svobodo, po kateri so ko prneli in želeli toliko let. Nočemo se vdajati no benim pre v» selim nadam in upom, pripravljeni moramo biti za vsak slučaj, da bode Italija res dosegla vse svoje zahteve, toda po dosedanjih po ročilih šs nimamo nobenega ppvoda biti preveliki irnogledi in se niati obupu. [NemSkutarska sleparija» F Nemci ia nemčurji so se že od nekdaj posluževali za dosego svojih ciljev laži in sile. Tako delajo po-ebno sedaj, ko jim teče voda v grlo. Na*e lepe in rodovitne slovenske kraje na meji bi radi po vsej sili spravili pod klobuk in v verige Nemške Avstrije. Zadnje dni preteklega tedna so nenolki zrakoplovci metali na naše obmejne slo venske kraje, posebno v Dravski dolini in v SI. gor letake z napisom: »Dragi narodojaki!« S temi ietiki t>kušijo giaaki Nemci ispodko-pati tla naši državi in splch vcepiti v obmejno fticvecsko in etsko ljudstvo prepričanje, da je z* jati« !,udstvo eini prostor v Neu ški Avstriji a ne v Jugoslaviji. Kakor šje letak 'že sam na sebi velika laž, tako je lažnjiva vsaka besedica na njem, Prva laž: »V državi SHS nimamo soli, ne železa, ne slaelkorja, ne petroleja ne bakra, ne obleke, ne tovarn, ne moke«. Mi pa pravimo: Pri nas bo prav kmalu vsega dovolj. Ko bodo razmere urejene, bomo imeli tega blaga celo v izobilji. Že sedaj imamo toliko, da labko Izhajamo. Naša d» žela je bogata prirodnih pridelkov. Česar pa sami ae bomo imeli v obilni meri, to bomo dobili od svojih prijateljev. Bratje Čehi nam bodo dali slad korja,' pa tudi sami že imam» sladkornih tovarn, več pa si |ih še bomo zgradili. Bratje Poljaki ter zavezniki Amerikanci in Rumuni nam bodo dali dovolj petroleja. Soli in železa bomo dobili od vseh strani kolikor bomo potrebovali. Amerika ima teh predmttcv v izobilji. In če Nemci n« bodo hoteli umirati glsdu, bode radi dajali nam za moko, žito, živino, m a «t in droga živila, ki jih bo imela Jugoslavija v izobilju, soli In železa kolikor bomo hoteli: Še prosili nas bodo. Premoga imamo pa itak dovolj, ker ima Jugoslavija bogate radnike v Trbovljah, Velenju, Zabukovcu, na Kranjskem itd Da pa sedaj pri nas mnogokrat zmanjka sladkorja in petroleja, pa je vzrok ta, ker nam Nemci to blago, ki nam ga poidejo Čehi in Poljaki, na že leznici ukradejo. Druga laž: »Naših pridelkov n« bomo imeli kam prodajati« O, če bi jih le imeli dovolj! Se desetletja se nam ne bo treba bati, da bi kmet ske pridelke ne imeH kam prodajati in po nizki ceni. Le poglejte, kaki se sedaj ves svet puli za naše sadje, za naša izborna visa, za našo fivi bo, len in vse drugo kar pridelamo. Nam bo odprt iirni svet: Čehoslovaška, Poljska in Ruska, kamor bomo e lahkoto prodajali po ugodnih ce nah naše vino in sadje. Odprto nam bo morje, ker je gotovo, da bo dobila Jugoslavija pristanišče ob Adriji in se ji bodo morale vrniti trgovske ladje stare Avstrije Naša trgovina bo šla v Ameriko, Azijo in Afriko. Od tod bomo dobili vse, kar bo m o rabili Nemčija in Nemlka Avstrija pa bosta «stali osamljeni in obkoljeni od Francije, Anglije, Amerike, Rusije in Japonske, ker te države nikdar ne bo t'o pozabile, da je bila Nemčija kriva straine svetovne vojake. Tretja 1 a i. »Ml ae smemo nič izvažati, is zgolj vzroka da bi cena pri nas padla.« Ni člove ka, ki bi verjel tej bedasti trditvi. Meje proti Nemlk Avstriji ao zaprte, ker so Nemci oropali na železnici vse blago in poliljatve, namenjene za Jugoslavijo. Ubogim vojakom, vjetnikom in p^tni kom, ki so se vračali preko Nemške Avstrije v Jugoslavija so na Dunaju, v Gradcu in Lipnici od vzeli Nemci vae razun borne obleke, ki so jo imeli na sebi. In ni bi naj iz gole hvaležnosti za niih divjaške čine le pošiljali cele vagone špeha, fina bele moke, mesa, ži*ino, jajca, surovo maslo in vse druge dobrote. Nemci dobijo blago od nas, a nam morajo za poslane bkgo dati soli, železa in takih predmetov Kar ae pa tiče cene, pa odkrito povemo, ali se s tem komu zameri*no tli pa oe, da smo odločno proti temu, da bi te cer» f rale vedno višje in višje. Cene naj bodo tako visoke, da bo pridelovalec prišel na svoj račun in da bo delavec in vsi drugi ub gi stanovi lahke «e vsaj tako prežMeh kakor gi čbv«k zaalaži. Obljuba, d> bodo v Neiriki Avstriji kmeUke pridelke bolje pla Vr.i cii nas, je jakm. Kmetje, taka bo tam, Sikov j» biio v &t*ri Avstriji. V mestih in to; a? niakih >edso pca*ajkanje živil. Ia tedaj ~ tr- " ' s bodo pritisnili na kmeta ln mu bodo potom re kvizicije s silo odvzemali njegove pridelke. Nem ška Avstrija bo domovina rekvizicij. Četrta laž: »Kmet ne živi od politike, marveč le od gospodarstva.