Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, dne 16. februarja 1938
Posamezna	din	i.-
DHMKaHHh	iMHBBM
Da naša vas in naša mesta bila bi vseh krivic oteta, naj sloga trdna, sloga zvesta poveže delavca in kmeta!
Slovenska vas
Kmet bodi s voj! Na svoji zemlji, v svojem domu, v svoji vasi, koderkoli slišijo se tvoji glasi, odločaj sam: takrat nastanejo ti boljši časi I
Glasi	o slo	venske kmečke in delavske po	1 i t i k	e
Letnik II.	Izhaja dvakrat na za en mesec din	mesec — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Trnovski pristan 14/1. — Rokopisov ne vračamo — Naročnina 2'—, za četrt leta din 5'—, za po» leta din 10'—, za vse leto din 20—, za zamejstvo letno V— dolar Oglasi se sprejemajo — Čekovni račun štev. 17.493	S t e v.	4
				
Kreutzer Pavel:
Država
Uvodniki naših meščanskih dnevnikov navadno niso taki, da bi bilo vredno jih omenjati. Če se kljub temu malo pomudimo pri uvodniku, katerega je pod naslovom «Kmetska država* objavilo «Jutro» dne 30. januarja, ni morda razlog njega globokoumnost, temveč zgolj izredna preprostost, s katero se meščanski dnevnik loti vprašanja kmečke države.
Zanimivo je le, da se je tudi «Ju-tru», glasilu slovenskih imovitejših slojev, vsaj za hip posvetilo, da je dobro, «ako se je tudi pri nas začelo pretresati vprašanje krize sodobne države in misliti na to, da je reforma današnje države in družbe potrebna*. Seveda je bil to res le kratek hip; zakaj že v naslednjem stavku je trdilo, «da je napaka, ako se stvar prikazuje tako, kakor da bi bila to zahteva in problem samo hrvatskega naroda in ako se temeljni pojmi ne razbistrijo*. S tem stavkom je udarilo glasilo slovenskih unitaristov in centralistov samo sebe po glavi; kajti v Prikazovanju kmečke države; kot posebne iznajdbe in zahteve hrvatskega naroda in v izkrivljanju temeljnih Pojmov o državi gre morda «Jutru» Prvenstvo med meščanskimi listi. Tudi omenjeni uvodnik izpričuje, da se ffospodje pri «Jutru» niso prav niC spreobrnili, ker ne vedo ali nečejo vedeti, zakaj je tolikšna razlika med agrarno Jugoslavijo in med agrarno Dansko. Ravno tako «Jutro» ne vidi ali neče videti, da kmečke države ne zahteva samo hrvatski, ampak jo zahtevata tudi slovenski in srbski kmet. Seveda ne take, kakor si jo predstavlja «Jutro», ki prizna pri nas nadvlado enega naroda nad drugimi m po milosti vladajočega naroda nad1-vlado slovenske gospode nad slovenskim kmečkim in delavskim ljudstvom. Ljudje s tako miselnostjo so pod pritiskom razmer pač pripravljeni, da vržejo tu in tam kako drobtinico kmečkemu in delavskemu ljudstvu in milostno priznajo, da ima kmečka politika, ki je zdrava agrarna politika, ne samo «poIno upravičenost, marveč tudi polno vsebinsko vrednost*.
Odkrito moramo povedati, da živi naše meščanstvo v precej hudi zmoti, če meni, da se bo dalo kmečko in de-'avsko ljudstvo dandanes tako poceni odpraviti. Današnja država je povsod na svetu v krizi tam, kjer kmečko in delavsko ljudstvo nima tiste politične oblasti in svobode, ki mu pri-tiče in ta kriza države bo trajala povsod tako dolgo, dokler kmečko in klavsko ljudstvo tega ne dobi. Če »aši slovenski unitaristi in centralisti tarnajo, da «se ustvarja netto sovražno razpoloženje med vasjo in mestom, med kmeti im inteligenco«, jim moramo povedati, da so te mržnje
i največ sami krivi; saj dnevno vidimo, kako ti ljudje v odločilnih trenutkih prvi odpovedo, puščajo svoje volilce na cedilu in svoj položaj, do katerega jih je spravilo sestradano ljudstvo, izkoriščajo v osebne koristi. Seveda pa zato misel kmečke države ni »primitivna osnova* in tako slab temelj, da se na njem ne bi dalo kaj pozitivnega (določenega) in zdravega postaviti.
Slovenski, hrvatski i srbski kmetje in delavci, ki danes zahtevajo federativno «kmcčko državo*, vedo prav dobro, da potrebujejo tudi izobražen-stva. To izobraženstvo pa mora živeti od lastnega in človeški družbi koristnega dela, ne Pa zgolj od dela kmeta in delavca. To izobraženstvo mora služiti svojemu ljudstvu, iz ka-
j terega je izšlo in ki ga vzdržuje. Na Danskem je kmetu in delavcu dobro, ker sta nosilca politične moči in ju ne more nihče izmozga vati in odirati. Kljub temu pa na Danskem tudi odvetniki, učitelji, profesorji, trgovci in drugi izobraženci ne stradajo, ker je pač tam življenje postavljeno na «pravičnejšo podlago*.
Gospodje pri «Jutru» se torej hudo motijo, če mislijo, da je kmečka država le «fraza in demagogija*. Podoba je, da ne poznajo zgodovine in ne vedo, da je bilo nekdaj plemstvo nosilec državne misli, a se je moralo umakniti meščanstvu. Ne vedo tudi, da meščanstvu zdaj tudi že prehaja čas. Na njegovo mesto stopata kmet in delavec in z njima postanemo tudi Slovenci res državen narod.
Ce v pravo luknšo drezaš,
se prikaže muren
Pri nas se je že precej pisalo o «čaršiji». Poznamo jo tako iz naprednega časopisja, kakor tudi iz »Slovenca* ter njegovih sorodnikov, ki nam jo predstavljajo kot vir vsega hudega. Več o njej nismo utegnili zvedeti. Namesto «čaršija» bi lahko rekli «bavbav».
