Botj točne dostave snega, kot }e ta, ki ga že nekaj časa teptamo po cestah in pločni-kih, si niti misliti ne moremo. To počitniško dariloje šolske otroke razvedrilo kotže nekaj tet nazaj ne. Razvesetilo je prodajalce športne opreme, razgibato smučarska sredi-šča, na vsaki vaški vzpetinije vse živo, razveselilo je starše in otroke.
Ko pa se spomnimo snega in prometa na cestah, ni več besed veselja in zimske raz-posajenosti. Tu so stvari dru-gačne. Belo opojnost pove-zujemo z gladko, nevarno ce-sto, s plundro in oškropitvijo pešcev na pločnikih, zastoji v prometu, padci pešcev na ptočnikih, povezujemo jo s prometnimi nesrečami. ter mrtvimi in poškodovanimi Ijudmi v prometu.
V tem sestavku se bomo omejili predvsem na razpravo o snegu, ki je že ali še bo zapadel na ceste, ulice in pločnike. Tudi letos smo že marsikaj rekli na račun neu-činkovite in nepravočasne in-tervencije komunalnih in te-hničnih služb pri usposabtja-nju zasneženih cest za var-nejši promet. Bodi tako ali drugače.  zimska služba ne
more istočasno povsod ukre-pati. To je treba razumeti. Ra-zen vprašanja prevoznosti cestje tu še zadeva spločniki, odvažanje in odstranjevanje snega z drugih površin in po-
PROMETVTEHDNEH
Januarski sneg -kakor za koga
dobno. Ne bomo pretiravati, če povemo, da nekateri deli pločnikov spioh niso bili oči-Ščeni tako. da bi bila hoja varna, kaj Šele da bi bili posuti z ustreznim posipalnim mate-rialom. Tu so bili pešci prisi-Ijeni hoditi po vozišču, tako-rekoč med avtomobili. Na mnogih strehah se nihče ni dotaknit snega, kijegrozil, da bo zdaj zdaj zdrsnil na ploč-nik, nihče ni odstranjeval le-denih sveč. ki so grozile peš-cem na pločnikih, snegobra-nov skoraj ni. topijenje snega se spreminja v curke vode, ki teko skozi poškodovane in dotrajane žlebove na pločni-ke in tako naprej.
Ne bi se radi spuščali na-prej, naš namen je obravna-vati predvsem prgmetno var-nost in zimske prometne ovi-re oziroma nevarnosti. Ob sneženju res ni priporočljivo,
da gredo Ijudje z avtomobi-lom v službo, če ta ni daleč, če so zveze mestnega javne-ga prometa ugodne in po-dobno. Na zasnežeriih cestah pride kmalu do zastojev in do še večjih zamud. Prav tetiajje na cestah največ soli, ki naj-bolj škoduje avtomobilom. Če bomo na cestah manj vo-ziii, bo komunalcem lažje pluženje in čiščenje cest. Raztaljeni in razmehčani sneg se spreminja v brozgo, ki se še vedno zadržuje na vozišču. To bi moralo zadrža-ti voznike. da bi voziii bolj obzirno in nebi oškropilipeš-cev od nog do glave s cestno umazanijo. Z zmerno hitrost-
jo velja voziti tudizato, kerso v takih pogojih ceste še ve-dno spolzke, zaviranje slabo učinkovito, pa še vrsta drugih neugodnosti se pojavi.
Vsi tisti, ki imamo kakršne-koti obveznosti pri čiščenju pločnikov, stopnišč, doho-dov in podobno, potrudimo se, da bomo to opravilipravo-časno in v redu.
Ob nižjih temperaturah mokre ceste poledenijo. Tako poledico, predvsem na iokal-nih in manj prometnih ce-stah, bo pregnala le tempera-tura nad ničlo, ne pa komu-nalna sol.
Ne pozabljajmo na piočni-ke. Če niso očiščeni. sejih vsi izogibljejo. tudi otroci na poti v šolo in domov.
Prometne nesreče zaradi ledu in snega se dogajajo tudi otrokom. Drsanja na tedenih cestah imajo dovolj že avto-mobilisti, ni treba, da se jim pridružijo Še otroci. Sankanje in smučanje na cestah vodi naravnost pod avtomobilska kolesa. Tako je vedno bilo in tako bo tudi v bodoče, če se ne bomo starši bolj potrudili za varnost naših najmlajših.
MARJAN METLJAK