DEMOKRAC
Leto V. ~ Štev. 8
Trst - Gorica 23. februarja 1951
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - te!. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 -Goriško uredništvo: Gorica. Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20.	— Naročnina:
mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo; mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak pett-k
Spoštovati zakon
Gorica 23. februarja 1951.
Moč in ugled države obstoja najbolj v tem, da spoštuje zakone, ki so temelj človeške družbe in ki so bili ustavno izglasovani ali prosto sprejeti v namenu, da urejujejo mirno in pravično sožitje med državo in državljani, med posamezniki in tudi med skupinami ljudstev, živečih v mejah ene države.
Ze grški modrijan in državnik Solon je uvidel potrebo po pisanem zakonu, da se prepreči izrabljanje oblasti nad državljani. Tako je Solon napravil konec dolgotrajni notranji krizi svoje domovine, ko je s pisanimi zakoni dal demokratično ustavo svojem sodržavljanom Grkom. To se je zgodilo v šestem stoletju pred Kristusom.
Za Solonom je Kristus zapovedal pod grožnjo večne smrti spoštovati zakon in dano besedo. Lomiti besedo predstavlja od' pamii-veka veliko zlo, zato ni čuda, da je bila prelomljena beseda često vzrok velikega zla. Naši preprosti ljudje pravijo, ko naletijo na nepoštenega človeka, s katerim so i-meli opravka: »Kaj me sprašujete po tem, ali imam kaj napisanega, saj mi je dal besedo, ki je ne more preklicati ali lomiti.« Tako globoka je pri preprostem poštenem človeku vera v moč besede!
Toda zakon je treba tudi spoštovati. Nihče ne sme lomiti besede, nihče ne sme zakona kršiti ali ga pa celo samovoljno izrabljati. Sicer je vsako sklicevanje na demokracijo prazna beseda.
Spoštovanje besede in zakona z a vsako ceno, mislim na pravično besedo in pravični zakon, je pogoj za obstanek in ugled demokracije. Kjer se beseda in zakon ne spoštujeta, tam je nered, tam je zlo.
Najslabše pa je, ako ne spoštujejo zakona države odnosno vladajoči činitelji in njihovi namestniki.
Svetost dane besede, izglasovanega zakona in sprejele mednarodne pogodbe je vsidrana v zavesti vsakega poštenega demokrata. Zato veruje vsak še tako preprost človek, da ne more in ne sme noben državnik in noben njegov namestnik v demokratičnih državah kršiti pogodbe ali zakone. Za nasilne diktatorske režime že vemo, da velja prav nasprotno pravilo: zapisati demokratične zakone, a jih hkrati ne spoštovati!
Na žalost moramo prav mi Slovenci na tem ozemlju občutiti vse težke posledice kršitve zakona prav od strani vladnih organov in njihovih namestnikov. Začudenje in zaprepaščenje našega človeka ;e. tem večje, ko dobro ve, da imajo vlado v rokah možje, ki so si vzeli ta pravilo geslo »demokracija«.
Sedaj pa poglejmo, kje se zakon in pravica ne spoštujeta. V pri>i vrsti navedemo danes primer državljanstva. Po členu 19. mirovne pogodbe so ohranili italijansko državljanstvo vsi, ki so 10. junija 1940 imeli svoj domicil (»glavni sedež svojih opravil« — pravi člen 43 italijanskega civilnega zakona) na ozemlju italijanske republike. Tega določila oblast ne spoštuje.
Prav po določilu člena 19. mirovne pogodbe imajo pravico optirati Za ohranitev italijanskega državljanstva vsi, ki so italijansko govoreči. Mirovna pogodba pravi samo: italijansko govoreči (»lingua d'uso«). Prav nič ne določa, kje je treba biti italijansko govoreč. Prav zato se mora tolmačiti, da kjer koli, to je tudi v javnosti in ne samo v družini. Zato so naši ljudje, ki so prisiljeni v javnih uradih govoriti samo italijanski jezik, optirali. Toda oblast je zaradi tega spodila iz šole s slovenskim učnim jezikom do danes kakih 150 učencev in dijakov. Tako je oblast kršila zakon in pravilo demokracije, zagrenila marsikatero srce in vzbudila občutek krivice.
Zopet določa zakon iz leta 1912, da imajo p)-avico po dveh letih zopetnega bivanja v Italiji, pridobiti to državljanstvo tisti, ki so ga prej izgubili, ker so pridobili tuje državljanstvo. Državni svet in vsa sodna praksa ter celo vladni činitelji so se izrekli, da je treba ta zakon spoštovati. Krajevni merodajni krogi pa ga nočejo spoštovati in tako prisilijo naše ljudi, da morajo iskati pravico z dolgotrajnimi pravdami na sodniji.
Oblast prva spoštuj zakon, demokratično in širokogrudno. Tako bodo državljani spoštovali ter cenili državo in oblast. Na žalost pa smo v Gorici morali slišati iz ust nosi-teljev oblasti, da se število Slovencev na Goriškem ne sme povečati. V zvezi s tem je tudi krivičen izgon naših dijakov iz slo-
Sestanete štirih
ložnosli in izgledš spričo najnovejših dogodkov in Stalinovih izjav
Svetovna politična kriza je dosegla svoj višek. Mrzla vojna se je medtem precej ogrela in na Daljnem vzhodu celo razplamtela v nevaren požar.
Vojna je skrajno sredstvo političnega uravnavanja, da ne rečemo obračunavanja, in nastopi le tedaj, ko odpovedo vsa preizkušena diplomatska sredstva političnega prepričevanja in pritiska.
Da pa je bila korejska vojna samo svarilni znak, da se morejo prizadevanja po mirnem reševanju svetovne krize čez noč preleviti v nepopravljiv svetovni požar, je baje danes vsakomur jasno. Politični dogodki ob prehajanju in vračanju čez 38. vzporednik nam to potrjujejo! Danes si nihče ne želi vojne, čeprav vojne izrecno ne izključuje. Vojne pa ne bo, če se bodo sprte svetovne sile vsaj sporazumevale, če že ne naravnost sporazumele o najvažnejših svetovnih zadevah.
Vest o pristanku treh zahodnih sil na predlog SZ, naj se čimprej skliče sestanek štirih »velikih« zunanjih ministrov, da se reši mir na svetu, je najzgovornejši znak, da se svetovni politični krogi še niso odpovedali miroljubnim sredstvom političnega urejevanja medsebojnih sporov.
Pripravljalni sestanek namestnikov štirih zunanjih ministrov bo 5. marca v Parizu; temu pripravljalnemu sestanku bo sledila težko pričakovana konferenca štirih zunanjih ministrov, ki bo verjetno v Washing,tonu.
Ali bo konferenca obrodila pričakovane sadove?
Verjetno nastavljena vprašanja ne bodo rešena v celoti. Na dnevnem redu je evropsko osrednje vprašanje nemške oborožitve, ki ne zaskrbljuje samo SZ, ampak tudi Francijo, in to v ne manjši meri... Zahodne sile so vstavile na dnevni red tudi avstrijsko vprašanje :n izgleda, da SZ s tem soglaša. Pri tem smo si lahko na jasnem, da ni mogoče reševati avstrijskega vprašanja brez vzročne zveze s tržaškim, prav tako kot ni mogoče u-spešno se lotiti razreševanja nem-
škega vozla brez nujnih političnih ozirov do avstrijskega priveska. Konferenca štirih zunanjih ministrov je torej	brez dvoma zelo
važna tudi za nas Tržačane!
Štiri zunanji ministri se bodo o-likano pozdravili, diplomatsko nasmejali, previdno vsedli k okrogli mizi, morda se celo prepirali, psovali in si jezike kazali, kot je to nazorno prikazal v svoji slikanici hudomešno razpoložen tržaški list, vendar upamo, da bodo možnost nove vojne vsaj oddaljili. Vsi ljudje dobre volje na svetu si iskreno želijo miru. Res je, da ne miru za vsako ceno, ampak poštenega in pravičnega miru, sklenjenega med značajno trdnimi in dejansko krepkimi narodi.
Vzporedno s svetovno politično krizo se razpleta vesoljni dvoboj med kapitalističnim in komunističnim svetom v žarišču dveh nasprotnih političnih zamisli, sovjetske in severo-ameriške. Kdo bo vodil svet? Prav gotovo samo oni, ki bo duhovno jačji. Pri tem prav nič ne dvomimo o tem, da ne bi končno
zmagala stvar demokracije, ki jo tudi mi na našem ozkem tržaškem prostoru najvnateje zagovarjamo, čeprav še vedno v najtežjih prilikah.
Sovjetsko zatrjevano načelo, da more komunistični red obstojati ob kapitalističnem svetu, je le trenutno koristno primerjalno sredstvo Kri presojanju svetovnih dogodkov.
Najnovejše Stalinove izjave dopisniku moskovske »Pravde« morda ne morejo biti . najprimernejši ocenjevalni pripomoček, ker so le polemični odraz stališč zahodnih politikov in miselna priprava na težki washingtonski štiristranski dvoboj, vendar niso izrečene kar 'tjavendan. Odgovorni narodni voditelji, in to prav posebno v totalitarnih državah, ne govorijo javnosti nikoli brez potrebe in preračunanega učinka. Zato so Stalinovim izjavam posvetili v zahodnem svetu potrebno pozornost.
Ni verjetno, da bi SZ v bolj ali manj preračunanem izbruhu jeze zaradi kitajske zadeve zaloputnila za Malikom vrata OZN in s svojim
izstopom napravila stvari svetovnega miru nepopravljivo škodo, če je na drugi strani res, da hoče bit! formalno najvnetejša zagovornica sprave med narodi. V tem so si listi edini. Vendar zaskrbljuje Stalinova trditev, da bodo čete OZN na Koreji poražene, če ne pride med prizadetimi silami do pametnega sporazuma. Pravkar smo rekli, da narodni voditelji, zlasti pa diktatorji velikega kalibra, redkokdaj zaman govorijo v javnosti! Ni izključena namreč možnost, da ne bi v primeru razširjenja korejskega spopada prišlo do avtomatične sprožitve zavezniške pogodbe med 'SZ in LR Kitajsko z vsemi možnimi in verjetnimi posledicami.
Kakšne so proračunske postavke v primeru takega za nas še vedno neverjetnega razpleta svetovne krize?
V	takem ne prav ugodnem ozračju so v teku priprave za štiristran-sko pariško in washingtonsko konferenco. Stvar pa ni brezupna, ker kljub vsemu in vsem trdno verujemo v zmago demokratičnega sveta, ki mu tudi mi pripadamo!
neupravičeno veselje
Francoski predstavniki vračajo tržaško vprašanje ponovno na mrtvi tir
Konferenca v Sv. Margareti med francoskim ministrskim predsednikom je zaključena. Udeleženci so z njenim izidom zadovoljni.