Pred nekaj časa se je reševanja tega vprašanja lotila «Siovenija» in imela, kakor bomo videli, prav srečno roko. Beseda
«čarššja»
pomeni trg, semenj1 in pa tudi ljudi, ki imajo pravico na teh sejmih in trgih trgovati. To pravico so dobili v Srbiji le nekateri meščani in tržani. na vasi pa — štiri ure od trga — ni smel nihče imeti trgovine do 1932. leta! Kmet je bil tedaj na milost m nemilost izročen nekaj meščanskim družinam, to je «čaršijskim porodi-cam», samo tem je smel prodajati svoje pridelke in le od teh kupovati svoje potrebščine.
«SIovenija» nadaljuje:
«Zakoni, ki so dajali posebno pravico čaršiji, so onemogočili, da bi se uveljavila demokracija in to kljub svobodoumnim političnim zakonom, ker so najštevilnejši stan, srbskega kmeta, držali v stalni gospodarski odvisnosti. Kmet je v svoji stiski hodil k čaršiji tudi po posojila, ki uh zaradi pomanjkanja kreditnih ustanov drugod sploh ni mogel dobiti. Na ta način se je razvila še posebna obrt čaršije
slavno zeleuaštvo
(ki obstaja v tem, da je kmet prodal upniku svoj bodoči pridelek, ki je bil pa navadno še zelen na njivi). Zaradi tega in pa zaradi oderuških obre-
sti, ki so večkrat presegale tudi sto odstotkov, je prišel kmet v popolno odvisnost od čaršije, oziroma zelena-šev in se zato ni mogel okoristiti z demokratičnimi ustanovami. Ob takih razmerah so tudi te ustanove služile le čaršiji, ki je prevzela v zakup
tudi vso politiko.
Vzporedno s tekmovanjem v trgovini in zelenaštvu se je med čaršij-skimi «porodicami» razvilo tudi ostro tekmovanje v politiki, ki je v krajevnih vprašanjih tudi čisto taka prišla do izraza. V višjih političnih enotah so seveda nasprotni si krajevni mogočniki ustvarjali stranke z imeni in po vzoru zahodne demokracije. Kmet pa je moral glasovati tako, kakor mu je naročil njegov upnik.
V takih razmerah so se uveljavili v politiki in državni upravi možje, ki jim je čaršijska miselnost prirojena in ki se jim zdi samo po sebi razumljivo, da jim gredo posebne pravice, kakršnih so bili od nekdaj navajeni.
Kakor so si znali ti ljudje s svojo iznajdljivostjo zagotoviti premoč že v ustavodajni skupščini in se spretno izogniti nevarnosti, da bi v novi državi postali nepomembna manjšina, tako so tudi znali obdržati v svojih rokah
vse državne ustanove, zlasti gospodarske.
Svojega vpliva pa niso ohranili samo v ustanovah, ki jih je poznala že bivša Srbija, ampak so razširili svoje delovanje na vse državne ustanove, n. pr. Narodno banko ali Državno hipotekarno banko. Osvojiti so si znali tudi novo ustanovljene državne
in privilegirane (ki poslujejo s posebnimi pravicami) zavode, kakor Poštno hranilnico, Privilegirano agrarno banko itd.
Vpliv te miselnosti se kaže tudi ob šestojanuarski diktaturi, n. pr. pri razdelitvi države na banovine. Čisto v čaršijskem duhu so znali za Bel-grad in okolico pridobiti poseben, izjemen polžaj, ki se kaže zlasti pri javnih dajatvah in ima nasledek, da silijo vsa večja podjetja države na ta mali košček naše države. Seveda čutijo to okolnost kaj neprijetno vse ostale pokrajine, predvsem Slovenija.*
Ta zanimiva odkritja so zelo ujezila glavno glasilo vladne stranke J. R. Z.
«Sainoupravo»,
ki se je postavila za «čaršijo» dne 27. januarja t. 1., ko je pisala takole:
«Ali ta ,čaršija’, ki jo tako pogo-stoina krivično napadajo, je imela svoje poslanstvo v predvojni Srbiji in je to svoje poslanstvo častno izpolnila do konca... A ista čaršija, o kateri danes mnogi govore s prezirom, je vse žrtvovala za to državo, ustvarila je možnost za gospodarski in kulturni napredek naše države, a kar je glavno, vedno je delala za narodno svobodo in zedinjenje, ne oziraje se na žrtve, ki so se zahtevale največ od nje.*
Še nekaj o zelenaštvu: Na zaščito pred zelenaši je čakal srbski kmet še v Jugoslaviji skoraj trinajst let. Leta 1931. pa je izšel zakon, ki naj ga varuje pred oderuhi na tak način: Kmet sme odstopiti od pogodbe — če je še ni spolnil — mora pa vrniti kupcu zelene letine vse naplačilo, ki ga je prejel, a poleg tega mora plačati oderuhu še 10% obresti. Več pa mu — odrtemu kmetu namreč — ni treba plačati, pravi zakon. Na zakonodajo imajo največji vpliv politično zreli sloji. Dokler pa bo našim kmetom in delavcem politika deveta briga, boljših razmer ne morejo pričakovati, drugj ne bodo zanje sejali.
Kmetje in delavci, podprite naša prizadevanja z rednim plačevanjem naročnine in zbirajte ob vsaki priložnosti za tiskovni sklad „Slovenske vasi"
Kdor je proti demokraciji, ta je proti ljudstvu in njegovim človeškim pravicam!
Dopisujte v list o političnih, gospodarskih in kulturnih razmerah svojega kraja!
Iz domače politike
Naznanilo. Gospod dr. Rudolf Dobovišek, ki je bil 5. maja 1935. leta izvoljen v šmarskem okraju za poslanca na kandidatnem seznamu dr. Mačka, je odložil svoji funkciji v našem delovnem odboru in v konzorciju «Slovenske vasi::, ker odide v narodno skupščino. S tem so prenehale vse njegove zveze z našim gibanjem. Na njegovo mesto je bil izvoljen v delovni odbor in konzorcij g. Gradišnik Fe-dor, lekarnar v Celju.
Spominski dnevi. Lani novembra je minilo petdeset let od smrti slovenskega pesnika, kritika in politika Franceta Levstika, letos januarja pa petdeset let od smrti narodnega buditelja koroških Slovencev Andreja Einspielerja.
