Kako je obhajal žegnanje na Petrovo. Vojak Frano Kirai- od Sv. Bcilra pri Mariborti, piše svoji sestri |takx>-le: Danes zjutraj ob 3, uri sem odrini.1 z dovoljenjem g. praporščaka z pajdašieni v bližnje mesfo., kake % ure oddaljeno od našili posltojaink. Bil som. namem. jen, da kupim vsakovrstnSih re6i: čokolade, kruha, irtedu, klobas, čaja iid., reči, ki jih pripeljtfb iz glavnega mesta na trg. Pot v idolir.o, po skalnatem pečevju ob prepadih, nad nami izhajajoč© solnoe, sinjo nebo, pod menoj mirno lekoča reka Dnjebtr liki arebrmemu pasu je bila bajno krasna-. Prav!š,.ako si cu> bila pre šnje karfce: ,,Že zope1! sama domišljija!" Ven. dar ne! Tukaj na bojišču, oddaljen od doma i.n svojih dragih, živiš in umrješ v samih dom^.jijah in srefien si. To je tvoja zabava, tvoj zadnji calj. Boljfte ko imaš domišljije, liitneje ti mime ftas in arečnega se po6ut'š. Ne moreš Boga davolj zahvaliti za ta dar. Vendar dalje. Priš^l aem v mesto. Prl peku sem naročil kruh ter šied, Kani? Na Glavni trg 6akat, da^ ljud> kaj prfaaisejo. Bilo j* še jako zgoda|i. Kaj se^ daj? Šel sem g^jedat razMalii.e lepili hiš lier prišel do judovskega tdmpla. Tak tempel j© nekaj naravnost groznega, poaebno še razrušen. Na stropu so naslikan© divje zveri in razno orcUje, tako levi, teopa^di, ieleni, gosli, bar3e, stjii itd., spredaj hebrejske 'črke, kitajskini podobne, oesaraki o.^el ter dva laite&a znja- . ja, vse železoo. Ah, kak razloček med t<em in naš:ni;v svetiš,eein! Odtod gam se napctil v ka-tolilško cerkev. Tukaj pa tukaj! Katolišklm oerkvam so Rusi še povsod prizanesfii. Pridem v cerkiev. Bla.godejna tihota, močen duli lilij, samo fiebelioa moti, ,tajni mir. Zvabil jo je duh cvetlic v srce matere kristjanov,. M'slil sem t si: ,,Glej, lebe pa j© pvivabil duh božji!" In nes, nif! bilo zastonj! Mailo potrpi. PVjklekLil sam pred glav-f ni oltar, posvefien presv. srcu Jiezusoviem^, ter rnoUl iz molitvenika ,,Slovenskim lantom y slovo", za katerega sem ve'leč. gosp, strieu prav iskneno hvialežen.. Cez nekaj časa pnde 6. g. župnik ali kaplan ie eerkve, ne vem, se ,vaede v sosednjo klop ter ziaine moliti brevir.. Nagloma me popade misel: Dicfeko, opravi isv;. apo-.-ed, ne bo ti' akorVilo. Res, časa je dovolj, se dobro pripraviim ter prosim igospoda za spoved. Rade volje mi ustreže, Draga siesitrioa, te spoviedi niko li ne pozabim! Spovedae molitve slov<enske, izpovod grehov nemška, nauk poljski. 'Ob 8. uri sem bil še pri s\\. ma^i; Sv,.abh,a|ila n'isem -mogel< sprejeti, ker sem že poprej nekaj jedel in pil'. Vendar sre6en sem ter Ti tudi to pišem, da se ^<esi ič z mano. Bil &iem tudi ob priliki obletnice srarti prestolonaelednika iu njegove blage soproge kot zasitopnik nalšiega oddelka j stroinib pušk pri sv. maši«. R«3, veliki darovi, katei rih nisem vneden! Pišeš nii, da so mi čebelioe nanosite veliko izvrstaega m-edu, Hvala Dagu! Pa tudi mi vojaki si hočemo zai vzgled \z)8'4: 6ebelfco, ki hrabro brani svoj dom in svojo kraljioo, ter izvojevati sijajne zmage, da zadobimo trajen, vdo čjlo^^-vo os-j;*ečujoč m,ir, Da to pokažemo tudi v dejanju., nam je dal priložnost 8. avgust. Prižlo je povelj©, da grt(uw ,,naprej" nad sovražnika. Ob 10. uri predpoldan smo začeli. Ta da-n bi me bil skoraj stal aivljen)e. Sioer smo tako vsako uro v smdtra ii.evarno5»|j, a\ da bi bila katera krogla tako bl zu mo.;ega srca, So ne vem. Strel}ali amo mno^o, jaz sam sera porabiil oez 200 patronov. Bil sem ravno pri svojem diCu, ko prifrfii rxl strani krogla in mi predere na tevi strani žep, suknio in telovnik. Potera udari v kaanen^ ontod pa se odbijei in mi prileti v gadnji del telesa. Žgjalo me ie močno, a pozna se nič. Devica Marija in ange.1 varih sta me očividno varovala. DusrJdaj sem še kfjnb slabom-u vrememu trden, da še fcDm laliko &el na jug nad Iltalijane.