Ljubo Dražnik Zadržanje orožja Teritorialne obrambe Občine Lendava leta 1990 Ljubo Dražnik1 Zadržanje orožja Teritorialne obrambe Občine Lendava leta 1990 IZVLEČEK Prispevek obravnava neoddajo orožja občinskega štaba za Teritorialno obrambo Občine Len- dava leta 1990. Osrednji del prispevka obravnava dogodke spomladi leta 1990, ko se je Jugoslo- vanska ljudska armada želela polastiti orožja slovenske Teritorialne obrambe, in odziv povelj- nika lendavskega štaba, ki je bil postavljen pred veliko dilemo, ali izpolniti ukaz nadrejenih ali mu nasprotovati in tako tvegati vojaški zapor. Odločil se je za slednje in zadržano orožje občin- skega štaba za Teritorialno obrambo Občine Lendava je bilo dobro leto pozneje v veliko po- moč pri vojaški obrambi plebiscitarne odločitve slovenskega naroda za samostojno Republiko Slovenijo. Ključne besede: Teritorialna obramba, JLA, Občina Lendava, leto 1990, orožje. 1 Dipl. obramboslovec, spec., polkovnik v pokoju, Ulica Prekmur- 86 | ske čete 124, 9232 Črenšovci, ljubo.draznik@gmail.com. Vojaška zgodovina Zadržanje orožja Teritorialne obrambe Občine Lendava leta 1990 UVOD SFRJ, hkrati pa pomeni začetek samostojnosti Nobena vojska na svetu ni nastala tako, kot je sloven- TO kot oborožene sile v RS. ska. Prizadevanja zanjo segajo daleč v zgodovino in gotovo marsikateri dosežki iz preteklosti, ki so pripo- Pomemben in odločilen prispevek so pri tem dogod- mogli do nastanka Slovenske vojske (SV), niso niti ku dali posamezniki iz stalne sestave TO. Odločitev o dovolj znani niti dovolj ovrednoteni. Med pomembne zadržanju orožja je bila odvisna le od posameznika, dosežke spada tudi akcija 16 komandantov Teritorial- kar je imelo za posledico velik psihofizični pritisk ne obrambe (TO) občin leta 1990, ki so kljub ukazu nanj, saj je bil element tveganja zelo velik. Dejavniki, komandanta TO Republike Slovenije (RS) o predaji ki so vplivali na težavnost izvedbe tega dogodka, so orožja TO v skladišča Jugoslovanske ljudske armade bili: (JLA) to orožje zadržali v skladiščih TO. Veliko so k – neopravljen prevoz v skladišča JLA je bil pod- uresničitvi tega dogodka prispevali tudi pripadniki krepljen z grožnjo pred vojaškim sodiščem; stalne sestave teh območnih štabov Teritorialne – čas za izvedbo te naloge je bil zelo kratek (večino- obrambe (OŠTO). ma od enega do treh dni); Pomen, ki ga ima ta dogodek na nastanek SV, – komandanti TO občin so imeli prepoved pogovo- je neprecenljiv in je imel velik vpliv na to, da je lahko rov in obvestil o dogodku s stalno sestavo OŠTO, RS ob napadu JLA leta 1991 zavarovala svojo samo- oblastnimi in političnimi organi občin; stojnost tudi z oboroženo silo. Odločitev o zadržanju – takratne družbenopolitične razmere so bile zelo orožja v skladiščih TO je bil prvi primer, ki je pokazal težke (čas po koncu parlamentarnih volitev, stare na neenotnost znotraj oboroženih sil Socialistične fe- oblastne strukture so bile razpuščene, nove še derativne republike Jugoslavije (OS SFRJ). Pokazalo niso bile ustanovljene); se je, da pripadniki stalne sestave območnih štabov za – najtežja od vsega pa je bila osamljenost nosilcev TO in tudi nekaterih pokrajinskih štabov za TO ne pri uresničevanju tega dogodka. Pri tej odločitvi podpirajo politike JLA pri reševanju krize v SFRJ. Ta je bila velika večina prepuščena sama sebi. Zave- dogodek je povzročil vedno