Prav je, ako se Slovenci spominjamo s sestavki v časnikih in s slavnostnimi prireditvami takšnih dni. še bolj prav pa bi bilo, ako bi zavestno in vztrajno nadaljevali njih delo, kolikor je še danes potrebno. \ tem oziru pa ni tako, kakor bi moralo biti. Ne smemo samo z besedami slaviti tega ali onega, ampak moramo dejansko delati po izročilu, ki se je izkazalo za pravilno. 1' ranče Levstik je bil odločen Slo venec, ki je nastopal proti temu, da bi se Slovenci v književnosti jezikovno stopili z drugimi južnimi Slovani, ker bi s tem samo trpela omikanost ljudstva, ker bi bili obmejni Slovenci izpostavljeni še hujšemu ponemčevanju in poitalijančevanju. Andrej Einspieler je bil pa odločen zagovornik avtonomistične misli in prvi slovenski duhovnik, ki je branil ločitev cerkve od države.
Potrebujemo več stvarnega znanja o svoji zgodovini kakor praznega navduševanja z bobnečimi besedami. A predvsem delujmo v duhu svojih velikih prednikov.
Kje je bil vzrok? Znani radikal-ski srbski politik dr. Lazar Markovič je razpravljal v «Slovenski besedi* o naši državni ureditvi. Vlil. poglavju z dne 21. januarja pravi, da je ustavodajna skupščina sprejela ustavo na način, kakor se ji je zdel potreben, ne da bi se bila ozirala na krfsko deklaracijo, ki so jo njeni podpisniki opustili že poprej.
Za vidovdansko ustavo je glasovalo 184 Srbov, 18 muslimanov, 11 Slovencev in 10 Hrvatov. Iz tega je vidno, komu se je zdelo potrebno, da sprejme takšno ustavo, kakršna je bila vidovdanska. To ustavo so sprejeli Srbi v svojo korist, a Hrvati in Slovenci so bili preglasovani.
v* O/lu-rh&^-b v	ik
#3 k**	o,	ki.
Skrbite, da pride
tlvh?A	i*! 'i*V, /it, Mti- vtisSBli
tac. Up«arw>. 'G. 'iu vsAfov tftki
„Slovenska vas“
uMrA-u«.	&&	n&MBS.. »'**!
v vsako slovensko vasico!
Ttctr-lij -tltemu	nk’,
Srbski kmečki list. Z januarjem letošnjega leta je začel izhajati v Zagrebu štirinajstdnevnik «Zem-lja», ki je glasilo srbskih naprednih kmetov.
List hoče služiti srbskemu kmetu, napredku in demokraciji; njegovo
delo naj prešinja misel človečnosti.
Koliko ljudi zna v Jugoslaviji brati in p-isati? «Zemlja» je objavila v 2. številki z dne 15. januarja statistiko po banovinah, koliko odstotkov moških in žensk zna bi*ati in pisati. Iz nje vidimo, da je v južnih krajih države velikanska večina prebivalcev nepismena in da je pri ženah nepismenost skoraj dvakrat večja kakor pri moških. \ naslednjem podajamo pregled:
Odstotek nepismenosti pri moških pri ženah
Dravska	5	5
Drinska	45	81
Donavska	17	39
Moravska	39	85
Primorska	44	70
Savska	19	55
Vardarska	55	88
v' rbavska	59	85
Zetska	48	82
Po 20 letih «u jedrn jenja». V «Samo up ra vi* z dne 28. januarja bc remo:	— «,Makedonska tribuna*,
glasilo macedonske politične organizacije za Združene države in Kanado... prinaša članek pod naslovom: «Hr\ati ne priznavajo Bel-grada». V tem sestavku se list do-takne govora Mačkovega tajniki Jelašiča. Hrvati, pravi list, ki se pritiska n d Belgrada, m i n- osta jajo dolžni. Njihov tisk in njihovi prvaki Srbom primerno odgovarjajo. Boj se nadaljuje in je čedalje hujši, tako da je prepad med Bel-gradom in Zagrebom vedno globlji. Na nekem nedavnem sestanku Hrvatov je govoril politični tajnik dr. Mačka, prof. Jelašič, ki je med drugim povedal naslednje: «Hrvat-ski narod ni nikdar preživljal težjih dni kot teh od 1918. leta, pod upravo Belgrada. Hrvati ne priznavajo nobenega edinstva s Srbijo, ne priznavajo niti Jugoslavije niti nočejo ničesar slišati o njej. Hrvat-ski narod je sposoben, da sam reši hrvatsko vprašanje na tisti način, ki bo zanj najboljši. Lahko rečem, da je zora blizu in da bo z njo vstala od mrtvih samostojna hrvat-ska država, ki bo vsakemu plačala zločine, storjene nam od 1918. leta do danes. Še enkrat Vam rečem, da nečemu Jugoslavije, ker hrvatski narod ne želi biti v skupni državi s Srbi.»
Ne vemo. ali je resnica, da je prof. Jelašič ravno tako govoril; vemo pa, da srbsko izkoriščevalno meščanstvo danes žanje to, kar je dvajset let sejalo. Žanje odjx>r vsega izkoriščanega slovenskega, hrvat-skega in srbskega ljudstva in ta odpor bo tem večji, čim hujši bo narodni, politični in gospodarski pritisk tega meščanstva. Zato bi «Samouprava» storila bolje, da naslovi nekaj resnih besed tej gospodi. Treba je odpraviti vzroke, potem izostanejo tudi nasledki.
O	novem velikem uspehu J. R. Z. v Mludenovcu ve poročati 22. januarja «Samouprava», ko opisuje potek zabavnega večera J. R. Z. Pričel ga je narodni poslanec Badžak, ki je govoril o plodnem delu dr. Stojadinoviča in naglašal njegove uspehe v notranji in zunanji politiki, zlasti pa «njegovo prizadevanje za gospodarski dvig vseh druž-
benih slojev, na prvem mestu kmetov.*
Tej točki sporeda je sledilo navdušeno vzklikanje dr. Stojadino-viču in njegovim « vrlim sodelavcem*.
Najboljša točka zabavnega večera pa je bil «lep umetniki program, ki so ga izvajali vrli in prikupni »mladinci J.R. Z. Posebno lep uspeh je dosegla gledališka predstava
Kihanje* in petje Raše Radenko-viča ter zlasti predvajanje pesmi, ki so poveličevale uspehe dr. Sto-jadinoviča kot predsednika in vodje J. R. Z.»