Dogovorjeno je, da bo Italija podpirala glede Nemčije francosko stališče. Grof Sforza ne bo več nadaljeval svoje nedavno započete politike, s katero je pričel »v interesu Evrope podpirati Nemčijo pred francoskimi strahovi«. Italija se bo torej prilagodila francoski politiki, ki se boji porasta nemške moči..
V	zameno pa se bo Francija zavzela za revizijo italijanske mirovne pogodbe v prilog Italije. Italija naj bi dobila v Združenih narodih položaj, kakršen ji pripada po nje-
Razdor v HPI vedno globlji
Togliattijev namestnik Secchia ie takoj po izstopu Cucchija in Ma-gnanija iz KiPI odpotoval v »strokovnem« parlamentarnem spremstvu poročat nekam na Vzhod. Tukajšnji in tuji listi so naznačili za cilj njegovega potovanja Prago ali Varšavo, kjer naj bi bila sklicana konferenca Kominforma, ki naj bi preučevala položaj mednarodnega komunizma z vida možnih posledic zaradi razkola v Italiji.
Secchia pa je odpotoval naravnost v Moskvo. Po dolžnem poročilu in opravičilu na pristojnem mestu se je razpisal v moskovski »Pravdi« in obdolžil vodstvo KPI, to se pravi Toglattija in sebe, zločinske popustljivosti do reakcionarnih vsiljencev. Zato zahteva Secchia, verjetno po nalogu Moskve, temeljito čistko v italijanskih komunističnih vrstah.
Drzni članek je povzročil val ne-razpoloženja ne samo v Italiji, pač pa tudi v Franciji, kjer se že dalj časa opaža »atlantsko« nerazpolo-ženje francoskih komunistov.
Čistka v KPI se je že začela, toda ne1 zaradi članka v moskovski »Pravdi«, temveč kot naravna posledica itallianske komunistične krize, ki ie dosegla svoj višek z izstopom Cucchija in Magnaniia, z oblavo njunega kritičnega stališča do KPI in Kominforma teT z ustanovitvijo Akcijskega odbora "s združitev italijanskih delavskih vrst.
Tz KIPI so začeli izstopati mani vidni člani od skrajnega severa dn skraineea iuga italiianskega polotoka. Čistka je zaiela prav posebno partizane iz orpanizaciie ANPI, kolektivno včlanjene v KPI.
Kot smo že v zadnjem članku o-
venskth šol. Mnogi od teh učencev in dijakov so z njihovimi družinami italijanski državljani, ker so tu bivali 10. junija 1940. V tem smislu smo pri oblasti ie intervenirali in nam je bilo obljubljeno, da se vsaj ta krivica popravi.
A niti te besede ni oblast spoštovala!...
menili, ima italijanski socializem sedaj velike izglede, da se na račun razpadajoče KP uveljavi kot odločuječa tretja sila na italijanskem političnem poprišču.
Ali bodo italijanski socialisti kos odgovorni nalogi?
Izključitev prvaka Matteottija za šest mescev iz Nennijeve sociali-" stične stranke, ker je v svoji najnovejši knjigi »žaljivo« poročal o prisilnem delu v SZ, in to večinoma na podlagi uradnih sovjetskih virov, nam potrjuje dosedanjo domnevo o krizi tudi v Nennijevem socialkomunizmu, kar le izglajuje pot italijanskemu demokratičnemu socializmu.
Eisenhoinier s Parizu
Generala Eisenhowerja, ki je na poti v Pariz, kjer bo prevzel vrhovno poveljstvo nad glavnim stanom enotne zavezniške vojske v Evropi, pričakujejo v francoski prestolnici še ta teden.
Oojna na Koreji
Cete OZN so se uspešno uprle komunistični protiofenzivi na srednjem korejskem bojišču. Tokrat niso komunisti mogli pregaziti združenih zavezniških čet s svojimi masovnimi navali, ker so naleteli na ojačeno zaporno streljanje iz vseh vrst avtomatičnega orožja, podprtega od uspešnega letalskega bombardiranja.
Komunisti so že resno ogrožali Cečon in bližnje gorske prelaze, ki vodijo do mostišča pri Fusanu. O-grožen je bil ves trikotniški sestav OZN Cečon-Vonju-Cipjong, na katerega so čete OZN naslonile svojo obrambo ob nedavnem umiku pred napadajočim sovražnikom. Vendar so čete OZN odolele najnovejšemu komunističnemu navalu, ga s pametnim odporom razvodenele in v protinapadu prodrle kar 20 km severno od Vonjana.
ni velikosti in pomembnosti. Kakor izgleda, in to kaže najnovejše pisanje italijanskega časopisja, bi bilo treba ukiniti tudi vsa ona določila, ki omejujejo italijansko o-boi-ožitev.
Kaj pa glede Trsta? Schuman je izjavil: »Mi ne bomo razrušili, kar smo enkrat postavili.« S tem je podčrtal, da ostajajo Francozi še ve&ao pri svoji izjavi z dne 20. marca: celo Svobodno tržaško o-zemlje naj pripade Italiji!
Italijansko časopisje je takoj pograbilo to izjavo in se hvali, da so Francozi s tem prenehali dajati I-taliji nasvete, naj se sporazume z Jugoslavijo in naj poišče nekakšen kompromis. Pišejo, kakor da imajo Trst sedaj že v rokah. Toda po treznem preudarku se nam zdi to veselje neupravičeno.
Medtem ko je prejšnji francoski nasvet v skladu z nasveti ostalih zahodnih sil omogočal, da se v soglasju z Jugoslavijo morda končno vendarle uspe predelati ali izigrati nekatera določila mirovne pogodbe, ki govore o Svobodnem tržaškem ozemlju, je novo francosko stališče to možnost popolnoma izključilo. Francozi se s svojo izjavo v Sv. Margareti prav za prav niso izrekli za povratek Trsta Italiji, temveč za ohranitev sedanjega stanja, ki se zdi nekaterim silam v trenutnem političnem položaju najprimernejše. Za povratek Trsta I-
taliji so namreč postavili pogoje, ki jih Jugoslavija nikakor ne bo mogla sprejeti in zaradi tega se sedanje stanje tudi ne bo moglo iz-premeniti. Mednarodni položaj Jugoslavije je namreč trenutno tako važen, da se vsako enostransko reševanje tržaškega vprašanja brez jugoslovanskega pristanka v nasprotju z mirovno pogodbo nemogoče. Kdor postavlja torej zahtevo po enostranskih rešitvah, ta vedo-ma in hote spravlja tržaško vprašanje na mrtvi tir, kjer naj čaka boljših časov. To so Francozi tudi napravili.
Kam bo pa šel bodoči razvoj, ni nobenega dvoma. Z vsakim dnem postaja vedno bolj jasno, da je o-hranitev Svobodnega tržaškega o-zemlja edina resn^ in dalekovidna rešitev, ki je primerna za politično organizacijo našega ozemlja. To je edina rešitev, ki odgovarja koristim krajevnega prebivalstva, tržaškega zaledja in še posebno Italije ter Jugoslavije. Smo na preveč važnem križišču, da bi se na njem lahko uveljavljali kratkovidni in sebični iredentizmi. Zato bo ta rešitev tudi obveljala. Cas dela v njen prilog.
Od vseh strani potrjena marčna izjava pa bo ostala samo kot trajen zgodovinski spomenik, ki bo dokazoval, kako daleč je zašla politična neuvidevnost v tem povojnem času.
Izjava o osvoboditvi narodov srednje in južne Evrope
Hiishšngtcnci rojstni dan amsrišlii narodni praznib
22. februar, rojstni dan prvega ameriškega predsednika Jurija Wa-shingtona je ameriški narodni praznik.
J. Washington je bil rojen v državi Virginia l. 1732. V teku osvobodilne vojne proti Angliji je bil zmagoviti vrhovni poveljnik oboroženih sil, s katerimi je od l. 1775 do l. 1781 osvobodil 13 severnih a-meriških angleških kolonij in ustanovil Zedinjene ameriške države.
h. 1789 je bil soglasno izvoljen za prvega predsednika nove države', ki ji je načeloval do 1. 1797.
Umrl je l. 1799 na svojem domu v Mount Vemonu, ki je sedaj postalo narodno svetišče.
Slovcncc Lovše demokratski kandidat za podpredsednika ZDA
Politična revija »The Reporter«, ki izhaja v Wa,shingtonu, je dne 9. januarja 1.1. objavila dolg članek o osebnosti guvernerja zvezne države Ohio Slovencu Franku Lov-šetu.
»The Reporter« meni, da ,bo izbral Truman Lovšeta za svojega namestnika pri predsedniških volitvah, ki bodo prihodnje leto.
Begunci iz desetih evropskih držav, ki so zdaj pod komunistično nadoblastjo, so se v Združenih državah ponovno posvetili delu za o-svoboditev zasužnjenih narodov za železno zaveso. 12. t. m. je namreč v Filadelfiji priredil Narodni odbor za svobodno Evropo posebno slavnost, na kateri je okoli 200 beguncev podpisalo »izjavo o osvoboditvi narodov srednje in južne Evrope«. Med njimi je več bivših ministrov in diplomatov.
Med podpisniki so tudi bivši predsednik madžarskega narodnega sveta monsignor Bela Varga, izgnani Voditelj prve ruske revolucionarne vlade Aleksander Keren-ski, bivši podpredsednik češkoslovaške vlade dr. Peter Zenkl, predsednik bolgarskega narodnega odbora dr. Georgij Dimitrov, predsednik mednarodne kmetske zveze in bivši predsednik poljske vlade Stanislav Mikolajczyk. V imenu jugoslovanskih beguncev so podpisali dr. Vladko Maček, bivši podpredsednik jug. vlade in vodja Hrvat-ske kmečke stranke, dr. Milan Ga-vrilovič, bivši jugoslovanski poslanik v Moskvi in srbski politik, dr. Konstantin Fotič, bivši jug. poslanik v Washingtonu, Ivan Meštro-vič, svetovnoznani hrvatski kipar, dr. Slobodan Draškovič, član O-srednjega srbskega odbora in Bogdan Radiča, profesor zgodovine in pisatelj.
Pomembno in izklesano izjavo, ki so jo podpisali v rojstnem mestu ameriške izjave o neodvisnosti, pričenja objavljati »Demokracija« v svoji današnji številki na 3. strani.