« Če se kmet ne b> brigal za politiko, bodo imeli v zastopih, kjer ku jejo postavo, glavno besedo ljudje, ki so sovražni ki kmeta in tedaj joj! Na kmeta bi navalili velika davčna bremena in sploh vse zakone tako prikro jili, da bi bili v kvar kmetu Mi pa pravimo, nil kmet se »ora dandanes brigati z% javno življenje Ali naj tudi v bodoče vodijo politiko sami nemiki purgarji, grofje, židje in nemški advokati, ki s» krivi, da je naš gospodarski položaj zdaj tako ta lesten. Peta laž: »Ne petrebujemo vojakov.« A, seveda! Nemci bi radi, da bi Jugoslovani ne imeli brambovcev, ki bi nas branili pred nemškimi tolpami. Radi bi imeli, da bi mi bili nepripravljeni in bi lahko divje toipe iz »lačenbergarije« ropale in kradte ter poligale po naših slovenskih kmets kih krajih. Šesta lai: »Če odrinejo is Jugoslavije vsi Nemci, ki so dosedaj sami 90 edit davščine ola čevali, potem pade neizmeren davčni tovor edino le na slovenskega kmeta.« Ali slišite, slovenski kmetje? Vi torej dosedaj niste plačevali skoro ni-kakih davkov! Ali ni to nesramna laž? Vsi vemo, kako so nemški davčni uradniki pritiskali na na še ljudi. Stiskali so Vas, kakor se stiskaj» tropine v preši. Sedma lai: »Dosedanji (nemMci in nem čarski) uradniki niso prepove lovali govoriti in pi sfeti slovenski« Ali rojaki ne veste več, kako je bilo: Če si zahteval v uradu kaj slovenski, ti je nemški oholei zabrusil v obraz: »Sibs biudiš.« Osma lai: »Čehom in Slovencem na Gor. Štajerskem in Nemškem gre na vaak način boljše, kakor doma.« Kdo bo pa to verjel? Strašno pomanjkanje vlada v NemSiji in v Nemški Avstriji ujudje umirajo glada. Na Dunaju jih umrje vsak teden 150 do 200 vsled pomanjkanja živiL Na Dunaju jedo Nemci podgane. Po kanalih lih lovijo in v hotelih jih pripravljajo kot posebno slaščico ... Še hujše je v Nemčiji. Velike tovarne topov milijonarja Kruppa v Essenu so astavile delo. Nad 800000 delavcev je samo v tej tovarni brez dela. Živil je tako malo, da uživajo kot posebnost meso crknjenih in garjevih konj. Dela ni skoro nikjer dobiti, ker so tovarne ustavile obrt. Cela Nemčija je v ognju. V Berolinu se streljajo Nemci kakor največji sovražniki. Na krmila so rdečkarji, boljleviki ia anarhisti. Deveta lai: »O ti Štajerska, vsem dobra pač mati si bila« in »Za tvoje siaove b'la skrbaa si mati«. Kako skrbna mali je bila stara Štajerska slovenskemu ljudstvu, vemo vsi prav lobro. Zaaai Clary je zaprl kmetom in delavcem domače mline in žrmlje, odredil nasilno r kvizicijo iivioe, iita, k ¿mpirt*, s*na Rekvlririna iivila je delil Nemcem, c. ence je pustil stradati Slovence so pošiljali na fronto, Nemce in nemčarje so oprostili vojaške službe. Za Nemce so zidali test e, šole, in železnice, Slovenci pa so morali samo visoke davne plačevati. Tsk je bilo in nič drugače. Še neštsvilno drugih iffti je ntgromčdenPi v tem letaku, a za dan?s dovo'j. Pri 8'07c-r,si.em ludtitva ne bodo s temi h t »ki itak niiawr dojeli, ker je ijaditvo poučeno, ka*3us »ijb/e.o« am ponuja Gradec in Nsmika Avstrija. Strm & SLOVENSKI GOSPODAR. 