Končno je nastalo pravo* narodno veselje* s petjem, godbo in kolom.
Posvetovanje pravoslavnih škofov ali — kakor pravijo Srbi — sveti arhierejski (arhierej je višji duhovnik) zbor se je vršil v Bel-gradu. Ker so dobili določne izjave od ministrskega predsednika in notranjega ministra, da se ne ta ne kakšen drug konkordat ne predloži narodnemu predstavništvu v pretres in odobritev, so vzeli pravoslavni škoje to na znanje, s čimer je nasprotje med vlado in pravoslavno cerkvijo popustilo.
Pri senatorskih volitvah, ki so bile 6. t. m., je bil v dravski banovini izvoljen dr. Fran Schaubach, bivši veliki župan in odvetnik v Mariboru. V savski banovini je dobila H. S. S. pet senatorjev, J. R. Z. pa dva; v primorski banovini je bilo razmerje 1 : t.
, y.
.•fl’	:	’	’•	-- -v-i-.	,
m *-f•!>>"*	A.	ffodd
" ’" *
Na shodu J. R. Z. v Belgradu, ki
je bil 31. januarja 1.1., je povedal minister Jankovič, da ima fašistični režim Mussolinija, nacionalno-soci-alistični Hitlerja, režim ameriške demokracije ima Roosevelta, a režim jugoslovanske demokracije ima dr. Stojadinoviča. Dejal je tudi, da se mora vsak član J.R. Z. zavedati, da je razen tega, kar reče vodstvo J.R. Z, vse drugo laž. Vsak član J. R. Z. mora kar vnaprej vse, kar govori nasprotnik, obsoditi kot neresnico. -	,	.<■>.■-•<	-	'.MvirH
•	■ t 'pV/A
Podprite svoj tisk
bi 1 ,. -sidM laMec
in zbirajte
“***>	la*	(K*
*7Čl8**JMd V	im m ga JMM,T
za tiskovni sklad!
To ni prav! 6. februarja je bilo v Ljubljani zborovanje «Slovenske županske zveze*, v kateri so včlanjeni vsi predsedniki občin, ki se prištevajo k vladni stranki J. R. Z. Po «Slovenčevem» poročilu se je udeležilo zborovanja 380 županov. Ne mislimo se danes ustavljati pri obravnavanju sklepov in poročil, omenjamo le majhen, a značilen dogodek.
Na zborovanju je nastopil tudi neki katoliški akademik, ki je prosil župane, naj vstavijo v preračune svojih občin primerne zneske za zidavo «Jegličevega doma* v Ljubljani. Ta dom bo namenjen le odločno katoliško usmerjenim akademikom. Župani so s pritrjevanjem
sprejeli to dolžnost nase. Ne zdi se nam prav, da se z denarjem, ki prihaja od občanov vseh vrst svetovnega in političnega naziranja, zidajo domovi le za akademike določenega svetovnega naziranja in kakor dejanja govore celo le za pripadnike ene stranke.
Slovenski akademiki so res potrebni javne podpore; toda take, za katero bo pogoj njih revščina in ne njihova politična pripadnost. Naj bi zato župani namenili občinske podpore za zidanje neodvisnega akademskega doma, v katerem naj bi bilo prostora za vse, potem bi bil njihov sklep vsak pozdravil. Pomagali bi slovenskemu akademiku ne le iz materialne, ampak tudi iz duhovne stiske in korumpiranosti,
»t*tn/o%tMtvn-n •. ,	.
-	•	'	*	‘	4t'-*	*•*'»
i/tji v*>wr*! '4r%akttiu£u -y&r***-
Ob shodu staroradikalov v Ljubljani. Slovenski staroradikali, ki jih vodi petomajski ban in našim somišljenikom dobro znani dr. Dinko Puc, so v nedeljo, dne 30. januarja sklicali v Ljubljani shod, na katerega je prišlo nekaj voditeljev srbskih staroradikalov. Shod je policija prepovedala in kakor piše «Slovenec» z dne 31. januarja, zato, da je preprečila razračunavanje med dr. Pucem in somišljeniki slovenske opozicije. cSlovenec* je seveda vzrok prepovedi po svoje zavil, da je pač roka roko umila. Zato povemo «Sloveneu», da nam ni treba z dr. Pucem, prav nič razra-čunavati, ker smo z njim obračunali, ostalo stori bodočnost. Če pa shod kljub temu omenjamo, storimo to zato, ker se dr. Puc v «Slo-venski besedi* na široko razpisuje, koliko somišljenikov ima okoli sebe in šteje med somišljenike tudi razne radovedneže, ki pričakujejo rešitve samo od dnevnih senzacij, ki jim pa resno, stvarno in pošteno delo gre prepočasi od rok. Nekateri pa so šli na shod, da slišijo kaj pove dr. Puc o demokraciji in svobodi, kaj o slovenstvu in doslednem političnem prizadevanju slovenskih kmetov in delavcev. Radovedni so pač bili, kaj bo o teh stvareh govoril tisti mož, ki je bil vrhovni predstavnik oblasti v Sloveniji, ko je ob petomajskih volitvah tekla nedolžna slovenska kmečka kri, ko so oblasti zapirale naše somišljenike, ko so se ponarejali volivni izidi in ko je ves državni in samoupravni aparat agitiral za tedanjo velikosrbsko Jev-tičevo kandidatno listo. Radovedni so bili, kaj bo povedal o Slovencih in slovenskem vprašanju človek, ki organizira v Sloveniji staroradikal-no stranko, ki je bila doslej v bistvu velikosrbska.
«Slovencu» pa in vsem tistim, ki bi radi delali račun brez krčmarja, povemo, da se shoda oficielno ni mislil in se ni udeležil noben zastopnik naše kmečke in delavske politike. Ni pa izključeno, da so se posamezniki hoteli udeležiti shoda. Delajo se pač različne politične špekulacije. Zato izjavljamo, da gremo svojo samostojno pot in so ne moremo in ne mislimo nikdar vezati z nikomur, ki je dne 5. maja 1935. letn ali drugače nastopal proti demokraciji in slovenstvu.