večje nezaupanje med dali so se posledic odločitve, ki bi lahko bile zanje TO in JLA, vedno večjo samostojnost TO in posledič- in za njihove družine zelo hude. Izhod takrat še ni no njeno preoblikovanje v SV. Vplivi, ki jih je imel ta bil znan. Na drugi strani pa so se zavedali odgo- dogodek na razvoj SV in osamosvojitev RS, so bili: vornosti, ki jo imajo do svoje domovine. – TO je obdržala zadostno količino orožja, ki je omogočalo pripravo za oboroženo zagotovitev Na odločitev, da analiziram in opišem ta dogodek, je samostojnosti RS; vplivalo več stvari. – politična oblast RS je lahko uporabila vojaško or- 1. Pomen, ki ga je imel ta dogodek za prihodnost SV ganiziranost TO kot podlago za nadaljnji razvoj in Slovenijo. oboroženih sil RS; 2. Moje neposredno sodelovanje pri zadržanju orož- – organizacijska in vojaška usposobljenost stalne ja. Takrat sem opravljal naloge komandanta TO sestave in enot TO je pripomogla k vojaški zmagi Občine Lendava. v osamosvojitveni vojni; 3. Z analizo zadržanja orožja v skladišču TO v Len- – dogodek je bil tudi dokaz, da imajo osamosvojit- davi želim prispevati k razumevanju tega dogodka. veni politični cilji RS svoje zagovornike tudi v TO; – dogodek je vplival na nezaupanje znotraj oboro- Pri opisu in analizi dogodka je bilo uporabljeno ar- ženih sil in posledično na razpad oboroženih sil hivsko gradivo OŠTO Lendava (leta 1991 je bilo pre- Vojaška zgodovina | 87 Ljubo Dražnik dano Arhivu RS). Uporabljeni so opisi dogodkov pri- Gospodarske in politične težave so se vedno padnikov stalne sestave OŠTO Lendava in preostalo bolj zaostrovale tudi na območju Jugoslavije. V Srbiji gradivo, pomembno za pojasnitev tedanjih razmer. je prišel na oblast Slobodan Milošević, ki je z naciona- listično politiko in zahtevami po spremembah ustave CILJI OPISA DOGODKA še dodatno vplival na razhajanja v državi. Nastajalo je Temeljni cilj je analiza zadržanja orožja TO Občine vedno večje nezaupanje med republikami, v zvezne Lendava leta 1990 in kronološko-analitični opis tega ustanove, tudi v JLA, zahtevale so se politične in go- dogodka. spodarske spremembe in večja samostojnost ter od- Pragmatični cilj prispevka je, da z analitičnim govornost posameznih republik. Zagovorniki teh opisom delovanja Teritorialne obrambe leta 1990 sprememb so bile tudi politične in civilne strukture v opozorim na prispevek, ki ga je dala stalna sestava Sloveniji. Zelo pomemben dogodek, ki je pozneje OŠTO Lendava v pripravljalnem času za osamosvoji- vplival tudi na nadaljnji potek osamosvojitve Sloveni- tev Slovenije. Z natančnim opisom in osebno presojo je, je bila zahteva JLA, da se orožje TO preda v voja- je ta prispevek eden od prvin za boljše poznavanje so- šnice JLA. V jugoslovanskem vojaškem vrhu so se od- dobne vojaške zgodovine Slovenije. ločili, da bodo vse orožje TO premestili v vojašnice Najpomembnejši razlogi za nujnost podrob- JLA in ga tako imeli pod svojim nadzorom. Ukaz za ne analize so: premestitev orožja iz skladišč TO v vojašnice JLA je v 1. Časovna razdalja omogoča, da se na podlagi dej- Sloveniji izdal komandant TO RS 15. maja 1990. stev opravi opis takratnih dogodkov. 