Listek.
121
in podirala mu gradove« (21); »potem pa šel z Jernejem poklonit se opatu« (26); »da je bil Gregor tako slab politik in tako brezuspešno upiral se njeni logiki (37). Podobne stvari so tudi drugje. — Pisatelj rabi glagole z napačnimi predlogi, ali pa celo rabi predloge tam, kjer jih nikakor ni treba: »Hudovala sta se nad možaki« (36); »prihrula divja vojska v tiho dolino nad mirni samostan« (41); »vedno bode odločnost gospodovala nad neodločnostjo« (44); »Strijca je prisilil smeh nad tako čudnim razumevanjem« (57); »da je ona popolnoma nedolžna nad tem napadom« (106) i. dr. Pogrešno je reči: skrivati (se) pred kom (121, 126) namesto samo skrivati (se) komu. Neslovenski so družilniki kakor »zapaziti s tiho zado volj nos t j o (41), odhajati z v e-selim prepričanjem (65) i. t. d. Ponajveč se dado izraziti ali s prislovnimi določili z deležniki ali, torej: na tihem zadovoljen, veselo prepričan; takisto bi bilo stavek »z največjo natančnostjo jej je moral povedati« (99.) popraviti tako-le : »kar naj-natančneje . . . Prav tako se ne moremo ogrevati za družilnike kakor z zavezanimi očmi in zamašenimi ušesi, s solznimi očmi, z ginjenim srcem i. t. d. Ali bi ne kazalo v takih primerih rabiti rodilnika: zavezanih očij, zamašenih ušes, solznih očij, ginjenega srca? — Dvojina roki, ustni se nam vidi prisiljena; sicer pa tudi pisatelj sam ni dosleden, ker piše lica, z rameni. Zapazili smo tudi nekaj nepotrebnih dostavkov: postopati okrog, obrniti se proč, vrstiti in boriti se med seboj, govoriti, šaliti se, šepetati med seboj; »po sobi ... je hodil gospodar zamišljen sem ter tja« (84); glave skupaj stiskati; proč vreči, proč goniti i. t, d. — Glagola odstraniti se, oddaljiti se sta izvestno nemška; dalje čitamo obdajati nam. obkoljati, obkrožati, dopadati se nam. prijati, ugajati, podati se (z največjim dopa-dajenjem! 33), podati se, postati (werden), prestati (nam. prebiti). Pravilni niso izrazi kakor z jedno besedo; nam. iz kratka, občudovati, obžalovati nam. čuditi se, žalovati po kom ali čem; sredstvo nam. pomoček; goljufan nam. prevarjen, osleparjen; manjkati nam. pogrešati, nedostajati ali kako drugače; par dnij, par krat, par trenotij . . . nam. nekoliko, nekolikokrat. Poleg nekaterih manjših pogreškov čitamo stavke: »Koliko tisoč ljudi stori smrt« (156) nam. umrje; »Kako si ima tolmačiti to in ono« (55), »da proti upornikom nobeno postopanje (prav: ravnanje) ni krivično«   (123).
Zakaj navajamo vse to? Zatd, ker se v tolikanj lepi knjigi, kakor je »Pegam in Lambergar« strinjaj oboje: lepa vsebina in lepa oblika i Tedaj bi je bil še veselejši vsak čitatelj: oni, ki jo bere samd zaradi zabave, in Oni, ki ljubi poleg zabavne vsebine dovršen, blagoglasen jezik! — Iskreno želimo, da bi nam »Matica Slovenska« skoro zopet podala kaj takega,  kakor je  »Pegam in Lambergar« !
Poezije. Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pri-podob, basnij, prislovic, epigramov, balad in junaških pesem. Zložil: Fran Andrejevi? Zakrajski. V Gorici 1891. Založil Anton Jeretič. Tiskal A. M. Obizzi. 144 str. — Našemu listu je jako ljubo, kadar more pohvalno oznanjati proizvode domače književnosti, toda o tej knjigi kar ne moremo reči priporočilne besede. Dandanes smo vender že napredovali tako, da nam ne more biti odločilen rodoljubni namen, iz katerega kdo pošlje knjigo v dežel; pesništvo naše mora do dobra zahvaljati strogo kritiko, da se je popelo do denašnjega stališča. V teh najnovejših pesmih pogrešamo vsega, kar smemo in moramo pričakovati od dobrih pesmij, in dasi obeta g. pisatelj mnogo v naslovu, mi nismo našli ničesar. Liriške pesmi niso liriške, humoristiške balade so vse drugo, samo ne humoristiške, satire so brez sleharnega žela, pristnega epigrama nismo našli nobenega, junaške pesmi niso niti senca pravih junaških pesmij. Obširno ne moremo utemeljevati svoje   sodbe,   ker nam je prostor   pretesen,   samo v obče   še izpregovorimo
122
Listek.