Vestnik „Sloge“
gospodarske In podporne zadruge slovenskih kmetov
In delavcev
Davki nas tlačijo
Pobrano in
V Jugoslaviji pride na eno osebo 188 din v hranilnici naloženih prihrankov. V primeri z drugimi državami je to malo; saj pride n. pr. v Španiji na eno osebo 713 din, v Češko-Slovaški 2557 din, v Ameriki 5855 din, v Franciji 4532 din, v Danski 6042 din in v Norveški celo 7695 din.
V Črni gori so ustanovili po vzoru hrvatske »Gospodarske SIoge» podobno gospodarsko organizacijo pod imenom «Kmetsko bratstvo.).
V Belgradu so sezidali od 1919. do konca 1957. leta 6958 stanovanjskih hiš. Pri tem niso vštete tiste hiše in palače, ki jih je napravila država in občina in teh je tudi precejšnje število.
V Sloveniji je po uradnih podatkih živinoreja lepo razvita. Imamo
400.000 glav goveje živine, 350.000 prašičev, 55.000 konj, 40.000 ovac in
12.000 koz.
Mednarodna avtomobilska cesta, ki bo vezala London z Indijo, gre deloma tudi po naši državi, in sicer iz Subotice do bolgarske meje. Ta del ceste bo veljal našo državo nekaj čez eno milijardo dinarjev. Doslej je porabljenih v ta namen že 323 milijonov. Slovenci pa že vsa leta zastonj čakamo na zvezo z morjem, ker v Belgradu lie najdejo med tolikimi milijoni nekaj milijonov tudi za naše ceste, oziroma železnice.
Avstrijska država je zaprla dne 24. januarja 1.1. svojo mejo proti Jugoslaviji. Odpravila je veljavnost obmejnih izkaznic in sedaj moremo potovati v Avstrijo samo še z vizumom (potnim listom). Zaradi tega je obmejni promet zelo nazadoval in imajo naj večjo škodo od tega naši obmejni trgovci.
V Nemčiji je bilo letos 400.000 brezposelnih več kot lani ob istem času.
Po nastopu Hitlerja je zapustilo nemško državo 125.000 beguncev, med njimi 110.000 Judov.
V Rimu so 1. februarja letos slavili petnajstletnico ustanovitve fašistične milice. Ob tej priložnosti je govoril tudi Mussolini in dejal: «Teh 15 let je popisala fašistična milica slavne strani zgodovine s krvjo in slavo v Libiji, Abesiniji in na španskih tleh. Pripravljena je tudi v najbolj drzno ognjeno preizkušnjo, Vem, da čakate le na en klic. , -,-tci
' n v . •	- ftn ut
'rP-V'.Vv>'"	■	•-	7*t
Strahovita eksplozija je nastala konec januarja v eni največjih italijanskih tovarn za orožje blizu Rima. Slišali so jo na oddaljenost 50 kilometrov. Pri tej nesreči je prišlo ob življenje okoli 300 delavcev.
V poljski državi je bilo v lanskem letu ubitih v spopadih s policijo 72 ljudi, 1936. leta 57 ljudi in 1935. leta 143 ljudi. Tako povedo uradni podatki!
V Rusiji so po podatkih poljskega časopisja po revoluciji razlastili skupno 673 samostanov. Država je •ie dobila na ta nači en milijon in pol hektarjev zemlje in 4.5 milijard rubljev gotovine. Nadalje je prišlo s samostani v last države še 84
Razen direktnih davkov z dok la- * dami vred mora pa slovenski kmet plačevati še najrazličnejše dajatve. Oglejmo si nekatere.
Mnogo prevelike so razne odvetniške in sodne takse, kolki in pristojbine, ki jih kmet plačuje v zvezi s svojo zemljiško lastnino. Plačujejo se te dajatve ob raznih primerih, n. pr. ob prepisu posestva, prodaji, tožbi za motenje posesti itd. Dogajajo se primeri, kot je naslednji: V vasi Podgorec sta se sprla dva soseda zaradi dveh brazd zemlje ob meji posestev. Komaj pol metra sta bili ti brazdi široki in če bi jih kmet še tako dobro prodal, ne bi dobil zanje več kakor 150 dinarjev. Kmeta pa sta se začela zaradi teh dveh brazd pravdati in bile so že štiri razprave. Proti vsaki razsodbi sta kmeta vložila prizive in do danes imata že čez 20.000 dinarjev stroškov za kolke, odvetnike, komisije itd. Za ta denar bi lahko vsak kupil najmanj po tri orale plodne zemlje. Fran Erjavec pravi o tej tožbarski strasti naših kmetov tole: «Ta nesrečna prav-darska strast, ki je uničila že mnoga velika posestva, in rodila toliko nesrečnega sovraištva med celimi rodovi, je kriva vsega tega zla.» Toda, ali je res, da je edinole prav-darska strast in kmečka trma vzrok temu zlu'!’ :c.	-;v	o	**•
^ 'iHipsrtr. • š? •
S	tani«	dtbiil'
Ni prave svobode brez resnične demokracije. Zato v boj za dosego državljanskih svoboščin!
Različne in visoke so tudi dajatve, ki jih ima kmet pri prodaji svojih pridelkov. Kmet ne more prevaliti teh dajatev na! kupca, ker sam niti ne določa cene in ker je trg s kmečkimi pridelki prenapolnjen. K tem dajatvam prištevamo predvsem mitnino, ki jo plača kmet, ko pelje svoje pridelke v mesto na prodaj. Ne obstaja; pa samo ena taka dajatev. Danes imamo na nekatere predmete, zlasti na večino stvari, ki jih moral kupovati kmet, razne državne, banovinske in občinske trošarine, užitnine, uvozni-ne, takse, tržnine, tehta rine, sejma-rine, ogledliine in številne druge pristojbine, ki jim vsem še imena ne vemo. Razen tega pa uvajajo z vsakim novim preračunom nove
dajatve in povišujejo že obstoječe. Vse to delajo ne glede na plačilno zmožnost kmeta, delavca in drugih delovnih stanov. Po preračunu ljubljanske občine so znesle te kmečke dajatve v letih 1935. in 1956. okrog dvajset milijonov dinarjev in so se samo od prejšnjega leta zvišale za dva in pol milijona.