PalitiCna kriza o Pragi
V	Pragi se vrste obiski za obiskom. Sedaj je na vrsti namestnik sovjetskega zunanjega ministra Va-lerijan Zorin, ki se je povzpel na oblast leta 1948. To je že druga velika sovjetska osebnost, ki prihaja na Češkoslovaško. Tamkaj se namreč že tri mesce mudi tudi poveljnik sovjetskih suhozemskih sil maršal Ivan Konjev. Proti koncu lanskega leta je njegov glavni stan v Karlovih Varih hotel prikazati, da je maršal Konjev prišel na Češko na zdravljenje. »Toda mi vsi dobro vemo — piše Cleveland Plain Dealer —, da ni bolan Konjev, pač pa Češkoslovaška.«
Izbrali so svobodo
Načelnik tiskovnega urada zunanjega ministrstva Mc Dermott je izjavil 15. t. m., da so trije bivši člani poljskega veleposlaništva v Washingtonu prosili za politični a-zil.
Čifateljem in naročnikom /
»Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača!«
Odkar izhaja, prejema »Demokracija« od svojih prijateljev neprestano pozive, naj razširi svoj obseg. Toda denarne težave, s katerimi se moramo večno boriti, so velike. Zato je popolnoma izključeno, da bi naš list ob sedanji ceni povečal število svojih strani.
Toda kar ne zmoremo sami, to bi morda lahko dosegli s skupnimi silami. Ali ste pripravljeni prispevati tedensko po 10 lir, da se »Demokracija« izpopolni?
Po temeljitem preudarku je namreč lastništvo lista ugotovilo, da bi lahko »Demokracija« izhajala enkrat mesečno na osmih straneh, ali pa vsakih 14 dni na šestih straneh, ako bi njeni naročniki in čitatelji pristali, da dvignemo ceno posameznim številkam od sedanjih 20 na 30 lir.
Kakor je za važne odločitve med nami že v navadi, tako se tudi ob tej priliki obračamo do naših čitateljev in naročnikov s prošnjo, naj nam sporoče, ali so pripravljeni prevzeti nase to žrtev, ki bo »Demokraciji« omogočila, da poveča svoj obseg in dopolni svojo vsebino.
Prosimo, da se oglase tako tisti, ki naš predlog sprejemajo, kakor tudi tisti, ki smatrajo, da bi povišanje cene našega lista škodilo njegovi razširjenosti. Vsak naj nam poleg tega pove, ali ima raje vsakih 14 dni »Demokracijo« na šestih straneh ali vsake štiri tedne na osmih straneh.
Cim več čitateljev in naročnikov se bo oglasilo, tem pravilnejša in sigurnejša bo naša odločitev! Ker je stvar nujna, prosimo, da nam brez nepotrebnega odlašanja pošljete svoje mnenje. Tržaški prijatelji ga sporoče lahko tudi ustno neposredno našemu upravniku ali uredniku v •tiskarni. Od ostalih pričakujemo primerno pisemce ali dopisnico.
Uredništvo in Uprava »Demokracije«
Desli s Tržaškega
Babičev votivni program
Odprto vprašanje, izhajajoče iz dosedanjih izkustev
Dne U. t. m. je »Primorski dnevnik« objavil izvleček poročila, ki ga je dne 10. t. m. podal glavni tajnik babičevske komunistične partije za tržaško ozemlje tov. Branka Bahič na IV. zasedanju njenega centralnega komiteja. Dolg molk. ki je sledil nekaterim našim stvarnim vprašanjem, postavljenim v zadnjem času, je dajal slutiti, da se nekaj kuha. In res se je skuhalo!
Babič ugotavlja, da mora konkretneje definirati svoje stališče do tržaškega vprašanja, »da bo (njegova definicija, op. ur.) bolj razumljiva širokim množicam in da ne bo dana nobena možnost našim nasprotnikom za namerno nepravilno tolmačenje njegove formulacije ter izrabljanja tako zlobno izkrivljenih tolmačenj v politični propagandi proti nam, kot je bil to primer v preteklosti«. S prstom je torej pokazal tudi na nas in vljudnost zahteva, da mu odgovorimo. Posebe pa mu moramo odgovoriti še zaradi tega, ker je končno moral popolnoma kapitulirati pred načeli, ki smo jih mi edini vztrajno zagovarjali v polemiki z njegovimi slepomišenji zadnjih dveh let.
Babič se je moral vrniti, v kolikor zadeva politično bodočnost tržaškega ozemlja, na naš politični program in v zaključnih 'besedah .svojih izvajanj celo priznava, da je ohranitev samostojnosti našega ozemlja edina v skladu z Interesi tržaškega prel^valstva. Zadnji odstavek zveni, kakor bi nam ga vzel z 'Ust: »Naša borba za neodvisnost Trsta mora torej sloneti na dejstvu, da je Trst nacionalno mešano
mesto, da se ekonomsko ne more razvijati brez povezave s celotnim svojim zaledjem in da sta na usodi Trsta zainteresirani (mi bi dodali kvečjemu »predvsem«, ker nista e-dini! Na Trstu je zainteresirano ce-
lo	Podonavje! Poleg tega bi govorili o »Tržaškem ozemlju« in ne samo o »Trstu«, op. ur.) obe sosednji državi, Italija in Jugoslavija, in končno, da takšen samostojen položaj Trsta lahko danes zadovolji vse, ki so neposredno zainteresirani na usodi Trsta, predvsem pa tržaško prebivalstvo.«.
Ko je to povedal, si upa isti tovariš Branko Babič enostavno trditi, da sploh ni nikdar mislil drugače, da je z vsemi izjavami govoril doslej tako, kakor govori sedaj! iNajbrž se ne spominja več točno, kaj je govoril v Ižoli in kaj je napisal pred dobrim letom dni v i-stem »Primorskem dnevniku«. Takrat je to glasilo tako-le: »smo proti vsakemu »status quo«, postavljamo zahtevo, da naj se tržaško vprašanje reši sporazumno med prizadetimi narodi. Za tak sporazum daje že osnovo dogovor Tito-Togliat-ti... Kdor je proti takšni rešitvi je proti temu, da se to vprašanje končno reši v interesu miru in demokracije«.
Kolikor vemo, govori sporazum Titg-Togliatti o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo, ukinja, ne pa >i-hranja neodvisnost in svobodo našega ozemlja. Sporazum je sicer v svojih osnovnih črtah predvideval za Trst nekakšen avtonomen statut, ki bi jamčil Slovencem v Trstu podobne pravice, kakor jih u-
živajo Nemci na Južnem Tirolskem. Toda Trst bi bil italijansko mesto pod italijansko vrhovnostjo. Ostala določila Tito-Togliattijevega sporazuma pa so po naših vesteh nekam čudno podobna onim pro-gramatskim točkam, ki jih je v svojem poročilu iznesel tovariš Babič.
Ker pravi sam tovariš Babič, in šefu stranke moramo pač verjeti, da je ostal zvest svojim nekdanjim načelom, naj nam dovoli, da ga bistro in jasno vprašamo: kakšna je ta »samostojnost«, ki jo je sedaj naenkrat postavil v naslov svojega volivnega programa, ali je to samostojnost pod italijansko suverenostjo, nesigurna avtonomija, s katero bi nas samo potolažil v trenutku prodaje tržaških Slovencev Italiji, ali pa je to resnična samostojnost, neodvisnost našega ozemlja, nad katerim ne bi imela nobena država svoje izključne, pa čeprav tudi v gotovih pogledih omejene oblasti.
Po dosedanjih izkušnjah namreč predobro vemo, da so Babič in njegovi že nekajkrat kaj čudno zavijali svoje izjave, da so izpreminja-
li	svoje stališče, ne da bi se pri tem sploh brigali za mišljenje in želje tržaških Slovencev in Hrvatov. In ker so tudi njegove najnovejše izjave v gotovi meri še vedno nejasne in dvoumne, naj nam oprosti, ako ga pozivamo, naj nam najprej odgovori na postavljeno vprašanje, da nam ne bo zopet o-čital, da smo ga »namerno nepravilno tolmačili«. Potem se na predmet povrnemo.	*	*	*
Ustanovni občni zbor mestne organizacije SDZ v Trstu
Pod predsedstvom gosp. Mira Srebotnjaka je bil v nedeljo 18. t. m. ustanovni občni zbor mestne organizacije SDZ v Trstu. Iz pozdravnega govora predsednika SDZ za STO dr. Agneletta posnemamo nekaj glavnih misli.
Tudi mesto Trst je ustanovilo svojo mestno organizacijo SDZ, da čimbolj poveže člane in prijatelje v svojem okrilju. Nešteto je vprašanj, ki jih bo moral mestni odbor reševati in s tem razbremeniti Glavni odbor SDZ, da bo posvetil vse svoje politične in organizacijske moči celotni organizaciji SDZ na Samostojnem tržaškem ozemlju. Izvoljeni mestni odbor bo pokazal svojo življenjsko in politično sposobnost prav s tem, da bo razširje-val SDZ v mestu in predmestjih in jo spopolnil v močno demokratično in protikomunistično organizacijo, ki bo edina res sposobna braniti slovenske narodne koristi, a prav posebno socialno zaščiti slovenski del prebivalstva na STO-ju.
(Slovenska demokratska zveza se prav zato bori za ohranitev Samostojnega tržaškega ozemlja, ker je le to jamstvo za uveljavljanje slovenskih narodnih, političnih, gospodarskih, socialnih in prosvetnih pravic. Prav zato bo slovensko ljudstvo na prihodnjih občinskih volitvah složno nastopilo proti vsem strankam, ki hi hotele s slovenskimi glasovi širiti svoj vpliv in delati proti osnovnim sloven-*kim narodnim koristim za drugačno rešitev, kot je brezpogojna o-hranitev Samostojnega tržaškega ozemlja.
Dr. Agneleitto je v obširnem Izvajanju prikazal ogromne napore, ki jih je izvršila SDZ v teku štirih let svojega obstoja. Izčrpno je prikazal vse zahteve, ki jih je predo-feila SDZ v svojih spomenicah Zavezniški vojaški upravi in tudi Varnostnemu svetu OZN, kakor .tudi uspehe, ki jih je dosegla SDZ v svojih posredovanjih od ZVU za slovensko prebivalstvo. SDZ se tudi zaveda, da ni mogla izvesti vsega onega programa, ki si ga je začrtala''v začetku svojega delovanja, ker je predlog od 20. marca 1948 za vrnitev Trsta Italiji in v tem prav-cu usmerjeno postopanje ZVU oviralo uresničenje naših narodnih in socialnih ciljev.