27. m&iM 1919. Pritožbe ubogih kmečkih poljskih delavcev« Prejeli smo dopis, v katerem dopisnik obšir no razpravlja o revščini in trpljesfu poljskih delavcev. Dopis je preobširen, da bi ga objavili v celoti, tndi vse ne spada v Uit, a v glavaih pote zah ga pcdajemo našim čitateljem z izrečao pri pombo, da ni nad namen žaliti posestnike in go spodarje. Toda, ker je v nekaterih krajih razmerje med gospodarjem in delavcem res aeprijizco, ne Skednje, če priobčimo te le vrstice. Ako bode ta dopis pripomogel, da se to razmerje zboljša, dosegli cmo svoj namen. Vselej in povsod povdarja-mo na naših shodih, da mora biti razmerje med gospodarjem ia delavcem (blapciin, viničarjem ali deklo itd) prijateljsko, kajti le na ta način se goji zadovoljnost in če bo delaree zadovoljen, potem bo tndi rad delal in obdeloval zemljo. Res grdo je, če vrže kak gospodar zvestega hlapca ali delavca sploh, ki mo je slnžil in delal skoraj celo življenje, ca stara leta, ko mn pešajo moči, na cesto. Dopis (v skrajšani obliki) se gla*i: ' Sv. Lovrenc na Poh:, 23. marca 1919. Položaj ubogih poljskih delavcev je tokaj v resnici naravnost neznosen, žalosten in sramoten. Med kmetom in delavcem bi ne smel bili globok prepad, temveč bi morala biti kolikor mogoče e dina, a žalibog ravno pri nas in v okolici je razmerje med kmetom in delavcem zelo žalostno. Ve liki posestniki se razkošno zabavajo in se radi pokažejo tam, kjer žanjejo veliko ogleda, časti in hvale, a za obogega poljskega delavca, ki mn dela celo leto, ee dosti ne brigajo. Vsakega rokodelca se vpraša, koliko zahteva z» svoje delo, poljskemu delavcu se pa vrže, kolikor se pač posestniku po ljnbi. Nihče se ne ozira na to, ali more delavec s tem shajati ah ne; in vendar morajo ravno ti poliski delarci vzdržati cel svit. Nobeden stan bi ne mogel živeti, če bi mu poljski delavci ne pri delali živeža. Tukaj še nekateri posestniki plačuje jo ženske poljske delavce po 1 K na dan, moške pa po 2 K s hrano vred. Pred vojsko ao plačevali ženske po 40 do 80 v, moške od 60 v do 1 K na dan. \li je mogoče živeti pri t» ko nizki plači, ko že 1 kg soli stane 110 K? Ubogemu poljskemu delavcu je za obupati v tej strašni draginji. Tukaj je precej tak h siromakov, ki si še moke ne morejo knpiti, na zabelo, obleko in oba valo pa spi: h misliti ne smejo. Zs to pa je toliko tatov in beiačev. In če se kak revež po zimi prikaže tam, kjer je prej celo leto delal, kako se ž njim postopa, kako se ga grdo gleda, še prijazne besede ni vreden, še manj pa kak košček kruha, če ravno že trepeče ed gladu. Kmet ima po zini i kaj jesti, ubogi delavec pa še za sol in moko ni zaslužil. Zemlje pa k večjemu toliko dobi, da si n alo krompirja nasadi, čeravno imajo nekateri do sti zemlje, tako da je sami ne morejo obdelati, a obogemu siromaku je ne dajo. Nekateri posestniki imajo na svojem posestvn takozvane kočarje, ki delajo svojim gospodarjem blizu 80 let ia sicer vedno po 40 do 60 v na dan. Na stara leta pa, ko so jim že skoro vse moči pešie, se jim reče: Zdaj si pa le poiščite drugo stanovanje, ko ne mo rete več tako delati. Ni mogoče popisati bsdo in revščino tukajšnjih trpinov. Za tovarniške delavce se je posarbelo, da imajo boljšo plačo, prosimo, naj se še za poljske delavce poskrbi, da se jim vsaj nekohko olajša njih ž lostni položaj. Na pomoč mladini! Pod tem naslovom prinaša »Učit. tovariš« v svoji 11. številki t. 1. članek, kateremn moramo iz svojega stal šča pridjati nekaj pripomb. — Pi eatelj caglaša v tem članku, da se je šclska mla dina v vojcem časa v tako obini meri preobia-gala s težkim kmetijskim delom, da vsled telesne izmnčecosti ne more slediti šolskemu pouku v za žeijeni meri in da vslrd preobilnega telesnega napora tudi zaostaja v telesnem razvojn, da telesno naravaost propada. Priznati moramo, da je trdi tev kolikor toliko resBična. Ampak to žalostno iejstvo je pač tndi neizogibna pt sledica po strašni vojni povzročeoh raemerl Vprašamo samo, kaj bi bilo, ko bi Be ¿olska mladina ne bila pritegovala v tolikšni meri h kmetijskemu delu? Naša polja bi bila ostala dokaj slabeje ali celo neobdelana, naše prehianitvene razmere bi bile še mnogo sla-bejše, ia marsikateri sloji, ki niso ravno s kme tijrttvom v dotiki, bi se bili vsedali k praznim skledam- Da torij sam tukaj na slovenski zemlji it ni bilo treba nmirati od gladu, k temu je pripo moglo naše vrlo kmetsko ženstvo in ne v mali meri celo tudi naš* šolska mladina Res je ob tem napornem delu za naš obstanek žrtvovala del svo ega najdragocenejšega bogastva, k«r je bila valed preobilnega in pretežkega dela v