Po «Jutru» z dne 24. maja 1936. leta posnemamo, da mora kmet «plačati trošarino ob dovozu blaga v mesto, ko še ne ve, ali bo svoje blago sploh mogel prodati. Za> par piščancev mora plačati 4 dinarje, za večjo perutnino po 8 dinarjev. Za deset litrov mleka plača 1 dinar, za kilogram medu 1 dinar in za sto jajc 4 dinarje. Največ je treba plačati za sadje: za 100 kg 25 dinarjev. Zgodi se, da kmet svojih pridelkov sploh ne more pripeljati na prodaj, ker nima denarja za trošarino in u voznino. Vedeti pa moramo tudi, da kmet ne prinese na trg samo enega piščanca, ampak več blaga in je treba odšteti več desetakov, ki jih nima kje vzeti. Zaito ne more kmet več sam prodajati svojih pridelkov naravnost kupcem, ampak jih prodaja prekupčevalcem, ki hodijo po deželi in ki potem odirajo kmeta in mestno prebivalstvo.
Jasno je. da je kmet te dajatve tem bolj občutil, čim bolj so> padale cene kmečkim pridelkom. V nekaterih manjših mestih so sicer te dajatve manjše, zato so pa tudi tržne cene toliko nižje. Dne 10. marca 1933 je poročal «Slovenec>, da se pobira tržnina tudi na pridelke, ki jih pripelje kmet v mesto po naročilu in torej ti pridelki niti ne vidijo trga. In Nikolaj Šteblaj pripoveduje 1936. leta v »Slovenski zemljic. «Ubogi kajžarski otroci be rejo po gozdovih teloh in ga nosijo v Ljubljano, da bi zanj ujeli kak dinar... Preden je nabrana polna košara, je treba dosti plaziti po grmovju in pot do Ljubljane je
r;.-.,”', « #.*£ *■» *'.*7 <£Marii m" m*
> '■' ' z*-*;*!««,
'	Janez M.
Kdor je kdajkoli zatajil demokracijo, ne spada v nase vrste!
prebrano
veleposestev, 1112 manjših posestev, 436 mlekarskih podjetij, 802 živinorejskih podjetij ter 311 čebelnjakov. Vse to je bilo prej last rus-skih samostanov.
V	Angliji zapusti vsako leto povprečno 20.000 kmetov svojo zemljo, ki jih ne more več preživljati. Vsi ti iščejo potem zaslužka v mestih.
Švedska država je med redkimi državami, ki poleg oboroževanja skrbi tudi za blaginjo svojih državljanov. V letošnjem preračunu je namreč namenila za socialno skrbstvo tri in pol milijarde dinarjev, za prosveto dve in en četrt milijarde dinarjev in za armado dve milijardi. V primerjavo navajamo postavke iz našega preračuna, kjer odpade na socialno skrbstvo 245
milijonov, za prosveto 939 milijo-...» 1 . *■* • • _ ■»•
IlOV »	'	}	* ii ..	*	:
l	1 i	•	*	•	•	'	■	r
1	/
). , . * ,
-!»&&& m t- & & sa šs?«, $*v-!5ft& isjfcssis	l&t&vu
Vztrajajte v boju za dosego
svojih človeških pravic in vedite, da je vztrajnost in neomahljivost porok slovenskega delavnega ljudstva! Kitajska vlada bo sedaj oborožila vse ljudstvo. Vsak, ki se prijavi, dobi orožje, in sicer moderno puško in strelivo. S tem ukrepom se obrambna moč Kitajcev zelo poveča, obenem pa je tudi znamenje, da ima zaupanje ljudstva, ker bi mu sicer ne izročila orožja. Razdeljevanje se je že pričelo in je bilo razdeljenih 800.000 pušk.
Dopisujte v list o političnih, gospodarskih in kulturnih razmerah svojega kraja!
Generalu Francu, vrhovnemu poveljniku španskih upornikov in fašistov je voščil Novo leto tudi zastopnik Jugoslavije, i ,., ,u ■.
+	i	.	k*	*	/v ^	»V	.
teepi Mu	vp' -Vtj:ti•«
Ne upogibajo hrbta. Sin najmogočnejšega moža v Rusiji, Stalina, je dobil v šoli splošno slabo oceno. Učitelji pravijo, da boljše pač ne zasluži. — Mati predsednika ameriških Združenih držav, Roosvelta, je bila obsojena na en milijon dinarjev kazni, ker je njen avtomo-zil povozil pešca. — Drugod se take stvari «potlačijo .
Svetovna vojna, ki je trajala od 1914. do 1918. leta. je veljala približno 340 milijard dolarjev, kar znaša v našem denarju 14.620 milijard dinarjev. Če bi razdelili ta denar med prebivalce Jugoslavije, bi dobil vsak približno en milijon.
Na vsem svetu je po podatkih «Mednarodne zadružne zveze» 731 tisoč zadružnih organizacij s 166 milijoni članov. Od tega števila odpade na Rusijo 97 milijonov, na Evropo 41 milijonov, na Azijo 10 milijonov, na Ameriko 17 milijonov in na Afriko 1 milijon zadružnikov.
Zahtevajte pri urarjih le
JUNGHANS
ure, ker so prvovrstne!
Ali ste nam že nakazali naročnino? Če še niste, nakažite takoj!
Zdravstvene zadruge
Gospodarski prepad naše vasi, ki je iz dneva v dan vidnejši, ima tudi zelo slabe nasledke. Če pogledamo samo preračun vaške občine, vidimo veliko postavk, od katerih ima občina le malo koristi ali pa celo nič. Vzrok je v tem, ker o občinskih izdatkih ne odloča občina sama, ampak največkrat drugi, ki sploh nimajo razumevanja za pravo občinsko politiko in potrebe občanov. Ker pa trenutno tega ne moremo odpraviti, si morajo kmetje pač sami pomagati, dokler si ne pribojujejo pravice so-odločbe v vseh javnih ustanovah.