Kako velikega pomena pa je za slovenski narod Slovenska demokratska zveza, je razvidno tudi iz Izjav, katere prihajajo z vseh strani sveta, da je »Demokracija« najboljši tolmač demokratičnih in protikomunističnih misli in načel ne >amo na Tržaškem, ampak sploh na evropskem jugu. Iz govora dr. Agneletta je tudi razvidno, da je vodstvo SDZ obračalo posebno pažnjo borbi za namestitev slovenskih delavcev in nameščencev pri
občinskih. in državnih uradih in podjetjih. Storila je vse, kar je bi-
lo	pri danih razmerah mogoče, za to da naši ljudje pridejo do državljanstva, stalnega bivališča, pravice do dela in s tem do kruha. Prav tako je SDZ vedno posredovala, kjer je bila potreba, za naše kmetovalce in ribiče in za varstvo njihovih pravic.
Dr. Agneletto se je dotaknil tudi notranjih organizacijskih vprašanj SDZ in poudaril potrebo po kritiki, katera pa mora biti gradilnega značaja in iznesena na pristojnem mestu, ne pa podtalna in razdiralna, katero zaradi tega lahko izkoristi politični nasprotnik, ki bi hotel za vsako ceno onemogočiti SDZ in njeno delovanje. Ali Slovenska demokratska zveza ostane trdno zvesta svojemu programu kot slovenska, demokratična in protikomunistična organizacija, ki se bori proti italijanskemu šovinizmu in proti dvoglavemu komunizmu. Izvajanje in ugotovitve dr. Agneletta so bile sproti navdušeno odobra-vane. Po kratkem odmoru je bila predložena enotna kandidatna lista za mestni odbor SDZ, ki se bo sestavil na svoji prvi redni seji. Iz zaključnih besed je razvidno, da čaka mestni odbor veliko dela, zato je dolžnost vseh slovenskih in hrvatskih demokratov, tudi onih, ki niso organizirani v SDZ, da pomagajo odboru in ga podpirajo v njegovem delovanju, ker bodo s tem delali in koristili obrambi narodnih in socialnih pravic.
Višek idiotizma ali zlobe
Izvedeli smo, da so nekateri krajevni uradi v svojih poročilih označili Slovensko demokratsko zvezo za STO kot »titoistično politično organizacijo«. Čestitamo višjim •>-blastvom, da imajo v svoji službi tako dalekovidne in obveščene ali pa s tako neizmernim sovraštvom do demokratičnih Slovencev prežete elemente. S to svojo ignoranco so pokazali, da niso še nikoli videli, kje šele čitali, eno samo številko »Demokracije«, niti titovskega »Primorskega dnevnika«, ki tako pogosto napada in blati Slovensko demokratsko zvezo in njeno vodstvo.
Za vse tiste, ki taka poročila pišejo, kakor za tiste, ki jim verjamejo, velja rek: »Kogar hoče Bog uničiti, ga udari s slepoto!«
Sestanek SDZ v Borštu
Oglašamo se iz naše vasi in povemo, da smo imeli 18. t. m. zelo uspel in dobro obiskan sestanek.
Na sestanku so bila pretresena vprašanja: jusarstvo, zaščita domače živine pred raznovrstnimi boleznimi, izboljševanje hlevov, sadnega drevja, vinogradov in drugo. Ugotovili smo, da je nešteto vprašanj, predvsem vaških, ki zahtevajo skupnih naporov, da jih rešimo v vaško skupno korist.
Iz izvajan) predstavnikov SDZ iz Trsta pa smo razvideli, da se zanimajo za naša vaška in občinska vprašanja; slišali smo o političnem in gospodarskem stanju na Tržaškem in v svetu sploh ln smo sklenili, da se bomo v bodoče bolj zanimali za občinska in druga vprašanja v naši občini ter bomo temu primerno tudi zavzeli svoje stališče na prihodnjih občinskih volitvah, da pridejo do izraza v občinskem svetu ljudje, ki se bodo nenehno zanimali za občinske zadeve in koristili občanom na splošno.
Takih sestankov pa je potrebno še več in bolj pogosto, ker smo ugotovili, da smo se z zadovoljstvom razhajali vsak na svoj dom.
Občni zbor SPM
Občni zbor Slovenske prosvetne matice v Trstu bo v četrtek dne
15.	marca t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor eno uro kasneje ob vsaki udeležbi.
Nedostojna županova brzojavka Mr. Shenefieldu in tržaški radio
Tržaški funkcionar EHP-ECA odposlanstva Mr. Shenefield se je vrnil v ZDA. Ob svojem prihodu v domovino je izjavil novinarjem, da je gospodarska bodočnost Trsta zavarovana, da je tržaško prebivalstvo zadovoljno s sedanjim stanjem in da ne želi ukinitve Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ta izjava je strašno razburila tržaškega župana Bartolija, ki je odposlal brzojavko, v kateri trdi, da Mr. Shenefield nima pravice govoriti o Trstu in soditi o razpoloženju tržaškega ljudstva. To nedostojno in za ameriškega funkcionarja žaljivo brzojavko je parkrat objavil tržaški radio.
Čudimo se, da je začel tržaški radio objavljati zasebne politične izjave, naperjene proti zavezniškim osebnostim. Tako »protestiranje« je v kričečem nasprotju z demokratičnimi načeli o svobodi tiska in govora, ki je prav posebno vkoreni-njena v ZDA. Svobode tiska in govora pa ne sme napačno tolmačiti vodstvo tržaškega radia, ki daje nekaterim zasebnikom celo možnost uporabljanja radijske postaje, ki je uradna ustanova pod zavezniškim vodstvom, proti uradnim načelom mirovne pogodbe in proti u-gledu uradne Zavezniške osebnosti.
Prizadeti slovenski demokratični poslušalci tržaške radijske postaje odločno, protestiramo proti taki politični skrunitvi našega radijskega programa.
Brezposelni, pozori
2elezniška direkcija STO-ja razpisuje razna mesta za rokodelce.
Rok za vlaganje prošenj zapade 28. t. m.
Brzojavka Posvetovalnega odbora za obrambo STO-ja Mr. Shenefieldu
Posvetovalni odbor za obrambo STO-ja je poslal dne 19. t. m. v zvezi s prej omenjeno brzojavko tržaškega župana Mr. Shenefieldu v ZDA naslednjo brzojavko: »Gospodu Hale T. Shenefieldu, Washington D. C. Glede na brzojav tržaškega župana protestiramo proti njegovi vsebini in Vas zagotavljamo, da hoče večina prebivalstva Trsta neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja.«
Podpisani:
»Blocco Triestino«, »Fronte deli’ Indipendenza« , »Slovenski akcijski odbor za o-brambo STO-ja«.
Bombni atentat na ZVU v Trstu
Dne 15. februarja okoli 22,45 so neznanci napravili istočasno dva bombna atentata v tržaškem središču. Prva bomba je počila na strehi prizidka ob stavbi, kjer je sedež »Založbe tržaškega tiska«, ki izdaja »Primorski denvnik«. Druga bomba pa je počila dve minuti kasneje ob vhodu A palače Zavezniške vojaške uprave.
Žrtev ni bilo; gmotna škoda je pa prilična, ker so popokale vse šipe po okoliških stavbah.
Obsojamo zločinsko početje »neznanih« zlikovcev, kajti trdno smo prepričani, da atentati niso najprimernejše sredstvo za pošteno demokratično delovanje na tako izpo-stavljen,em ozemlju, kot je vprav tržaško.
Izgleda, da so padle na nerodovitna kamnita tla pomembne besede vrhovnega poveljnika generala T. S. Aireya, ko je ob priliki svečanega polaganja temeljnega kamna za novo cementarno v žaveljskem industrijskem pristanišču svetoval tržaškim. Italijanom, naj ne pozabljajo na dolžnost vzdrževanja dobrih sosedskih odnosov z nami Slovenci, ker so danes časi prenevarni in preresni!
Pa tudi v mirnih in veselih časih je prijateljsko sosedsko izživljanje brez bombnih atentatov in brez brezvestnega izigravanja demokratičnih načel prav tako umestno in priporočljivo...
Zločinski požigalec
Policija preiskuje zločinsko po-žigalsko zadevo, ki k sreči ni imela resnih posledic.
V	nedeljo 18. t. m. popoldne je nastal požar v podstrešnih prostorih v ulici Cavana 20. Gasilci so pri gašenju ugotovili, da je bil podstrešni pod polit z bencinom in posut s katranovimi zavitki. Jasno je, da je bil požar podtaknjen od podle zločinske roke.
Cernu naj bi koristil zločin? Odgovor je dokaj enostaven, če pomislimo, da je v sosednji stavbi (ulica Cavana št. 18) v tretjem nadstropju inšpektorat za slovenske osnovne šole STO-ja, ki hrani tudi večje zaloge šolskih knjig in ličil za vse slovenske osnovne in srednje šole.
Prodaja občinskih zemljišč v Nabrežini
Pri zadnji občinski seji navedeno zemljišče v Sesljanu gospe Pa-hor-Gentilcore iz Trsta se je pomotoma prodalo v izmeri 450 kv. metrov namesto 1080 kv. metrov. Ker se bo to zemljišče porabilo tudi za obrt, se cena zviša od 200 na 250 lir za kv. meter. Udoviču Francu iz Trsta se je prodalo 1038 kv. m zemljišča pred občinsko hišo v 'Nabrežini po ceni 200 lir za kv. m. Babici Viti ,se je zamenjalo zadnjič prodano zemljišče v izmeri 537 kv. m za drugo večje na istem kraju 1094 kv. m po isti že določeni ceni. Caharija Leopoldu se je prodalo 50 kv. m zemljišča pred pokopališčem v Nabrežini, ki bo služilo za gradnjo male ribarnice po najnižji ceni 60 lir za kv. m. Prošnje Makovec Bogomil, Pertot Anton, Sul-čič Martin in Pertot Baševi se predložijo tehnični komisiji, da na licu mesta pregleda zemljišča
Področna nadzorna oblast je odklonila predlog obč. sveta za prodajo spodaj navedenih zemljišč, ker so gene prenizke, in istočasno določila za iste kupce višje cene: Zavadial Mariji so od vsote L 24 tisoč zvišali na L 32.000, enako so zvišali Garettiju Alojzu, Rudežu Antonu od 64.000 na 96.000, Mor-geriju od 54.900 na 91.500 in Sirku od 25.800 na 38.700. Slednjič je občinski svet odobril še Blažini Milanu iz Sesljana že določeno ceno L 110 za kv. m za 133 kv. m večje zemljišče, kakor je bilo prvotno o-dobreno.
Od srede  do srede_
Radio Trst II
PETEK, 23. febr.: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Schumann: Koncert v A molu. •— 19.00 Pogovor z ženo. — 20.10 Koncert baritonista Marjana Kosa. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede: Andre Gide.