prerejtnji meri ovirana v svojem dulevnem in telesnem razvoju. Ampak pomisliti je treba, da ni teh grozn h časov nobeden stan preživel bres silnih žrtev, torej je morala tndi šolska mladina prispevati svoj del. Toda nazadavanje naše šolke mladine v teles en razvoja je tako resno dejstvo, da se po polnoma* strinjamo s piscem omenjenega članka, ki zahteva, da je treba z vso resnostjo razmišljati, kako bi se dalo vsaj ovirati to tudi naže»u kmet skemu naraščaju prav nevarno zlo. Nazadovanje v telesnem razvoju se je opazo valo že davno pred vojnim časom, četudi se ni v javnosti mnogo razpravljalo o tem. Naborae komisije so ponavljale leto zaletom, da postaja »na borno blago« slabše, in te komisije so bil« prisi Ijene, priznati tudi dokaj slabše razvite mladeniče za sposobne, drugale bi jim sploh ne bilo mogo če spraviti skupaj predpisanega števila novincev. In vendar se mladina te d#be ni preveč ugonab Ijala s kmečkim delom, saj je ekos\.o«era let pre sedela večino dnevnega časa na šolskih klopeh. Kje torej tiči vzrok tega vsekako resno nevarnega nazadovanja v telesnem razvoju ? — V onih ča sih, ko Še ni bilo šol, je morala mladisa šolske starosti delati telesno mnogo več, kakor sedaj — recimo v predvojnem času — in vendar — kak Šni mladeniči in dekleta so vzrasli is teh otrok? Ne rečemo preveč, ako trdimo, današnji mladinski zavod je napram onim komaj še — senca! — Naj nas nihče krivo ne umeje in nam ne pript suje neodkritisrčnih namenov; ampak stvar je pre resna, da bi se prikrivala gola resnica: naša mla dina zaostaja zares — dandanes vsled vojne se veda še v veliko večji meri — v svojem telesnem razvoju; temu nazadovanju pa je povod dejstvo, da preživi otrok večino svoje za telesni razvoj najvažnejše dobe v Seli! Pomislimo samo, sedeti osem let dan na dan v tesnih, prenapolnjenih, zasmrajenih sobanah, otrujenim po dolgi, često ze lo slabi poti, duševno izmučenim vsled ptuka, brez primerne hrane opoldne — more li to ngod no vplivati na telesni razvoj kmečke mladine, ki je vendar vajena gibanja v zdravem, svetem zraku ter zadostae in tečne hraae! Ampak te nepri jetne posledice se popolnoma nikakor odpraviti ne morejo — volk sit in ovca cela — to ne more biti. Tu Ji nikakor ne nameravamo iz tega žalostnega dejstva izklestiti kre selce zoper naie narod ao šolstvo. Nasprotno! Dandanes, ke stremi vsak stan, od visokega do nizkega, z vseni silami po popolnejši, stanu primerni izobrazbi, dandanes tudi kmečki itau zaostati ne sme. Tudi mi zahtevamo in bodemo z vso odločnostjo zahtevali od naše narodne š»le ne le temeljite, našim načelom pri merne splešne, ampak tudi tako za dečke, kakor za deklice toliko Btrokovno kmetijske, oziroma go spodinjske izobrazbe, kolikor nam je narodna šola sploh dati zamore. Toda zahtevali bodemo pa tudi, pouk na narodnih šolah se naj uredi tako, da bo de šolska mladina vsled pouka kar možne obvarovana pred slabimi vplivi ca telesni razvaj, da bode na šolah na deželi ves šolski pouk prikro jen tako, kakor je kmetijskim razmeram primerno, da se mladina po Soli ne odtuji kmetijstvu, arr» pak se vzgaja k negovanju in ljubezni do rojstne g ude in koi ečno, da se našemu učiteljskemu na rtščaju ie ob njegovi izobrazbi privzgoji možnost, zadostiti v poznejšem delovanju tem našim zahte vam. Saj bode ravno kmetski stan glavni steber naši domovini. Skrbimo torej, da se postavi ta steber tudi na trd o o podlago. Ravnokar se sliši, da že deluje nek odbor na preosnovi našega šolstva. Odločno zahtevamo, da se v tak odbor tudi posličejo zastopniki kmečkega stanu in pozivljemo naše zastopnike, da ne pritrdijo nobecemn šolskemu zakotu, ki ni biL pripravljen ob sodelovanju kmečkih zastopnikov. Le tedaj, če se bodo k temu velevažnemu delu združili priznani šolniki in razumni kmttova'oi, je dano poroštvo, da bode delo tudi v resnici v korist in povzdigo našemu kmtt skemu stann in v srečo domovini. K preosno*i šolskega zakona seveda še nismo icp rego rorili zadnje besede. Razglas glede vojaške takse. Dežslna vlada z\ Slovenijo )• glede predpisa vojaške takse za leto 1919 z caredbo z dne 7. marca t. 1., štev S98 v Uradnem listu, sledečo odredila: 1. Vojaška taksa se predpisuje letnikoma 1895 in 1896, za katera velja nabor zadnjega poziva kot reden nabor. 