Posebno v zdravstvenem oziru so našie vasi precej zanemarjene. Marsikje je zdravnik oddaljen po več ur in če računamo k prevoznim stroškom še stroške pregleda, zdravil, moramo priznati, da je v današnjih razmerah zdravniška pomoč za našega kmeta res pravo razkošje, ki si ga ne more privoščiti. Ponekod si pomagajo kmetje iz te zadrege z ustanavljanjem zdravstvenih zadrug. Danes je v naši državi sto šestnajst takih zadrug s šestdeset tisoč člani, v Sloveniji menda nimamo nobene. Ustanavljanje takih zadrug podpirajo v drugih delih države javne ustanove in tudi oblasti. Prva taka zdravstvena zadruga je bila ustanovljena 1926. leta. Ker so imeli ljudje z zadrugarstvom sploh slabe skušnje, so bili tudi do teh novih zadrug nezaupni in so se zadruge le po-
časi razvijale. Za ustanovitev zdravstven zadruge je treba najmanj 200 članov, ki plačajo deleže po 50 din, delež se vrača. Za vse družinske člane plačuje potem družinski poglavar mesečno po 10 din članarine. Vsi zadružniki morajo redno hoditi k zadružnim sestankom. Kadar kdo zboli, plača za zdravniški pregled le 10 din, a nezadružniki po 40 din, zdravila dobe po polovični ceni, a injekcije in zdravila proti kužnim boleznim zastonj. Kjer ima zdravstvena zadruga tudi živinozdravniški oddelek, imajo zadružniki na razpolago tudi cepivo proti kužnim boleznim in plačujejo za to le majhno odškodnino. Da pa se prebivalstvo vzgoji za pomoč pri različnih boleznih, prireja Osrednji higienski zavod v Belgradu predavanja in tečaje, kjer dobe udeleženci zastonj pouk, hrano in stanovanje.
Te koristne ustanove so razširjene največ po Srbiji in Bosni In vrše pomembno nalogo v zdravstvu naroda. Z ustanavljanjem takih zadrug pa se tudi mladim zdravnikom omogoča izpopolnjevanje in praktična preizkušnja pridobljenega znanja. Po določilih zadružnih pravil ima vsak zadružni zdravnik dva tisoč dinarjev mesečne plače, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo in postrežbo. Nimajo sicer pokojnine in dopustov, zato so pa neodvisni od vseh in služijo s svojo znanostjo ljudstvu, iz katerega so izšli.
KStfžia.	n	■
Dopisi
Dopis iz Središča ob Dravi.
Po navodilih banske uprave je sre-diski občinski odbor sklepal o novi preračunski postavki za zaščito proti zračnim napadom. Ta zaščita je sicer nujno potrebna, ven/dar izdatkov zanjo ne more nositi občina, ki je že zelo občutno obremenjena. Na občinski seji z dne 29. januarja je odbor sprejel z 13 proti dvema glasovoma naslednjo spomenico:
«Občinski odbor v Središču ob Dravi je na seji dne 19. decembra 1937. leta odklonil predlog, po katerem bi morala občina v prihodnji preračun vnesti postavko za nabavo potrebščin za pasivno obrambo proti strupenim plinskim napadom. Ker je zaradi tega sklicana za danes izredna seja, na kateri naj bi občinski odbor ponovno sklepal o tem predmetu, izjavljamo podpisani občinski odborniki, da vztrajamo pri svojem odklonilnem stališču in ne moremo za ta predlog glasovati iz naslednjih razlogov:
1.) Čeravno sta bili k naši občini priključeni vasi Šalovci in Godenincl, se zarad tega ni zvišala davčna podlaga, po kateri se določajo doklade.
2.) S priključitvijo vasi Šalovci in Godeninci se je povečalo omrežje občinskih cest in potov, katerih vzdrževanje bo občutno obremenilo občinski preračun; prav tako bo treba zvišati postavke za vzdrževanje ubožcev in za socialno skrbstvo sploh.
3.) Občina bo morala računati z dejstvom, da odločilne oblasti nimajo pravega razumevanja za ureditev dravskega toka in regulacijo Drave; zato bo občinski odbor moral določiti večji znesek kot prispevek za
obrežno zavarovanje najbolj ogroženih mest.
4.) Občina bo morala ukreniti vse potrebno za uničevanje sadnih škodljivcev in bo v ta namen prispevala k nakupu potrebnih sredstev, škropilnic itd.
5.) V preračun bo treba vnesti novo postavko za nagrado blagajniku, ki ga je moral namestiti občinski odbor po nalogu banske uprave.
6.) Občinski šolski prispevek je od lanskih 5500 din zvišan na 12.000 din.
7.) Občinski tajnik dobi v novem preračunu drugi povišek plače v znesku 50 din mesečno.
8.) Okrajni cestni odbor je zvišal doklade od 16% na 22%.
9.) Na novo bo uvedeno obdavčenje na zemljarino za kmetijsko zbornico, in sicer za 5%', čeprav se ne ve, čemu se bodo te nove doklade uporabljale.
10.) Zaradi povečanja občine bo treba namestiti še enega dostavljača.
Vsi našteti izdatki so določeni in neizogibni ter bodo naš prihodnji preračun občutno zvišali in davkoplačevalce tako prizadejali, da bi bilo vsako nadaljnje obremenjevanje pogubno in nemogoče. Vedeti moramo pa tudi, da je bila naša občina v preteklem letu prizadeta od težkih vremenskih nezgod: Drava je poplavljala njive in uničila pridelke v vsem svojem dosegu. V vaseh: Obrež, Grabe in trgu Središču je toča potolkla ves pridelek koruze in. ajde, dolgotrajno deževje je uničilo ves krompir in ker je tudi ozimina bila v splošr-nem zelo slaba, morajo celo trdni kmetje že od novega leta kupovati potrebno zrnje in krompir. Dnevne rubežni in vknjižbe davkarije dovolj
jasno kažejo, da je položaj davkoplačevalcev v naši. občini obupen.
Kakorkoli pozdravljamo skrb in prizadevanje upravnih oblasti za zavarovanje prebivalstva pred zračnimi napadi, vendar iz naštetih razlogov’ ne moremo privoliti novega obremenjevanja davkoplačevalcev in ne moremo glasovati za preračunsko postavko za nakup potrebščin za pasivno obrambo pred plinskimi napadi.
Središče ob Dravi, dne 29. januarja 1938.