SOBOTA, 24. febr.:	13.20 Šramel
kvalitet »Veseli godci«. — 18.15 Max Bruch: Koncert št. 1 v G molu za violino in orkester. —
19.00 Programski« periskop. —
21.00 Koncert pevskega zbora »Skrjanček«.
NEDELJA, 25. febr.: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti.
12.00 Od melodije do melodije. —
13.00 Glasba po željah. — 18.30 Oddaja za najmlajše - Vesela Pavlihova oddaja. — 21.00 Z domače knjižne police. —	22.00 Brahms: Koncert št. 2 v B duru, op. 83.
PONEDELJEK, 26. febr.:	18.15
Mendelssohn: Koncert za violino in orkester v E molu, op. 64. —
21.00 Koncert tenorista Dušana Pertota.
TOREK, 27. febr.: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Saint Saens: Simfonija št. 3 v C. molu. — 19.00 Mamica pripoveduje. —	21.00
Vzori mladini: Timav. — 22.00 Dvorak: Simfonija št. 2 v D molu.
SREDA, 28. febr.:	18.15 Mozart:
Koncert v D duru. — 18.37 Gla-zunov: Simfonija št. 4 v Es duru, op. 48. — 19.00 Zdravniški vedež.
20.00 Evropski koncert. — 20.30 Naša šola. -— 21.00 Vokalni kvartet »Veseli bratci«. — 22.00 Dvorak: Simfonija št. 5 v E molu.
ČETRTEK, 1. marca: 13.10 Pevski duet in harmonika, — 18.15 Glasbeno predavanje. •—	19.00 Slovenščina za Slovence. —	21.00
Radijski oder: Narte Velikonja Njiva - drama v treh dejanjih. • 22.30 Borodin: Simfonija št. 2 v H molu.
Sejo občinskega sveta v Nabrežini
Pretekli četrtek dne 15. it. m. je bila druga seja občinskega sveta v Nabrežini. Se pred čitanjem zapisnika zadnje seje je župan sporočil, da je prejel isti dan obvestilo ravnateljstva družbe SELVEG, da je vsa zadeva zaradi začetka del električne napeljave z današnjim dnem rešena in da se prihodnji ponedeljek 19. t. m. začne z de-
li	v Mavhinjah.
Po prečitanju zapisnika se je vnela dolgotrajna debata v zadevi prodaje občinskih zemljišč, ki je trajala nad eno uro. Najprej je svetovalec Legiša predlagal, naj bi se v bodoče zvišale cene zemljišč za vse .tujce, ki nameravajo zidati v naši občini. Svetovalec Fuks je pa predlagal, naj bi se sploh ne prodajalo jusarskih zemljišč. Tu je nastal pravi vihar v dvorani. Zupan je pojasnil, da v primeru, ako mi ne bi hoteli prodati, ima do-tičnik pravico po nekem zakonu ZVU vprašati področno predsedstvo, naj razlasti dotično zemljišče za stavbne namene. K besedi sta se oglasila tudi odbornik Slavec in Bandini, ki sta nastopila proti predlogu svetovalca Fuksa. Občinski tajnik je pojasnil, da je občinski svet od ZVU pooblaščen, da lahko prodaja jusarsko zemljišče za stavbne namene vse dotlej, dokler ne bodo imenovani jusarski komisarji, ki ne bodo samo upravljali tega njihovega zemljišča, ampak ga bodo oni tudi lahko prodajali, seveda pod nadzorstvom in z odobre-njem področnega predsedništvaK kakor dosedaj občinski sveti. Ob-
činski svetnik Fuks je popravil tajnikov predlog, naj bi se prodaja odnesla do tega imenovanja in lo potem prepustilo komisarju. Ker bi pa to le predolgo trajalo, lahko še eno leto in več, je občinski svet odbil predlog svetovalca Fuksa s 13 proti 4 glasovom.
Nato je župan sporočil, da čaka odposlanstvo delavskih žen, ki bi rado predložilo občinskemu svetu neko resolucijo. Občinski syet je odposlanstvo sprejel; odposlanstvo je izročilo nato županu resolucijo, ki poziva obč. svet, naj napravi potrebne korake proti draginji nuj-nih življenjskih potrebščin, ki rastejo iz dneva v dan in tako sprav ljajo posebno delavske družine v vedno hujše stiske. Zupan je takoj sporočil, da je obč. odbor v tej zadevi že napravil neke korake in se bo še naprej zanimal za to pereče vprašanje.	,
Slednjič je odbornik za trgovino Terčon izjavil, da vzame občinski svet na znanje predloženo resolucijo, obljubi, da se bo ožji odbor zavzel pri področnem predsedni-štvu, da se čimprej sestane komi sija za cene in da določi maksi malne cene vsaj za najnujnejše življenjske potrebščine. Dalje naproša občinski svet, naj to zadevo prepusti ožjemu odboru, ki 'bo napravil vse potrebne korake tudi s svojim posredovanjem naravnost pri prizadetih trgovcih in o svojem delu poročal na eni prihodnjih sej obč. sveta. Občinski svet je nato predlog odbornika Terčona sprejel.
14. FEBRUARJA: V Angliji je stopil v veljavo zakon, s katerim je vsa težka industrija podržavljena. — Komunistični pritisk na srednjem korejskem bojišču se nadaljuje; medtem so se pa južnoko-rejske čete izkrcale visoko nad 38. vzporednikom v bližini luke Von-san. — Vodja Vzhodne Nemčije Grotewohl zopet predlaga začetek razgovorov za združitev obeh Nem-čij. — Zunanji minister Acheson svari, da bodo ZDA zavzele do napadalca na Jugoslavijo isto stališče kot glede Koreje. — Acheso-nov namestnik Perkins je v Beogradu izjavil, da občuduje hrabrost in napore jugoslovanskega ljudstva ter da ne verjame, da bi prišlo spomladi do vojne v Evropi. — Francosko-italijanska konferenca v Sv. Margheriti je zaključena; francoski zunanji minister Schuman ie glede revizije italijanske mirovne pogodbe izjavil, da enostranska akcija ni mogoča, vendar je poudaril vzajemnost obeh držav spri-čb sedanjega položaja v svetu.
15. FEBRUARJA: Angleška vlada je dobila zaupnico pri parlamentarnem glasovanju o angleški o-brambni politiki. — Truman javlja, da more vrhovni poveljnik na Daljnem vzhodu Mac Arthur odločati o prekoračenju 38. vzporednika. — V Zahodni Nemčiji so ustanovili obmejni policijski zbor 10 tisoč mož. — Na srednjem korejskem bojišču so še vedno v teku srditi boji; ameriške čete so ponovno zavzele Cipjang in vzdržale pritisk pri Vonjuju. — ZDA bodo poslale še 4 divizije v Evropo.
16. FEBRUARJA: Stari francoski radikalni prvak Herriot je odstopil kot predsednik stranke, ker je ta pristala na sodelovanje z golisti, s čimer se je odrekla stari liberalni liniji. — SZ je protestirala pri ZDA zaradi izpustitve japonskih vojnih zločincev. — Jugoslavija in Burma ne sodelujeta pri delu odbora OZN za skupne ukrepe proti LR Kitajski. — V teku so priprave za vključitev Španije, Grčije in Turčije v atlantsko zvezo. General Eisenhoiver je odpotoval v Evropo, da prevzame vrhovno poveljstvo o-boroženih sil atlantske zveze.
ZDA so sklenile, da dobavijo za 50 milijonov dolarjev orožja Cang-kajškovi Kitajski.
17. FEBRUARJA: ZDA so dovolile, da vzdržuje Japonska stike s tujimi diplomatskimi zastopstvi razen SZ in njenih satelitov. — Anglija in Francija zopet izjavljata, da se protivita prekoračenju 38. vzporednika na Koreji po četah OZN. — Maršal Tito je govoril beograjskim gardistom o možnostih nakupa orožja, o Koreji, o Komin-formu in poudaril, da je Jugoslavija z načelnostjo, odpornostjo in pripravljenostjo dosegla takšno i-me v svetu, da ga ne more nobena propaganda oblatiti. — Komunisti so se začeli nenadoma umikati s srednjekorejskega bojišča v trikotniku Vonju - Cečon - Cipjang.
18. FEBRUARJA: Zahodni tisk se obširno bavi s iStalinovimi izjavami o svetovni politiki dopisniku moskovske »Pravde«:	prevladuje mnenje, da SZ ne bo izstopila iz OZN, čeprav je Stalin najostreje nastopil proti OZN zaradi njenega stališča do Kitajske in Koreje. — Zavezniški odpor proti komunističnim napadalcem na srednjem korejskem bojišču postaja uspešnejši; komunisti so morali celo zapustiti važno križišče Yankpjong. — V teku so razgovori med Arabci in ' Francozi glede bodočnosti francoskega Maroka.
19. FEBRUARJA: Tri zahodne file predlagajo SZ, naj bi se namestniki zunanjih ministrov sestali 5. marca v Parizu, zunanji ministri pa pozneje v Washingtonu; na dnevnem redu zasedanja naj bi bi-
lo	tudi vprašanje oborožitve in avstrijske mirovne pogodbe.— Francoska vlada je v nevarnosti zaradi nesoglasij glede volivne reforme. — Uspešen protinapad na' srednjem korejskem bojišču je privedel čete OZN zopet do Hoengsonga.
— Izgleda, da so ZDA pristale na angleško stališče glede 38. vzporednika. — Maršal Tito je predstavnikom Zveze borcev prikazal nesmiselnost kominformske propagande o pripravah Jugoslavije za napad.
20. FEBRUARJA: V ZDA sodijo, da bo možno izvršiti revizijo vojaških določb mirovne pogodbe z Italijo, čim bo ta izpeljala svojo oborožitev na višino, ki jo mirovna pogodba predvideva. — Zahodne sile so odložile ukinitev vojnega stanja Z Nemčijo. — Češkoslovaški tisk je vendar javno obtožil Cle-mentisa »odtujitve uradni partijski liniji«. — Volitve avstrijskega državnega predsednika bodo 6. maja.
— ZDA so zaenkrat pristale na angleške in francoske zahteve glede 38. vzporednika. — Cete OZN zmagovito prodirajo tudi na srednjem korejskem bojišču.
»
DEMOKRACIJA
«
Dopisnik londonskega »Observer-ja« je obiskal tri angleške tekstilne inženirje, ki so se pred kratkim vrnili iz Jasija v Romuniji, kjer so postavili stroje v neki novi tekstilni tovarni. Zaprosil jih je, naj mu povejo nekaj o svojih doživljajih iz države, ki je prišla po svetovni vojni popolnoma pod sovjetski vpliv. Inženirji so se njegovemu povabilu rade volje odzvali. Živahen in nadvse zanimiv pomenek je tekel pred odprtim ognjiščem.