16. maja 1990 zjutraj sem od komandanta TO 2. Poznejša spoznanja v marsičem pojasnjujejo te- Pomurske pokrajine podpolkovnika Vlada Miloševi- danji potek dogodkov. ča dobil ukaz, da se moram ob 10. uri obvezno udele- 3. Različne razlage zahtevajo enotno pojasnitev. žiti sestanka komandantov TO pomurskih občin. Na 4. Analiza tedanjih dogodkov omogoča lažje razu- sestanku smo bili prisotni komandanti TO občin mevanje ukrepov in ovrednotenje lastnega pri- Murska Sobota (Janez Bohar), Ljutomer (Alojz Novak), spevka k celotnemu dogajanju v Sloveniji. Gornja Radgona (Alan Geder) in Lendava (Ljubo 5. Rezultati zadržanja orožja so bili zelo pomembni Dražnik). Komandant TO pokrajine nam je takoj v za nadaljnji razvoj obrambne organiziranosti v uvodu povedal glavni razlog sestanka, in sicer preseli- Sloveniji in za uspešen izid vojne v Sloveniji leta tev orožja iz naših skladišč v skladišče JLA v vojašni- 1991. co Murska Sobota. Ta ukaz je bil po moji presoji nele- gitimen in je pomenil nezaupanje v TO. Prepričan ZADRŽANJE OROŽJA sem bil, da bo ta ukrep med našimi ljudmi slabo spre- Leto 1990 je bilo zaradi velikih družbenopolitičnih gi- jet. Zanimal me je vzrok za preselitev in zakaj taka taj- banj in napovedanih sprememb v državah Vzhodne nost. Opozoril sem, da je bila večina sodobnega orož- Evrope leto negotovosti in obenem leto pričakovanj. ja kupljena z denarjem, ki je bil zbran v občini, zato bi Evropa in svet sta doživljala politične premike, ki so se morali o tem ukrepu obvestiti družbenopolitično pred nekaj leti zdeli utopija. Reforme Gorbačova v vodstvo občine. Odgovor je bil kratek in oster. Ukaz Zvezi sovjetskih socialističnih republik (ZSSR), zahte- je treba brezpogojno izpolniti. Ob kršitvi ukaza bo ve nemških državljanov o svobodnem prehodu in ved- kršitelj takoj postavljen pred vojaško sodišče. O pre- no večje zahteve javnosti držav Vzhodne Evrope po selitvi orožja je prepovedano razpravljati s stalno spremembah družbenopolitičnega sistema so vplivale sestavo TO, prav tako z družbenopolitičnim vod- na politična ter gospodarska dogajanja v svetu. stvom občine. O tem komandant pokrajine ni več do- 88 | Vojaška zgodovina Zadržanje orožja Teritorialne obrambe Občine Lendava leta 1990 volil razprave. Nato je bil predstavljen urnik preseli- opravljal tudi naloge predsednika Sveta za splošno tve orožja. Ukaz za preselitev je bil že pripravljen in ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in je bil tako bi morala to nalogo opraviti OŠTO Lendava in tako najodgovornejša oseba občine na področju OŠTO Ljutomer takoj naslednji dan, v četrtek, 17. obrambe. Na sestanku, ki se je začel 16. maja 1990 ob maja 1990. Ker sem nasprotoval preselitvi orožja, sem 14. uri, sem ga seznanil z ukazom o preselitvi orožja. razmišljal, kako bi nalogo časovno zavlekel. Izgovor Predlagal sem mu, da naslednji dan skliče skupščino, za to so bile obveznosti v Ljubljani v četrtek, zato sem na kateri naj sprejmejo sklep, da se orožje ne preseli. predlagal, da se preselitev za Občino Lendava prene- Upošteval bom njihov sklep in ne bomo odpeljali niti se na petek. Da bi opozoril na nesmiselnost tega uka- enega kosa orožja. Predsednik mojega predloga ni za, sem izpostavil, da bo orožje potrebno za usposab- sprejel, češ da mu razmere ne omogočajo uresničitve ljanje Jod čez devet dni. Nesmiselno bi bilo, da bi te naloge. To je bil čas po pravkar izvedenih večstran- orožje odpeljali v vojašnico, pozneje pa spet nazaj, in karskih volitvah, tako da on opravlja naloge predse- to na lastne stroške. Komandant TO pokrajine ni imel dnika