2. Vojaškim opreicencem, ki so med vojne služili aktivno vsaj šest mesecev, se predpisuje polovica zakonite vojalke tukse, oaim vojaškim oprošcencem pa, ki m «d vojno sploh niso slutili ali pa so bili služili manj kot šeat mesecev, se predpisuje cela zakonita vojaška taksa. 3. Popolnoma oproščeni plačila vojaške tak3e se a) vsi, kt so med vojno dejansko služili, ia b) državni, deželni In občiaski nameščenci, potem oni namešienci javnih dobrodelnih zavodov okrajnih bolniških blagaja, zavarovalnih zavodov, >olnišnic itd.), ki so bih med vojno iz službenih ozirov oproščeni. V ostalem veljajo določila taksnega zakona. Okrajni glavar: dr. LajnSič B. r. Ia»« politi ene * estf» Narodno predstavništvo. V seji Narodnega predstavništva dne 22. marca, v kateri je zbornica razpravljala o preatolubm govoru re genta Aleksandra ter o udanostni izjavi zbornice, katera je bila izročena regentu, je imel koroški Slovenec Smodej govor, v katerem je naglašal. da smo Jugoslovani vedno zaupali v zmago četverosporazumovega orožja. Srbski vojaki so na solunski fronti zadali zadnji udare? bolgarskem, avstro ogrskim ter nemškim četam a 17. slovenski peipolk je prvi položil orožje. Temu vzgledu so sledili drugi jugoslovanski polki, vsled česar se je začela avstro-ogrska armada umikati. Na ta način je bilo Italiji omogočeno neovirano prodiranje in moč bivše avstro ogrske armade je bila zlomljena. Italija ni v vojaškem oziru dosegla nobenih uspehov in kljub temu hoče sedaj imeti slovensko ozemlje, katero je brez težkoč zasedla ia isto obdržati, nai' jugoslovanski polki, kateri so Italiji pripomogli do zmage, pa trpijo za zahvalo v italijanskem vjetništvu. Naši slovenski vojaki so bili v Radgoni, v Judenburgu in tudi drugod obsojeni samo zato, ker so bili Jugoslovani. Umirali so za Jugoslavijo z vzklki: „Živela, Jugoslavija" 1 Za Smodejem je govoril socialdemokratični poslanec Anton Kristan, ki je omenjal trpljenje slovenskega naroda v tej svetovni vojni ter ugovarjal proti italijanski grabežljivosti po našem ozemlju. „Radi slabega vremena se predstava preloži na poznejši čas". Tako čltamo če se kakšna prireditev radi sneženih žametov ali velikega dežja ne more vršiti. Vse kar je nemškega in nemčurskega od Gradca do Ma< rlbora, vse je govorilo in vpilo o 26. marcu. Nemci in nemčurji so že pili, žrli in plesali na ta račua. Govorili «o: Od severa bodo pri-marširali Italijani, za njimi pa Nemci. Pregnali bodo Maistrove čete iz Špilja in Maribora. Slovence bodo vse pregnali, voditelje pa postrelilt in pobesili po drevesih ob cesti. Nekateri strahopetai in lahkoverni Slovenci — posebno slovenska polgospoda v Maribora — so res verjeli tem bedastim lažem. In prišel je 26. marec, a o strašni laško-nvmški pošasti, ki bi naj požrla geaerala Maistra, njegovo armado in slovenske voditelje, ni bilo ne duha in sluha. Sedaj se tolažijo: Napad je preložen na 1. aprila ali na poznejši čas. Nemci in nemčurji! Slabo vreme, megla in mraz preganja vašo „prireditev". Reveži 15 Pt čka SO vjeli. Znjni vodja Stajercijan-cev ptujski pek Ornig, čegar zvezda je popolnoma ugasnila, je po nemško sestavil znani letak „Dragi narodnjaki!" Na slovensko ga je prestavil bivfei urednik rajnega "Štajerea", Irgl. Ptička pa je vrla ptujska državna policija ujela in ga djala v kletko, kjer ga negujejo kot posebne vrste kanarlka. Shod zadravskih Slorencev se je vršil dne 25. marca v Breznom j»od milim nebfm.S Zborovalcev je bilo nad 500. Prišli so tudi Slovenci i* RemSnika, Marbeka, Tuhreda, Primoža, Mute, Ožbalta, Kaple in Sv. Duha. •ihod je otvoril župnik 7olčič, predsedoval je deželni poslanec in gerent Čas. Govorili so: poročnik Dekleva v imenu primorskih Slovencev, urednik Žebot, nadučitelj Hren in posestnik Jenčič. Zbor je izrekel generalu Maistru ▼roSo zahvalo, da je otel s svojim vojaštvom Dravsko dolino nemških tolp. V