Dopis iz Stop pri Velikih Laščah. '
Ob Novem letu sem šel malo okrog, da bi nabral naročnikov za našo »Slovensko vas». Nekateri bi naročil*, a nimajo niti za tobak, ne za sol. Neki delavec pa je dejal, da potrebuje kruha in dela, papirja ne more jesti. Možakar je imel v mnogem prav. Res je, da se z časnikom in naj je še tako dober, ne more odrešiti lakote ira revščine. Nisem mu zato več vsiljeval lista.
v*
Pridobivajte
sssjš v&s&S' asfos&vv Ponove naročnike!
v. v
Zadnje mesece se nekateri zelo brigajo zame. Pred Božičem so me dvakrat obiskali. Zahtevali so, da plačam sedemdeset dinarjev ali me pa zapro. Kaj sem hotel, plačal sem, da sem se odkrižal nezaželjenih gostov. Zdaj bi pa zopet moral plačati, ker sem bil v Turjaku na sejmu, poizvedel malo o cenah in se pogovoril z ljudmi, kako je kaj pri nas in drugod1 po svetu. Kakor je videti, kmalu še od doma ne bom smel.
Tomšič Janez, kmet.
Dopis iz Jume vasi pri Stopičah.
Po vsem svetu se dandanes bore potlačeni stanovi za življenjske pravice in obstanek. Bore se proti izkoriščevalcem. Tudi slovenski kmet se ne sme dati izkoriščati, če neče popolnoma prepasti. Tistim, ki omahujejo in ne vedo, kako in kaj, povem zgodbo o meču, peresu in plugu. Med njimi se je nekoč vnel prepir o tem, kdo je gospodar na svetu. Meč je trdil, da je on prvi, kajti pred njim vse trepeta. Pero je modro dokazovalo, da stori na svetu največ, ker preganja temo nevednosti in širi človekovo obzorje. Nato se je pohlevno oglasil tudi plug in dejal: «Mirno rijem po zemlji, ves svet sem preobrazil, tiha sreča gre z menoj.»
Zdaj pa vas vprašam, sotrpini, komu bi vi prisodili prvenstvo na svetu? Na vsak način plugu; kajti če njega ne bi bilo, bi se tudi meč in pero ne mogla košatiti. Kadar se meč' skrha in pero obrabi, ko se postarata, gresta v pokoj in dobita pokojnino. Ko se pa plug obrabi in ne more zaradi starosti več prevračati zemlje, je z njim konec. Nobene pokojnine ne dobi za svoje delo, kar je napravil dobrega, vse sta pobrala meč in pero.
Tako je bilo do danes. Kako bo v prihodnje, to je odvisno od tistega, ki s plugom dela, od slovenskega kmeta. Verujem v to, da pride čas, ko bo plug zase preobračal zemljo in ne zgolj za druge.
Renuša Jožef, kmet.
Kč.:
Razgovor z dopisniki
Naši somišljeniki morajo dokazati, da bi bili sami boljši gospodarji, kajti le tako bo ljudstvo dobilo zaupanje vanje in s tem tudi zaupanje v naše kmečko in delavsko gibanje. V svojih dopisih morajo naši dopisniki nakazovati prava pota dobrega gospodarstva v občini, okraju, banovini in državi. Osnova vsemu temu delu pa bodi poštenost; kajti le če bomo pošteni in resnicoljubni, bomo imeli uspehe, sicer je vse naše prizadevanje jalovo.
Nekateri dopisniki se pritožujejo, kako težko se preživljajo in koliko trpe in mislijo, da je s tožbami že vse opravljeno. Nikakor. Ako bi hotel naš list objavljati take dopise, potem bi bil videz, da prosimo pomoči od dobrih ljudi. Mi pa ne-čemo nobene pomoči, aimpak zahtevamo tistih pravic, ki nam gredo kot delovnim ljudem in državljanom. Skušnje nas uče, da se ne smemo zanašati na nikogar, ampaik edinole nase. Zato nam je pa treba še precej državljanske vzgoje, samozavesti in poguma. S tarnanjem pa proč. Radi vidimo in zelo (poučno je za naše gibanje, kadar nam kak dopisnik pove, kako si je složno ljudstvo pribojevalo v tej ali drugi občini svoje pravice in da našim somišljenikom razloži vse okoliščine, v katerih je bilo ljudstvo.
Dnevno naletimo na stvari, ki se nam ne zde pravilne. Če vzamemo n. pr. saano velike stroške, s katerimi je danes zvezan vsak važnejši
dogodek v človeškem ‘življenj« -
Rojstvo, krst, birma, poroka, bolezen, smrt in še vse tisto, kar je vmes in v čemer se giblje naše življenje. Pomislimo samo na velike stroške, ki zadenejo tistega, ki mora prevzeti posestvo in izplačati ostale brate in sestre, plačati visoke takse itd. O vsem tem se da mnogo napisati, da ljudstvo spozna, kako potrebna mu je poštena in dosledna politika, kako potrebno je, da ima vajeti politike v svojih lastnih rokah in kako je zgrešeno, če misli, da vsakdanje življenje nima s politiko ničesar skupnega. Vsak človek je od rojstva do smrti zvezan s politiko in zato je kmetu tako hudo, ker je politično preveč malomaren in prepušča politiko drugim.
Koliko je še vprašanj, ki naj bi jih naši dopisniki obravnavali. Kakšne so zapreke, ki mu ne dado. da bi povzdignil svoje gospodarstvo, po kakšnih cenah mora prodajati živino in poljske pridelke, kakšne so bile razmere pred vojno. Vse to in še mnogo drugega se lahko koristno porabi za dopis, ki bo ostalim kmetom v pouk in ki jihl>o prisilil, da bodo tudi sami začeli razmišljati o vseh teh stvareh in se ne bodo vdajali samo v božjo voljo. Radi verjamemo, da vsak ne razume vzrokov, ki nam delajo življenje težko, napisati pa je vendarle treba, da zvemo drug od drugega za vse težave, ki nas terejo in da skupaj najdemo pota, da jih odpravimo.
Le tako se naučimo samostojnega mišljenja in skupnega dela za zboljšanje življenjskih razmer.
Izdaja konzorcij, ki ga predstavlja Dovč Ivan, kmetovalec iz Šmartnega ob Savi. -
Tisk Delniške tiskarne, d. d., v l
Urejuje in za uredništvo odgovarja Kreutzer Pavel, Ljubljana, Trnovski pristan Mff. Jubljani, predstavnik Ovsenik Ivan.