Eden izmed inženirjev je takoj pokazal svoje iz debele in grobe volne pletene nogavice. Kupil jih je v Jasiju. Plačal jih je 1.500 lejev, kar je tretjina mesečne plače, ki jo tam zasluži navadni delavec.
Drugi izmed njih, sivolasi in potrpežljivi gospod pa je pokazal o-biskovalou navadno leseno pipo, iz katere je kadil. »Vidite, to pipo sem kupil v Jasiju. Dal sem zanjo vrednost celih devet funtov šter-lingov in deset šilingov. V Angliji ne bi stala taka pipa več kot 10 šilingov.« Tretji Anglež pa je časnikarju pokazal svoje vnete roke, od katerih se je lupila koža. »Se vedno ne morem delati zaradi kožne bolezni, ki sem jo dobil v Romuniji.« V Romuniji ni bilo ne zdravil, ne mazil ali pa drugih sredstev, da bi mu lahko roke obvezali. Zdravnik mu je izpral živo meso z navadnim alkoholom, ker z drugimi zdravili ni razpolagal.
Dopisnik je prosil inženirje, naj mu povedo kaj o stanovanju, ki so ga imeli v Jasiju.
Odgovoril mu je mlad plavolasi tridesetletni inženir Smith, ki trdi sam o sebi, da je dober sindikalist in dober socialist.
»Namestili so nas v neki leseni hišici, kjer je bila včasih tesarska delavnica. To je bila zelo zračna stavba s 60 okni, od katerih jih je bilo 43 brez šip. Razbile so se že med vojno. Postelje so' nam pripravili iz zabojev, v katerih smo poslali iz Anglije stroje. Na vsaki postelji je bila po ena žimnica in ena blazina, napolnjena z ostružki istih zabojev. Vsak je dobil samo po eno odejo. Ker je bil hud mraz, smo prosili, naj nam dajo vsaj še
eno odejo, pa so nam odgovorili, naj si jo kupimo od kakega Zida, ki se seli iz Romunije. Oni namreč lahko vzamejo s seboj denarja in blaga za največ pet funtov šter-lingov vrednosti. Naše stanovanje seveda ni bilo zakurjeno. Nekje smo iztaknili nekaj drv in zakurili. Toda to smo storili samo enkrat, kajti peč je bila brez dimnika in se je prostor takoj zakadil tako močno, da smo morali zbežati iz njega.
Vsakemu so izročili po en kozarec. Kozarce nam je prinesel hudo prestrašen možiček, ki nas je lepo prosil, naj pazimo, da jih ne bomo razbili ali pa izgubili, ker je on odgovoren zanje. Zatrdil nam je, da bi ga obesili zaradi sabotaže, če bi se kozarci izgubili ali pa razbili.
Hranili smo se v državni restavraciji dvakrat dnevno. Jedli smo dvakrat toliko kot domačini. Hrana je bila vedno enaka: svinjina s krompirjem in košček črnega kruha. Postregli so nam tudi s kavo, napravljeno iz krompirjevih o-lupkov.
V	tej restavraciji so se lahko hranili tudi domačini. Njihov e-notni obrok pa je bil v primeri z običajnimi plačami zelo drag. O-brok hrane v tej restavraciji stane namreč 400 lejev, to je več kot eno desetino mesečne plače.
Od svoje mesečne plače, okrog
4.000	lejev morajo delavci vzdrževati še svoje družine, ki običajno živijo na drugem koncu države. Politika komunistične romunske vlade gre namreč za tem, da v obmejnih mestih ne zaposlujejo krajevnega prebivalstva.
Vsi oni, ki se pa ne hranijo v državni restavraciji, dobijo hrano nakazano iz državnih trgovin. Zanjo se morejo postaviti v dolge vrste že ob dveh zjutraj. Ko pridete
v	trgovino, zapišejo vse mogoče vaše podatke, potem vam pa naročijo, da se vrnete čez nekaj dni, ker morajo med tem časom pregledati in ugotoviti, od kod imate sredstva, da si lahko kaj kupite.«
Dopisnik je prosil ing. Normana Smitha, naj mu opiše stanovanjske pogoje domačinov. »V; primeri z domačini, ki živijo v nekakih kočah iz blata, se je nam godilo naravnost dobro. Ce vidite v Jasiju kakšno pošteno stanovanjsko poslopje, se marate zavedati, da je to brez dvoma hiša kakšnega dobrega komunista. Ako pravim »pošteno« poslopje, mislim s tem hiišo z vrati in okni, katerih šipe niso razbite.«
Potem je začel pripovedovati o
svojih doživljajih starejši mož s pipo Harry Ro.
»Ce bi si hoteli kupiti obleko, bi
morali kupiti blago v eni trgovini, sukanec v drugi, gumbe pa v tretji. Potem pa poskusite svojo srečo z iskanjem krojača. Obleko vam bo dobro napravil, a stala vas bo cel kup denarja, v našem denarju približno 58 funtov šterlingov, kar predstavlja v Romuniji šestmesečno plačo.
Nikdar se nismo mogli pošteno umiti, kajti na našem stanovanju so odprli vodo le trikrat na teden. Vsakokrat, kadar so odprli vodo, je čakalo na kopel 26 ljudi, toplo vodo pa so dobili samo prvi trije. Ker ni bilo jekla za britvice, se je moral vsakdo briti v občinski brivnici, kjer so rabili neke britve, kakor za konje, namesto mila pa so nam omehčali kožo z neko čudno snovjo. Kljub temu, da je Romunija bogata na nafti, je tam veliko pomanjkanje bencina in alkohola.«
Časnikar je vprašal, kam gredo ljudje ob prostem času.
»Nekateri gredo v edini kino, ki je v tem mestu. V njem predvajajo samo sovjetske filme. Kadar je potrebno zaradi propagande, pa stav-ljajo tudi romunske podnaslove. Vsi ljudje so silovito preplašeni in se bojijo klicati celo družinske člane po krstnih imenih. Vsakdo pra-
vi	drugemu samo »tovariš«. Ali ste že kdaj slišali kaj takega, da se človek boji klicati lastnega sina z njegovim imenom?«
Nato je inženir utonil v otožen molk irt se zamislil, kot bi se v kratkem zgrnile nanj Zopet vse grozote, ki jih je videl in doživel v Jasiju, v katerem vladajo sovjetski samodržci.
KMETI TSTVO
Obdelajmo zelertjadni vrt
Nastopa čas — sedaj ko se bližamo pomladi —, da obrnemo pozornost k obdelovanju vrta. Prav za prav bi morali prazne grede prekopati in pognojiti s hlevskim gnojem že ob začetku zime, da oi zemlja premrzila in se s tem razkrojila. Na žalost pa je letošnje skrajno slabo, deževno vreme preprečilo to kakor tudi razna druga prekopalna dela.
Na prazne grede potrosimo dober že preperel hlevski gnoj in ga pod-kopljemo. Pred setvijo, ali še bolje
„Praznik cvetočih češenj"
Slovenski oder v Trstu je s Kla-bundovim »Praznikom cvetočih češenj« postavil na oder že svojo peto stvaritev. Predstava je bila dne
18.	februarja ob 17. in 20. uri v veliki koncertni dvorani Ljudskega doma v Trstu in je bila obakrat polno zasedena.
Drama iz japonske zgodovine nam je danes po drugi svetovni vojni, ko se nam zdi, da smo v svoji prešernosti dojeli že sleherno svetovno tajno, mnogo bližja kot kdaj koli prej.
Vzhodni miselnosti tako priljubljena fatalistična mističnost, ki )e danes že prodrla tudi v osnove splošnega zahodnega čustvovanja, trčila ob načela krščanske etike, pri tem zvodenela in mnogo izgubila na svoji izvirni nekrščanski plemenitosti, nam postavlja v o-spredje večni boj med dobrim in zlom. Vendar v Izumujevi in Kla-bundovi pesnitvi ne z zmago dobrega nad zlom po našem vkoreni-njenem zahodnem krščanskem pojmovanju tega vesoljnega dogajanja, ampak z zaprepaščajočo ugotovitvijo, da je zlo relativno silnej-še in dobro odločno šibkejše v življenjski borbi. Plemenitost ne more
v svoji naivni netvarni zamisli preprečiti posledic zla: dobro ne more s plemenitostjo tekmovati s sproščenim zlom.
Žrtev je izraz te človeške nemoči v življenjski borbi med dobrim in zlom. Dobro skoro zmaguje, pa mu relativno potrebna žrtev prepreči razplet z novo nujno žrtvijo; zemeljsko dobro je oplemeniteno v večnosti z ljubezensko žrtvijo v to-stranosti. Zaključna zamisel je morda zelo blizu našemu zahodnemu krščanskemu nastrojenju, čeprav ni drugotni izid življenjske borbe, pač pa njen fatalistični razplet.
Režiser Vilko Cekuta je snovno in prostorno uresničil dramo najprimerneje prilikam in okolici. Vendar je bila na ljubo prednaša-nju zapostavljena igralska neprisi-ljenost, da ne govorimo o šminkanju.
Skoro vsi igralci so bili na isti Višini, le trojica starcev je bila malce nevajena odrskih desk. Kvantu bi naravnejša sproščenost mnogo koristila. Kotaro je bila najbolj prepričljiva, prav tako njena mati Cijo.
na gnoj pred podkopanjem istega, potrosimo za dve pesti umetnih gnojil na kvadratni meter, in sicer vzamemo 2/4 superfosfata, 1/4 žve-plenokislega amonijaka in 1/4 kalijeve soli. Najboljše gnoiilo za povrtnino pa je kuriak, pomešan s pepelom. V tem primeru ni niti neobhodno potrebno dodati umetnih gnojil. Ako ne bomo gnojili niti s hlevskim gnojem niti s kurja-kom, temveč samo z umetnimi gnojili, bomo zgoraj navedeno količino podvojili. — Pomniti moramo tudi, da česna, čebule in posebno še peteršilja in zelene ne smemo sejati oz. saditi v zemljo, pognojeno s hlevskim gnojem, kakor je zgoraj opisano, temveč le v zemljo, ki je bila prejšnje leto pognojena.
Gredice naj .bodo široke 1.20 m. ker nam bo obdelovanje in obiranje ob tej širini bolj udobno. — Rastočo povrtnino pognojimo ob vlažnem vremenu s stranišnico, drugače pa z apnenim nitratom: malo pest na kvadratni meter in nato zalijemo s čisto vodo, da speremo gnojilo s perja. — Ravnajte se po teh navodilih in veseli boste vašega zelenjadnega vrta!