posebnih re solucijah so poslali zadravski Slovenci vladi iu poslancem svoje zahteve. Mladenka Pra-potnik in Trdnjak sta predaašala lepe pesmi. Po shodu je pevski zbor zapel himno „Lepa naša domovina". Popoldne ae je pri Jenčiču vršil zaupni shcd. Zmede na Madžarskem. Eutenta je dne 20. marca izročila predsedniku ofrske ljudo vlade v Budimpešti obvestilo, v katerem se določajo politične meje nove madžarske republike. Madžarska bo v bodoče obsegala samo tisto ozemlje, na katerem bivajo le Madžari, ae pa tudi ozemlje, na katerem bivajo Slovani in Rumuni, vsi« d česar bo Madžarska v bodbče le nepomembna država. Predsednik madžarske ljudovJade je odgovoril odposlancem ententinih držav, da ogr«ka vlada ne ¡/zame na znanje imenovanega obvestila ali takoevane note ter je nato odstopil kot predsednik republike, a tudi ostala vlada je odstopila. Vskd odstopa vlade se je po ruskem vzoru polaatil delavski svet v BrdimpeSti vse oblasti v detdi. Delavski svet je začel rai-oroževati francoske vojake, a «itentine čete bodo zasedle vao midžarnko deželo. • Slovenščina pregnala nemščino. V sredo dne 26. marca sj je «ačelo prvo porotno zasedanje mariborske porotne sodnije, odkar je ista v slovenskih rokah. Po žrebanju porotnikov je predsednik nadsvetnik Leveč slovesno otvoril razprave. V otvoritvenem govoru je pavdarjal; Stare Avstrije ni več. Propadla je država, ki je delila pravico Nemcem drugače kot Slovanom. Starih nemških cesarjev ni več. Ujed njenim Slovence», Hrvatom in Srbim kraljuje slovanski kralj Peter. Vse »e spreminja, le eno estane kot smernica naših sodnjij: Pravica in resnica. To bo ostalo pod stava naši državi. Na paši sodnjiji bo so>n vsak enako. Bogat ali revež, naš ali nasprotnik, vsakemu se bo rezal kruh pravice enako. Pozdravljam navzoče kot predsednik prve slovenske porote v Mariboru. — Govor so »prejeli navzoči z živijo klici. Habsburžani zapustili Avstrijo. Po Sestoletnem vladanju so odšli Habsburžani iz Avstrije skromno an tiho brez tsakega sijaja. V nedeljo dne 28. t. m. popoldne se je bi v? i cesar Karol z rodbino od* peljal v avtomobilih iz Eckersfu svojega gradu na pr^Ho zapadne železnice Hiitteldorf in cd tam jflit'K. io v Švico. Res žalostna in nenavadna je r ida, da mora zadnji vladar habsburške rodbine i. .ati savetje v deželi, iz katere je svojčas prišel prvi nemški cesar iz habsburške rodbine, grof Rudolf Habsburški. Tedenske novice« Mariborski Orel je imenoval, kakor smo ie poročali, svojega u&tanovnika in večletnega predsednika g. poverjenika dr. K. Veratovška za častnega Slana. V nedeljo, dne 25. L m., ob 10. uri pred-^ poldne, pa mu je slovesno podaril v dvorani Kat. Savskega društva oknsno diplomo, dele g. prof. v Cotiča Pri slavnosti je govoril sedajni predsed-aik g prof. dr. ,K. Gepudor. Diploma je izpostavama v oknu tiskarne sv. CEnJa na egled. Tablica j« sic«r mala, a v vseh po. Mah izvirno zamišljena ler »koanskoz umetniško dovršena. Prijatelje n-metnotf vabiaie, da si ogledajo te dele malo na Dva lepa večera v Maribora. V sobot», dne 22 t. m. zvečer se je vršil v mariborskem Narodnem d ¿mu pezdravni večer na čast srbskemu in hrvatskemu voj;Stvu. Slavilo *e je pobratimstvo med tremi brati: Srbi, Hrvati in Slovenci, Godba je svirala, glasile so se slovenske, srbske in hrvatske pesmi, govorili so general Mahter, Srb, Hrvat in več drugih. — Dne 24. marca zvečer pa se je vršil veličasten simfonični (umetniški) kon cert mariborske vojaške godbe pod vodttvom ka-pelnika Ferdo Hercoga Velika bela dvorana pri Götzu je bila popolnoma zasedena. Tudi nekaj Nemcev je prišlo iz radovednosti glede t našo prireditev. Oddaja služb, trafik ia ustanov za invalide ali svojce padlih. Komisija za preskrbo vračajočih se vpjoükov v Ljubljani opozarja, da je razpisanih več služb, trafik in ustaaov za invalide in svojce padlih ali pogrešanih vojakov. Vsa tozadevna pojasnila se dobe pri »Državni posredovala ci za delo v Ljubljani, oddelek za invalide.