samo še do prve seje novoustanovljene skup- argumentov za nasprotovanje mojemu predlogu in je ščine, novoizvoljenih članov skupščine pa ne pozna mojo pobudo sprejel. Večina prisotnih se glede tega dobro in nima vpliva nanje. Tako sem ostal sam. Vsa ukaza ni vznemirjala. OŠTO Murska Sobota in OŠTO odgovornost o zadržanju orožja je ostala na mojih Gornja Radgona sta tako imela skladišče orožja v vo- ramenih. jašnici. Ob mojem nasprotovanju preselitvi orožja me Ker mojega predloga predsednik skupščine je samo eden od komandantov posvaril: »Veži konja, občine ni sprejel, sem iskal rešitev, ki ne bo vključeva- gde ti gazda kaže.« (Priveži konja, kjer ti vodja reče, la soudeležbe civilnih struktur. Moj načrt je bil, da v prevod avtorja). Sestanek v Murski Soboti je bil kon- skladišče JLA v Murski Soboti skladno z ukazom čan v uri in pol. Takoj po sestanku sem se odpravil v PŠTO odpeljemo manjšo količino starejšega orožja Lendavo. (M-48 in špaginov), zadržimo pa vso modernejšo Pot v Lendavo je minila v razmišljanju o tež- oborožitev in orožje, ki je bilo kupljeno z denarjem kih okoliščinah, v katerih sem se znašel, in o rešitvi. naše občine. Svojim sodelavcem bom izdal ukaz, da Postavljalo se je vprašanje, kako zadržati orožje in pri skupaj z orožjem ostanejo tudi pripadajoči bojni tem ohraniti varnost sodelavcev. Menil sem, da je kompleti streliva (b/k). Tako bi v našem skladišču os- preselitev orožja škodljiva za TO in v nasprotju z in- talo od 70 do 80 odstotkov orožja skupaj s strelivom. teresi Slovenije. A kaj se bo zgodilo, če ukaza ne iz- Zastarelo orožje, ki bi ga oddali, ne bi bistveno vpliva- polnim? Grožnja vojaškega sodišča je bila resnična. lo na bojno pripravljenost naših enot. Z oddajo zasta- In kaj bi s tem pridobil? Orožje bi kljub temu preseli- relega orožja pa bi preslepili nadrejeno poveljstvo, da li. Tako sem se odločil, da moji sodelavci na OŠTO ne bi verjelo v izpolnitev njihovega ukaza. Predsednika bodo soudeleženi v tej zadevi, temveč bom poskusil sem tudi prosil, da o teh dogodkih seznani ustanove v najti rešitev prek organov Občine Lendava. Tako bi RS. Še vedno sem upal, da se bodo zadeve glede tega bilo reševanje zadeve preneseno iz vojaške tudi na ci- ukaza odločile na ravni republike. Predsednik je moj vilno strukturo. Popolnoma sem se zavedal, da bom načrt podprl. tako prekršil ukaz nadrejenega poveljstva. Toda Večer sem preživel doma, toda z mislimi sem vrnitve ni bilo. bil ves čas pri zadržanju orožja. Zavedal sem se, da Takoj po prihodu v Lendavo sem poklical sem že s seznanitvijo predsednika SO prekršil ukaz predsednika Skupščine Občine Lendava, Rudija Lei- komandanta TO Pomurja in ga bom še dodatno z za- nerja, in ga povabil na razgovor. Predsednik je takrat držanjem večine orožja. V mislih sem načrtoval zami- Vojaška zgodovina | 89 Ljubo Dražnik sel, kako prenesti to odločitev na podrejene, tako da vanja ter neprekinjenost delovanja TO. Tako smo v ne bi ogrozil njihove varnosti in da bi obenem uresni- Pomurju med preimenovanjem Teritorialne obram- čili mojo zamisel. Zaradi njihove vdanosti sem jim za- be v Manevrsko strukturo narodne zaščite (MSNZ) upal in verjel, da bo zadeva uspela. imeli popolnoma enako organizacijsko in kadrovsko Sodelavcem sem 17. maja 1990 ob 8. uri izdal sestavo pripadnikov. ukaz. Poudaril sem, naj se o tej zadevi z nikomer ne Tako se