Slinavka
Pojavila se je slinavka (afta epi-zootica) v naši pokrajini. — "Žato moramo paziti, da čim manj krožimo z živino v okuženih krajih, ki so povsod vidno zaznamovani z uradnimi tablicami. — Vsem nam kmetovalcem pa naj bo v dolžnost, da razkužimo hleve, kjer imamo živino, bodisi z živim apnom (kar je najbolje) ali s kreolinom. V vsakem primeru pa potrosimo v hlevu in pred hlevom, koder stopajo živina in ljudje, prah živega apna. Proti slinavki pa se v novejšem času lahko živino tudi cepi, kar stane približno 400 lir na glavo. V tem primeru obrnite se do živino-zdravnika.
Oplojevanje sadja
Strokovna opazovanja so ugotovila, da sadje nelastne oploditve se lepše razvije. Zato je toplo priporočljivo pri zasaditvi novega nasada saditi mešane vrste, to je, da zasadimo v prvo vrsto eno, v drugo drugo, v tretjo tretjo itd. vrsto (ali sorto) breskev in prav tako hrušk, jabolk itd. — Ce pa sadimo češnje, bodisi v sklenjenem sadovnjaku ali ob robu vinograda, bomo iste cepili v mešanem vrstnem redu po različnih sortah, n. pr.: prva zgodnja, druga drugoberenca, tretja divjaka (ali železničarka) itd. — To vse je potrebno, da se sadje ne oplaja s cvetnim praškom sorodne, to je lastne vrste (sorte), temveč z nesorodno, skratka, da se križa. — Kakor vemo, da ima pri, ljudeh kvarne posledice na razvoj človeka zaploditev po sorodnih starših, tako je tudi pri sadju, ki je tudi živo bitje.
SLOV. DOBROD. DRUŠTVO ■v TRJSTU
bo na splošno željo ponovilo Stol-bovo veseloigro v treh dejanjih
»STARI GREHI«
v koncertni dvorani »Ljudskega doma«.
Igra je doživela pri prvem Izvajanju pod spretno režijo Vladislava Kralja krasen uspeh. V glavnih vlogah nastopajo naši stari igralci.
Kdor se hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi lepe prilike in pride na ponovitev vesele igre.
Točen datum in uro ponovitve
/
bomo pravočasno objavili v našem listu, kakor tudi kraj, kjer bodo obiskovalci lahko dvignili vabila na prireditev.
Deklaracija osvobodilnih namenov in načel srednje in vzhodnoevropskih narodov
Osnovi miru, ki ga tako vroče žele narodi vsega sveta, sta red in pravica.
Sedanji nadvse nemirni časi bodo trajali tako dolgo, dokler bodo narodi, ki si žele svobodo, ločeni od svobodnega sveta in v suženjstvu,
Ta nemir vlada posebno v Evropi, kjer vidijo narodi, ki jih je samovolja tako surovo ločila drug od drugega, da so med njimi potrgane starodavne duhovne in tvarne vezi, ki sta jih ustvarila zgodovina in skupna civilizacija.
Ta delitev v Evropi povzroča trajno negotovost in slabost Zahoda ter odvzema še svobodnim državam pogoje, ki so neobhodno potrebni za njihovo blaginjo in ponovno okrepitev.
Ta delitev osarrdja vzhodnoevropske države in jih v nasprotju Z njihovimi stremljenji in naravnimi težnjami proti volji vključuje v območje, ki je podložno sovjetskemu komunizmu.
1.
Oddvojitev celega dela Evrope je mogoče vzdržati le s silo in strahovanjem narodov ter poedincev.
Narode, ki so jetniki v sovražnem taboru, zbirajo za predhodnico pri novem napadu, ki ga pripravljajo proti Zahodu.
Po edinci, ki jih duševno in telesno mučijo, morajo prenašati nenaravno duhovno preusmerjevanje, ki ga zahteva gospodovalna nadvlada, ali pa poginiti.
V tvarnem pogledu je komunistični poizkus obsojen na neuspeh; gospodarstvo določene države, ki je podvrženo stalno naraščajočemu obdavčevanju in oropano tržišč ter naravnih izhodišč, se bliža polomu; družbeni red podlega diktaturi, ki odpravlja svobodo mišljenja, ustvarjanja, raziskovanja in pobude, jemlje kmetu njegovo zemljo, delavcu proizvode njegovega dela, otroku šege, vero, vzgojo in domoljubni vpliv njegovih staršev ter zanikuje celi plasti državljanov pravico do življenja.
V duhovnem pogledu vodi neusmiljeni boj komunizma proti človeku do poniževanja človeškega bitja; kljub junaškemu odporu naših mučenikov, ki se jim globoko klanjamo, morajo naša najdragocenejša dediščina in naše ngjvišje vrednote, ki so pravi temelj naše civilizacije, prenašati žalitve in nasilje sovražne miselnosti; v sistematičnem širjenju moralne zmede, kjer ni razlike med dobrim in zlom, je edini zakon brezmejna in nesramna laž.
Pod krinko zahrbtne miselnosti, ki stremi za tem, da bi si pridobila duhovno nadoblast nad množicami, ki pa je nesposobna, da bi izpolnila svoje obljube, so na delu vsemu svetu sovražne sile, katerih edini namen je, da bi izvajale polno in neomejeno oblast, izvajanje te oblasti postaja samo sebi namen, svet pa njena žrtev; in nezakonita zasedba vzhodnoevropskih držav je izhodišče novih osvojitev.
Politična razlastitev
Nekoč se bo napisala zgodovina Zavezniške vojaške uprave in tedaj bo zaviselo od razpoloženja pisca, da-li bo sodba, ki jo bo podal, po-voljna ali nepovoljna.
Do nedavnega so pisali rimsko zgodovino z vidika kaste posedujočih. Rim je imel svoje dobre m svoje slabe cesarje. Dobri so bili oni, ki so ščitili imovinske privilegije vladajoče kaste, slabi pa so bi-
li	oni, ki so krnili te posebne pravice. Rimljani niso morali plačevati davkov, zadoščalo je, da so jih plačevali njihovi podložniki. Cesarji, ki so vse državno breme zvalili na rimske podložnike, so .bili dobri cesarji. Občina Tergeste na primer, je pod takimi dobrimi cesarji dobila svojo prostrano okolico, ki se čudovito ujema s površino Svobodnega tržaškega področja, in ni morala plačevati davkov in zaradi tega tudi ne pretirano delati. Saj ,so bili za plačevanje davkov in za izvrševanje težkih poslov tu prebivalci tržaške okolice.
Ali nekega dne se je ta odnos začel spreminjati. In to se je dogajalo za slabih cesarjev. Ti so namreč ukinili davčne privilegije imovitih in nanje zvalili davčno breme. In prav borba zaradi plačevanja davkov in borba za ohranitev ali ukinitev imovinske neenakosti je značilna za kasnejšo rimsko zgodovino. Bil je tedaj čas slabih cesarjev, čas, ko je Afrika-nec Septimij Sever krvavo obdavčil potomce Romula in Rema, da bi se maščeval za uničenje Karta-ge po Rimljanih. Bil je seveda slab cesar.
Ali se ta prilično primitivna podelitev more uporabiti za osvetlitev današnjih tržaških prilik? So-
deč po tem, kako današnji italijanski nacionalistični tisk hvali naše današnje upravitelje, bi se moglo zaključiti, da stoje neomajno za privilegirano kasto in da dokaj z višine zro na slovansko rajo. Ali je treba za to še dokazov? Poglejmo površno ali zelo površno na o-no, s čimer se hvalijo upravni organi, ki jim je poverjena podelitev ERP-ove pomoči.
ERP pomoč se mora podeliti Evropi brez razlike narodnosti in ne glede na naklonjenost do njih, skratka v duhu popolne nepristra-nosti. V bistvu pa pomeni ERP za nas razlastitev zaradi politike. Kar se površine tiče, sestoji tržaško področje iz dela, ki je nastanjen pretežno po Italijanih, in to sta središči mestnih občin Trst in Milje ter iz drugega dela, ki je nastanjen pretežno od Slovencev, a ta tvori prav za prav glavni del površine področja. Ako bi Slovencem v prilog razlastili ali razlaščevali italijansko nacionalno področje, bi taka razlastitev povzročila silovit vik in krik na italijanski strani. Na hiše v Trstu, na stanovanja v mestu, na uradniške položaje, na obrtniška dovoljenja, na javne lokale (kavarne, bare, hotele) gledajo z veliko pažnjo, da ne bi katero od teh prešlo v roke »narodnega sovražnika«. Vse to z italijanske strani in zavezniške vojaške oblasti se pazljivo drže načela, da nikakor ne bi zadele imovinsko občutljivost Italijanov, pa čeravno bi bili šele nedavno prispeli semkaj.
Ali pa je ta politična obzirnost do italijanske občutljivosti vezana z enakim spoštovanjem naših gospodarskih potreb in naše gospo-(Konec na 4. strani)
22
Jionrab Zelenko:
£Pri slovenski
»Kaj je zares celo tvoja mama zaprta?« je Šte* fan posočuvstvoval.
»Še ne veš?«
»Ne, ker nisem bil doma. Nocoj se skrivši vra* čam s Kranjskega.«
»Si znorel, da se vračaš? Mene že od velike noči lovijo. Skrivam se za Dravo po osredkih in dravskih »grijesih« (otokih). Nocoj sem namenjen, da se tu po grajenski strugi prikradem gor do naše hiše in od zadnje strani uderern v stanovanje ter odnesem nekaj obleke in knjig in potem jo s profesorjem Krnčanom popihava v Ljubljano...«
»Kje je profesor Kmčan? Kako je z gimnazijo in našo mladino?«
»Profesor Krnčan je tukaj v bližini, na oni stra* ni mostu, v začetku naše ulice Na trati, da me za primer nevarnosti, kakšne nemške patrulje, pravo* časno z dogovorjenimi znaki opozori... Če bi ti ne lezel sem dol, bi že bil v strugi in tam pri našem domu...«
Štefanovo in Pavlovo govorjenje je prvi hip zbe* galo profesorja Krnčana v skrivnem zaklonišču, po* tem je pa slovenska govorica tudi njega zvabila v bližino. Previdno je prihajal in pretil z roko, naj za božjo voljo ne govorita tako glasno, da se ne vza*
me od kod kak nacist.