« Nova mladeniška zveza. V nedeljo, dne 25. t. m., smo ustanovili pri Sv. Lovrencu na Pohorju fartje svojo mladeoiško zvezo kot odsek bralnega društva. Pristopilo je že nad 40 članov, število, ki je za tukajšnje razmere res nepričakovano lepo. Sestavil se je sledeči odbor: predsednik Fr. Hrastnik, podpredsednik Ivan PocUes^ik v Lehnu, tajnik Jurček Peitler, blagajnik Franc PlaninšiS, in knjižničar Štefan Pušnjak; odborniki: za trg Peter Jodl in Franc Brezočnik p. d. Jaušnik, za Rečen-jak Anton Kasjak, Franc Peitler in A. Scbwe'ger, za Kumen Adolf Peitler in Franc Ari, za Rdeči breg Martin Brunčko in Franc Planišič. Prireditelj in vodja gledaliških predstav Anton Brezočnik, Pohorci smo počasni, pa »gvišni« in vstrajni. Le kirajta velja! Nemci po divjaško slekli slov. vojaka in truplo vrgli v Moro. Oragonec Alojzi/ Bera je bil dne 8. februarja 1919 ob pol 7. uri zjutraj dvakrat zadet v glavo cd nemSkih roparskih tolp in po tem popolnoma slečen in vržen v Muro. Imel je na rokah v kožo tiska o »A. B. D. R. St. 5. 15 1. 15 A « Ako bo kdo naSel truplo, naj ga pokopa h naznani na katerem pokoptlšču je truplo pokopano. Berk je padel v Schopfendorfu pri Radgoni Naznari se naj očetu Jakobu Berk Bresto-vec št 8. Rogaška Slatina, Štajersko. Še hočejo gospodovati nad nami. Od Sv. Marjete aam pišejo: Našim Nemcem in nemčurjem Se vedno rova po njihovih vladanja vajenih glavah, da Se imajo oni vso moč nad nami. Zbirajo se v raznih prostorih in ob nenavadnih časih ter kuje jo svoje maščevalne plane. Nobeno sredstvo jim ni piegrdo, da bi s pomočjo teh ne poskušali krasti ugled našim narodnim možem, posebno županom, duhovnikom, učiteljem itd. Tako sem po o-vinkh zvedel, da pri Sv. Marjeti ob Pesnici taki ljudjb snujejo kar cele komplete proti merodajnim in za ljudstvo delavnim možem, ščuvajo prav po sebno nižje sloje k različnim pritožbam, poiebno pa k takim, kjer bi se dalo morda priti na nepo Steni poli do denarja. Znamo, da bi to vsakemu čišalo, zato pa se tudi lahko kateregakoli spravi na iimance, Vprašamo: je-li to predšola za boljše vizem ? Strašni ljudje, ki vam nobeno sredstvo ne preseda! Ako tega vznemirjanja in Sčuvanja ne bo skoro konec, bo potrebno, da oblast pogleda v to izdajals* o gnezdo. Drugič, če treba, več o tem. Dovoljenje za potovanje v Nemške Avstrijo. Deželna viada v Ljubljani razglasa: Za potovanje v ozemlje NemSke Avstrije ali preko njega je treba preskrbeli pri zastopstvu nemSko-avstrijskega drž. uraoa za zunanje zadene v Ljubljani, Valvazorjev trg 6, pttrdilo (vizum) po naSih predpisin pravilno izdane potne listine. Za to potrdilo zahtevajo 20 K. Potnike, ki se ne morejo izkazati s tako vidi-raeimi potnimi lihtinami, Nemci na obmejnih postajah ustavljajo iu pošiljajo nazaj. Potni promet. Mariborsko okrajno glavarstvo razglaša: V sled odredbe kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 8. marca t. 1. veljajo odslej sledeče odredbe: Za potovanje v kraljestvu Srbo?, Hrvatov in Slovencev petnih listov ni treba, pač pa morajo potniki imeti kakršnosbodi legitimacijo, s katero dokažejo svojo istovetnost. Take izkaznice iicaja podpisano glavarstvo strankam, ki prebivajo v okolišu tega glavaretva. Za potovanje v inozemstvo in iz inozemsiva pa «o potrebni potni listi, katere izdaje okr. glavarstvo, toda le s dovoljenjem kr( ministrstva za notranje zadeve v Belgradu. Zasebna potovanja dovoljujejo se pa le v povsem izjemnih primerih. Prosilci morajo torej svoje prošnje (kolokevaae s S K) oprerinti z dekani o ne olbžljivi potrebi za potovanje. Prošnje se naslovijo na kr. ministrstvo za notranje zadeve v Belgtadu, vložijo ae pa pri okr. glavarstvu. Ako se z mini btrovim dovoljenjem izda potni list, ki mora imeti v vsakem primeru sliko potnika, treba je še. da ga vidira vojno poveljstvo in zastopništva on h držav, v katere stranka želi potovati. Sedaj iU ^av »&o\o1;m. ŽGarčič je dobil tudi besedo pa kmetje is kmetice ga niso maral« poslušati. Ko jih je potem sam vpraSal, ali »e saj govori, so mu soglasno klicali, da ni treba, in odstopil je. Zborovanje je pokazalo, da na ČreSnJevc« ni tal za socijalno demokracijo in njene naake. NaSe ljudstvo je v tabor« Slov. Kmečk« Zvcmb. Zborcvalci se izražali ponovno vročo želje, naj bi se večkrat priredili taki shodi, kjer bi se Ijadj« podučili o zadevah, ki se tičejo kmetskefa liodstv*. Gospodarske noviot. Najvišja ceaa za prašičje si «se i špehoa. 