je zadeva o zadržanju našega orožja pogovarjajo. Tako kot sem pričakoval, ni bilo nobe- končala. Niso pa se končale dejavnosti, ki smo jih mo- nih težav pri uresničitvi naloge. Po končanem se- rali opravljati, da smo lahko zadržali orožje v svojem stanku mi je le eden izmed sodelavcev dejal, naj se skladišču. V precej kratkem času smo iz vojašnice v pazim, ker »se grem čudne igre«. Ta dan sem stalno Murski Soboti tajno prepeljali še preostalo orožje. poslušal radijska in TV-poročila, saj sem bil prepri- Tako smo imeli v skladišču 1054 kosov orožja, kar je čan, da bo zadeva rešena na ravni republike. Moje pomenilo 98 odstotkov naše celotne oborožitve. V upanje je bilo zaman. Murski Soboti so ostali samo topovi, za katere pa nis- Pričakovane rešitve o zadržanju orožja v skla- mo imeli streliva, in nekaj pušk M-48, ki so bile za od- diščih TO, ki bi bila sprejeta na ravni republike, ni bilo pis. Varovanje skladišča je zahtevalo vsakodnevne ak- niti v petek dopoldne, 18. maja 1990, ko smo na ukaz tivnosti, ki so bile drugim štabom prizanesene. Toda poveljnika pokrajine morali predati orožje. Nalogo zadržanje orožja v skladišču TO Občine Lendava je smo uresničili od 12. do 15. ure, skladno z mojim uka- imelo dolgoročno zelo pozitivne posledice. Leta 1991, zom. Na našo srečo nadzora nad orožjem, ki je bilo ko je TO potrebovala orožje, da je vojaško zavarovala prepeljano v vojašnico v Murski Soboti, ni bilo. politično odločitev slovenskega naroda, je bilo iz na- 18. maja 1990 zvečer smo dobili pisno sporo- šega skladišča predanih nekaj več kot tisoč kosov pre- čilo, ki sta ga podpisala predsednik Predsedstva RS in cej sodobne oborožitve skupaj s strelivom, s katerim obrambni minister, o preselitvi orožja v vojašnice JLA smo se lahko zoperstavili nasprotniku. in navodila za tiste, ki še niso predali orožja. Osnovna Veliko dela in poguma pri uresničitvi tega do- zahteva, ki smo jo morali izpolniti za varnost orožja, godka smo opravili pripadniki stalne sestave OŠTO je bilo fizično zavarovanje našega skladišča. To je bilo Lendava: komandant TO Občine Lendava maj. Lju- veliko olajšanje. Nismo bili več sami, obenem je bila to bo Dražnik, načelnik štaba stotnik I. r. Branko Brat- potrditev naših odločitev in dejanj. kovič, pomočnik komandanta za zaledje major Franc Sklep o zadržanju orožja v skladišču TO v Balantič in skladiščnik višji vodnik Živko Stanič. Lendavi je sprejela tudi nova Skupščina Občine Len- Stalno podporo na področju našega dela smo imeli dava v petek zvečer, 18. maja 1990. tudi od novega predsednika Skupščine Občine Len- V soboto, 19. maja 1990, ob 9. uri me je na se- dava Cirila Pucka. stanek v Turnišče poklical komandant TO Pomurja. Za to orožje je bilo v skladišču pripadajočega Pohvalil me je zaradi moje samoiniciativnosti in ukre- 2,5 bojnega kompleta streliva po kalibrih do kalibra 9 pov, ki sem jih izvedel glede preselitve orožja. Dogo- mm. vorila sva se, da bomo zaradi manjših stroškov varo- vali vse orožje v skladišču v Turnišču. Skladišče v SKLEP Lendavi bo za intendantska sredstva. Pogovorila sva Moja zamisel pri opisu tega dogodka je bila povezati se tudi o enotnem nastopanju pred mediji. Ta dogo- zgodovinsko-kronološko dogajanje na območju TO vor je bil zelo pomemben za nadaljnje delovanje TO Pomurja in podrobneje OŠTO Lendava pri tako po- Pomurja. Zagotavljal je enotnost vodenja in povelje- membnem dogodku, kot je zadržanje orožja v skladi- 90 | Vojaška zgodovina Zadržanje orožja Teritorialne obrambe Občine Lendava leta 1990 Preglednica 1 Gibanje števila kosov orožja v skladiščih TO Lendava 15. 