nekoliko besed. Ko smo čitali nekatere pesmi, zdelo se nam je, da nam zveni samega Koseškega jezik na uho: »Kjer'umira solnca žgoči pik", „V me ni meril trpkih domov lok", ,,Zibnejo mi v nič, pozabe rop", ,,In s pustih holmov čuje se tulba sivih pas", ,,Notranjega je Savel znak prepira", ,,Lažnjivega naj strela govoruna" (sic!), „Ostril je brambe pik", ,,Pripravljen koj v kolenopad", ,,Vsake obzirbe prost razvname se", ,.Sproži cevkovrat", .,Prehitel si, pustivši v dvomu brige", .,On v groznem hlačetresu nič ne čini", ,,Ukačem o prikazni čeljust se stegne v pas", ,,Spočeto grof za šalo pod himbe skrije lub", „Kdor hoče jo objeti, naj v sulčbi skusi dlan" i. t. d., i. t. d. Glasno in slovesno moramo ugovarjati, da bi se dandanes še tako grozno mučil jezik slovenski! — V izrazih in podobah ni pisatelj nikakor izbirčen: ,,V divjem krohotu prokleto hiti" (Turek namreč), ,,Za hrbtom mu Drenjci pokažejo fige". ,,Prokleta bolha", „Pro-Kleta baba', ,,A zdajci nastane krohot, se zbaše ropot", ,,Kar iz golid naravnoč rumeni sok ti žro"(!), ,,In kakor Ugolina v Pizi že zrem se v kaši", ,,A da-si zel je sad filozofuha", ,,Pač grenke so človeku sreče fige", ,,Ogromnih oslarij si tužna priča", ,,Sadje najbolj zrelo ne pade samo v žrelo", „Da bi spet napokal se", ,,Ker osmolil si je gobec". Koliko je še drugih trivijalnostij, katerih niti ne omenjamo! — Stiki so po nekod jako slabi, pevska mera ni povsod izbrana kaj srečno. Zakaj beremo toliko pesmij v nibelunški meri, ko je vender jasno kakor beli dan, da ne prija našemu jeziku? — Iz kratka: ako se pisatelju njega proizvodi res zde taki, ,,da ga mora biti resna volja, oteti je pozabljenja," mi mu ne pritrjujemo. Najboljše, kar sploh čitamo v knjigi, to je prevod Heinejevega ,,Belsazarja", ali še ta ni takšen, kakeršnega smemo zahtevati po vsi pravici. Omenjamo še, da kazi knjigo mimo vsega drugega premnogo tiskovnih pogreškov, ki bi se bili lahko odpravili brez vsakega truda. Zal nam je, da moramo toli ostro soditi knjigo Zakrajskega, ali naloga leposlovnemu listu je vender ta, da vestno in nepristranski  poroča  o proizvodih,  kateri se mu pošiljajo na ogled!
Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti. — Ta knjižica, katero je po naročilu deželnega odbora kranjskega spisal g. Rihard Dolenc, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu, podaja v drugem natisku najpotrebnejše nauke, kako je zopet zasaditi vinograde, uničene po trtni uši. Knjižica je spopolnjena po najnovejših izkušnjah,   pojasnjuje jo tudi  25  slik.   Cena?
»Pavlina«. Slovenci smo že imeli jako mnogo šaljivih listov, uredovanih kolikor toliko srečno, ali dolgo ni izhajal nobeden, in ko je zamrl, nihče ni posebno jokal po njem. Novo leto nam je zopet prineslo nov humoristiški list »Pavliho«, kateri bode izhajal 15. in 30. dan vsakega meseca, tiskal pa se bode v Trstu. Izdajatelj in odgovorni urednik mu je g. Simen "Jak. Prva številka, ki se nam je poslala na ogled, obseza dokaj šaljivega, berila, žal, dale malo ali nič izvirnega, in nekoliko podob, izmed katerih pa je dna »Slovenci o Božiči« do cela ponesrečena. »Pavliha« veljd za vse leto 4 gld. Ali bode njega usoda boljša od usode njegovih prednikov, to bodemo šele videli; želeti bi bilo vsekakor.
Pesmi S. Jenka. Prejeli smo dopis, čegar zmisel je ta, da bi se priredila nova izdaja Jenkovih pesmij, ker je prva izdaja že davno pošla; vanjo naj bi se vzprejele seve"da tudi nenatisnjene pesmi iz Jenkove ostaline. — Takšna izdaja je izvestuo živo potrebna, in zato drage volje priobčujemo te vrstice. Govorili smo o tej stvari tudi z g. Giontinijem, ki je svoje dni kupil Jenkove pesmi, in ker se g. Giontini ne upira novi izdaji, zato je upati, da se nam vender — dasi ne prdcej — v lepi obliki podadd poezije jeduega najboljših  pesnikov slovenskih.
Dr. Th. Elze, Zur Geschichte der Reformation in Krain. Znani protestantski župnik in raziskovalec  reformacijske   dobe na  Kranjskem je priobčil v zadnjem zborniku