2« nadrobno prodajo prašičjega meea s Ipehom, t« J« mesa takozvanih prSutarjev, ki se od njega Ipeha ne odbere, Je določena za vse pokrajine Slovenije največja cena 16 K n kilogram. Ta zviSana cena velja izključno le «a meso omeajene vrste, ne pa tudi za drugo sveže prašičje meso. T kaki starosti je rezati teleta, da dobimo pozneje dobre vole? Namen rezanja je preprečiti spolno draženje in stem pridobiti Žival, ki je up« rabna za težka dela. Zgodaj rezano tele izgubi kmalu podobo blčka in pridobiva obliko vela, kar opažamo na zadnjih delih telesa, ki se krepko razvijejo, dočim se poznele rezanim živalim razvije močan vrat in krepka prsa. Prednosti, ki jih ima doba rezanja, so v prvem in drugem slučaju razne in je v to svrho upoštevati krajevne razmere. Rezanje, ki se lahko vrSi pri teletu od 6. tedna do enega leta, bi bilo za naSe razmere najprimernejše v starosti pol leta Semenski krompir. Slovenska Kmet dražba j« kupila več vagonov semenskega krompirja prav dobre vrste ter ga bo oddajala svojim udom za apomladno saditev. Krompir je dobre slavonske vrste, in sodeč po prejšnjih poskusih je primeren tudi za krajevne razmere v Sloveniji. Domačega, posebno kranjskega krompirja je danes za sems teiko dobiti, vsled česar si moramo pomagati z uvozom tega semenj s Veg a gomolja. Priporočati je vsem kmetovalcem, naj posade vsaj nekaj tega tujega krompirja ter poskusijo kako bo nspeval pri k as. Prodajalec nam zagotavlja, da je ta krompir «Imperator«, ki je znan kot izborna v sta Oddajal se bo udom Slov. Kmet družbe in sicer naložen v vagonih brez vreč po 90 K za 100 kg, v vrečah pa po 100 K za 100 kg. Podružnice ali županstva, ki ga kočejo naročiti po cele vagone, naj brzojavno priglasijo svoja naročila, ker je Že v prihodnjih dneh pričakovati dohod tega blaga Semensko žito. Žitni zavod ima na razpolago nekaj vagonov ovsa, ki ga bo oddajal za seme. Žitni zavod upa, da prejme pravočaano tudi večjo množino amerikanske jare pšenice in jarega ječmena Županstva naj naznanijo takoj najnujsejl« potrebo spomladmaskega semena okrajnim glavarstvom. Razdelitev semena se bo vrSila po komlai-jonarjib Žitnega zavoda. Ustnica «arecfttiitva» K. I. Ptajska gora: Ko bo igrama r» forma sklenje«a, bomo poročali. — Hmeljarski društvo za Slovenijo: Naznanilo dobili še le v petek popoldne, ko je bil Slov. Gotpedar že razposlan. — Sirota pri Sv. Ani v Slov. gor.: Prcob Širno. Imamo zelo mala prostora. — Doklece pr Ptujski gori: O vrnitvi Amerikancev in o pismi* iz Amerike S« sedaj ni nič znano. — Dobrna. N< zameri, če ne pride vse tako) v list. Imamo male prostora, a veliko nujnega gradiva. Kar ni zasta relo, pride vs« na vrsto. C« se tiskarni posrsči dobiti papir ia č« bo dovolj premoga za plin po tem bo lst izhajal na 8 straneh in bomo l»JtJ« ugodili željam naSth vrlih sotrudnikov. Le porota pridno! Iskren pozdrav! — Dopisnikom: Ker Ma ribor po krivdi Nemcov, ki so oropali v Nemlk Avstriji na železnici nai premog, nima plina tud naS stavni stroj a« deluje. Radi tega nam ni mo gofie izdati Gospodarja na 8 straneh. Vsled teh n« dostatkov, Id jih ni mogoč« premagati, je izostal« tokrat mnogo zanimivih dopisov in poročiL Prozi mo, da nam oprostite, ker niso prišli vsi dopisi1 Ust Nekaj jih priobčimo v prihod rji ,.Straii". -Viničar v svečinsko lentiljski okolici: Poročajt« < Svabsko luirovskem divjanju ckr. glavarstvu. Bodiii prepričani, da prav kmatu pride čas. ko bodo Val tlačiteiji morali pobrat svoja lila in kopita ia il v blaženo Nemčijo. Pozdravljeni! Čvrsta dojilja brez otroka s» k pre rno&oi rodbini v Mariboru. Plafl« 200 K n i.^eae« stanovanje in dobra bruna. Le ztUive b čvrs;< uoj-Jje t* vtj oglasijo pri dr. Iv. TurS ia .jMari boru. Stolna ulica. fedajateii ¡m usiafctfk: KAL UnHeumo «roMia. Odgoversi g v*" iN: Fcanjo 2eb*t. ■v. ■ Meni**»*,.