5. 1990 18. 5. 1990 15. 6. 1990 1 Avtomatska puška 7,62 mm – različni modeli 240 kosov 240 kosov 240 kosov 2 Polavtomatska puška 7,62 mm 80 kosov 80 kosov 80 kosov 3 Puškomitraljez 7,62 mm 72 kosov 72 kosov 72 kosov 4 Puškomitraljez 7,9 mm M53 6 kosov 6 kosov 6 kosov 5 Puška 7,9 mm M48 484 kosov 284 kosov 481 kosov 6 Ostrostrelna puška 7,62 mm 6 kosov 6 kosov 6 kosov 7 Ostrostrelna puška 7,9 mm 10 kosov 10 kosov 10 kosov 8 Pištola 7,62 mm M 57 120 kosov 120 kosov 120 kosov 9 INGRAM 9 mm 2 kosa 2 kosa 2 kosa 10 Avtomatska pištola 7,65 mm – ŠKORPION 10 kosov 10 kosov 10 kosov 11 PPŠ 7,62 mm – špagin 10 kosov 10 kosov 12 Netrzajni top 82 mm 2 kosa 2 kosa 13 Minomet 82 mm 2 kosa 2 kosa 14 Minomet 60 mm 8 kosov 2 kosa 15 Ročni metalec min M57 (RMM) 18 kosov 9 kosov 17 kosov Skupaj 1070 kosov 845 kosov 1054 kosov šču TO Občine Lendava. Le tako lahko odgovorimo Mislim, da je ta pomembni del vojaške zgodo- na vprašanja kje, kdaj, kdo, kako in zakaj so dogodki vine premalo zgodovinsko ovrednoten. Posledice, ki potekali tako, kot so. Upam, da mi je to uspelo. Pri pi- bi jih imela predaja orožja v skladišča JLA, bi bile za sanju tega članka sta sodelovala tedanja načelnik slovensko samostojnost bistveno drugačne. Večina OŠTO Lendava maj. I. r. Branko Bratkovič in skladišč- orožja, ki ga je imela TO leta 1991 med oboroženim nik praporščak Živko Stanič. Obema se zahvaljujem spopadom, je bila iz skladišč TO, ki so zadržala orož- za sodelovanje. je. To dejanje je bilo pravzaprav začetek samostojne Izkušnje na tem območju so bile v marsičem vojske RS in začetek vojaške pripravljenosti Slovenije posebne in skrajne, zato je toliko pomembnejše, da se na poti v njeno samostojnost. pri proučevanju takratnih rešitev spozna in upošteva prispevek, ki so ga takrat dali pripadniki stalne sesta- ve na področju obrambe. Vojaška zgodovina | 91 Ljubo Dražnik Safeguarding the Territorial defence units’ weapons in Lendava in 1990 ABSTRACT The democratisation process of Slovenia in the second half of the 1980s was opposed in various ways by both the leadership of Yugoslavia and the leadership of the Yugoslav People’s Army (YPA). One of these ways was the intended disarmament of the Slovenian Territorial Defence Forces. On 16 May 1990, the commander of the Territorial Defence Forces of the Pomurje re- gion gathered the commanders of the subordinate municipal staffs and gave them the order to transfer weapons from the municipal staffs to the YPA barracks storage depots in Murska Sobo- ta. The Staff Commander of the Territorial Defence Forces in the Municipality of Lendava op- posed the order and developed a bypass plan. He decided to only give away the obsolete weap- ons of the Lendava Territorial Defence, and keep the modern ones. In the following days, the Slovenian political leadership also decided to suspend the order concerning the storage of weapons in YPA barracks. This gave the Lendava Municipal Staff Commander’s decision the necessary legitimacy. The safeguarded weapons played a crucial role during the 1991 war which took place in the territory of the Republic of Slovenia. 92 | Vojaška zgodovina