Štefan je napravil nekaj korakov profesorju na* proti. Ko sta si bivši razrednik in učenec vdano podala roke, je profesor v skrbi za Štefanovo usodo, brž zastavil več vprašanj:
»Odkod, Korenjak? Kje si, da te ni nič videti? Bal sem! se že, če te niso morda kakšni vragovi že pobrali. Zdaj nam zares na vsak korak grozi ne« varnost!«
»Res ie, gospod profesor! Toliko, da sem se prebil preko dravskega mostu in skoz park! V par* ku sem uzrl celo Dagmar, tisto, veste, ki smo imeli z njo opravka na šoli zaradi nočnih vaj v Pirihovi tovarni. Saj ste tudi vi bili za izpraševalnega sod« nika...«
»Vraga, kaj si jo res zdaj ponoči v parku srečal? In te je videla, spoznala?« je profesorja Krnčana zaskrbelo, da se je še bolj previdno začel ozirati okrog.
»Gotovo je bila Dagmar! Spoznala me pa naj* brž ni. Sedela je s tistim »umetnikom« Valterjem Fiirstom. Kaj je tisti Fiirst sedaj kak častnik ali po* licist, da imla uniformo?«
»Tisti zagonetni »umetnik« Fiirst, ki je stanoval v Osterbergerjevem hotelu, je sedaj pravi — glavni šef nemške policije. Gorje, če bi mu padel v pesti!«
»Hudikov človek!« je Štefana pogrelo. »Zato je tako stegal vrat in spraševal Dagmar, kdo je tisti, ki se je bližal klopi. Bil sem namreč jaz.«
»Ali sta te mar zasledovala?« sta se profesor Krnčan in učitelj Pavel hkrati zbegala. Nemirno sta se oba ozrla v ono smer, od koder se je priplazil
Štefan.
»Ne, nista me! Vsaj upam, da ne!« Vendar sa vsi trije bili kot na trnju, če bi se od kod ne vzela kakšna vojaška ali policijska izvidenca in jih zalo* tila.
»Mene pa zlomek Fiirst že zalezuje«, je pripona nil prof. Krnčan. »Danes zjutraj je moji gospodinji dostavil zame vprašalno polo o mojih osebnih po* datkih, naj jo izpolnim) in jo v treh dneh osebno prinesem na policijo. Vesta, kaj to pomeni? V treh dneh me nameravajo že zagrabiti, če bi se seveda jim dal. Pa me ne bodo videli ne na policiji ne do* bili doma na stanovanju. Naša tajna dijaška »var* nostna straža«, kakih 15*20 pogumnih fantov, ki ima maskirano stanovanje v neki kleti, mi bo še to noč ali jutri zjutraj izvlekla iz stanovanja nekaj stvari, potem pa jo popiham na Kranjsko...«
Štefan je svetlo zrl zdaj v profesorja zdaj v učitelja. Iz prsi se mu je iztrgalo sočutno:
»Pasje življenje v teh časih za slovenskega člo* veka!«
»Pa še hujše bo«, je dostavil prof. Krnčan. »Po nekem zaupniku sem prav danes zvedel, da Kultur« bund sili k preselitvi Slovencev. Že do 5. julija bo moralo v Srbijo do pet tisoč politično obremenjenih ljudi, zlasti izobražencev. Le duhovščino, ki so jo doslej stirali na Bori, h kapucinom v Celje in k tra* pistom v Rajhenburg, bodo pustili na Hrvatskem. Tej preselitvi bo sledila še številnejša. Vse, ki so se po letu 1914 naselili na Štajerskem, to so zlasti Primorci, bodo temeljito izčistili.«
(Se nadaljcjc)
D e s 1 i z Goriškega
GORIŠKO UREDNIŠTVO: GORICA, RIVA P1AZZUTTA 18
Gospodarska kriza na Goriškem
Mnogo se piše in govori o gospodarski krizi na Goriškem in o velikemu številu brezposelnih. Vsi i-talijanski listi, krogi, stranke in zavodi pripisujejo krivdo tega težkega položaja »krivični« in »nesmiselni« državni meji, ki je vsaj na Goriškem bila potegnjena po kriteriju narodnostnega značaja in je kljub temu pustila v Italiji lepo število Slovencev, v Jugoslaviji pa prav nobenega Italijana.
Tudi »Gazzettino« je pretekli teden objavil obširen članek, ki zopet toži zaradi- »krivične« in »nesmiselne« meje, ki je vzela Gorici zaledje. To zaledje so seveda slovenski odjemalci, ki so nosili v Gorico lepe mlijončke, da so v zameno prejemali od strani italijanskih činiteljev nerazumevanje in na žalost tudi psovanje.
Zdaj pa poglejmo, ali je nevzdržnemu težkemu gospodarskemu položaju na Goriškem res kriva samo državna meja. Mi bi rekli, da trditev ne odgovarja povsem resnici.
Danes imamo na Goriškem enajst tisoč brezposelnih, to je skoro 10 odstotkov vsega prebivalstva. Vemo pa da se je na Goriško naselilo enajst do dvajset tisoč istrskih izseljencev, ki so -bili tudi nalašč sem povabljeni zato, da tvorijo nekak protiutež slovenskemu prebivalstvu. Velikega števila brezposelnih je torej kriva politika nacionalistične zagrizenosti in mržnje proti slovenskemu življu, ki je vedno predstavljal še najboljšega odjemalca na goriškem trgu. Tako tudi danes.
Priznamo odkrito pravico vsakomur, tudi istrskim izseljencem, da si poiščejo zavetišče, delo in kruh. Vendar menimo, da bi jim morale priskočiti na pomoč sorazmerno vse italijanske občine in ne samo goriška. Na drugi strani pa vemo tudi, da nasprotujejo nekateri go-riški veletrgovci in industrijalci, prav Italijani, naselitvi novih trgovskih podjetij in novih industrijskih obratov. Bojijo se za svoje
mastne dobičke, namesto da bi pomagali bratom V bedi! In jla obrnejo pozornost proč od sebe, kričijo zaradi »krivične« in »nesmiselne« meje! Oni so tudi postali monopolisti vseh dobrot in dobičkov carine proste cone.
Razne trditve lista »Gazzettino« o dobrotah, ki bi jih imelo slovensko goriško zaledje, če bi bilo gospodarsko povezano z Gorico, so predmetno neosnovane, ker danes hoče skrbeti vsaka država zase, še najbolj pa komunistična.
Pametno bi bilo res odpraviti enkrat za vselej miselnost, da predstavljajo državne meje ločitev dveli svetov. Pametno bi bilo uvesti povsod obmejni gospodarski promet. Toda to pravilo bi se lahko uveljavilo tam, kjer vladajo še zakoni vsaj neke vrste proste trgovine. Tu pri nas pa velja danes to pravilo, da sta obe strani meje ubogi in da manj uboga pričakuje rešitve od najubožnejše. Pravi nesmisel!
Izplačevanje podpore brezposelnim
Drugo izplačevanje podpore brezposelnim ,se je začelo včeraj, četrtek 22. t. m. za priimke z začetnima črkama A in B. Nadaljuje se po sledečem redu: danes (petek) 23. t. m. črka C, jutri 24. črke D, E, F; 26. t. m. črke G, H, I; 27. t. m. K, L; 28, t. m. M; 1. marca N, O; i. marca P; 3. marca Q, R; 5. marca S; 6. marca T, U in 7. marca V, Z.
V dneh 8., 9., 10. marca bodo izplačevali podporo zamudnikom, ki dokažejo, da je niso mogli dvigniti prej.
Družinski poglavarji se morajo zglasiti dan pred njihovim vrstnim redom na pokrajinskem uradu za delo (»Uffieio provinciale del La-voro«), in sicer a izkaznico brezposelnosti vseh članov družine. Nato se morajo zglasiti tudi na uradu za socialno skrbstvo (»Previdenza sociale«) v ulici Mazzini.
Pravico do podpore imajo vsi brezposelni, ki so bili kot taki vpisani na dan 31. januarja 1951.
Podporo bodo izplačevali v uradu za ubožne (»Ente Comunale As-sistenza«) v ulici Baiamonti 27.
Povišek pologa za plin in luč
Občinsko podjetje za plin in luč kar naenkrat brez vsakega predhodnega opozorila zahteva od naročnikov plačilo visokega zneska kot povišek pologa v jamstvo za plačilo luči in plina. Ta zahteva je vzbudila veliko nezadovoljstvo v mestu, ker je pač zelo težko v današnjih razmerah, da zmore vsakdo tako visok znesek. Občinski izvršni odbor je sicer ukazal, naj se pobiranje zneskov odnese na mesec junij, vendar se nam zdi zahteva kot taka popolnoma neutemeljena. Saj bo občinsko podjetje na ta način pobralo desetine milijonov lir, ki jih bo stavila na banko, obresti pa ona sama pobrala.
Odpust denarne kazni
Finančno ministrstvo je odredilo, da se odpusti denarna kazen v zadevah taks in neposrednih davkov. Gre za prestopke v zadevah, ki so bili izvršeni pred 1. januarjem 1950. 2e plačana kazen za prestopke izvršene pred 1. januarjem 1950
se prizadetim strankam vrne v celoti, tudi v primeru morebitnega plačila p>o 15. februarju 1951. Zato svetujemo vsem prizadetim strankam, naj se same pozanimajo pri pristojnem uradu za ureditev te zadeve in dosego izbrisa kazni ter povračilo že plačanih zneskov.
Blago UNRRA
Zopet je možno dobiti blago UNRRA, volnene plahte in volnene tkanine v Gorici v trgovinah Del Piero in Krainer. To velja tudi za vse občine .goriške pokrajine. Tozadevne listke izdaja samo urad mednarodne pomoči v palači prefekture v Gorici. Pričakujejo tudi večje število čevljev po običajni ceni 2.400 lir.
Dotok beguncev
Dotok beguncev iz Titovega raja je vedno enak. V nedeljo zjutraj je pribredlo čez Sabotin sem v Gorico kar sedem ljudi hkrati. Gre za družino iz Deskel v soški dolini. Izjavili so, da jim zaradi popolnoma slabih življenjskih razmer ni ostajalo drugo, kot da gredo z o-troki s trebuhom za kruhom po svetu!
Takih primerov je v zadnjih časih večje število.
na. No, mi živimo prav tu na meji in vidimo, kako so komunisti onstran meje, bratci rdeče »Soče« res osvobodili kmeta in kolona: pobrali so jim še tisto, kar so prej imeli in jih pahnili v bedo in obup!
Števerjan
Naš občinski komisar g. Rudi Maraž je že nastopil svojo službo. Komunistična »Soča« sicer z njim ni zadovoljna, ker je g. Maraž mož namestu, ki bo do prihodnjih volitev upravljal našo občino nepristransko in -brez vsakega političnega vplivanja, da bomo z njim lahko zadovoljni vsi Steverjanci. »Sočo« razumemo prav dobro: »Ce nisi komunist in če ne trobiš v moj rog, nisi zame!« Tako je njeno geslo! Tako pa je bilo tudi geslo nekdanjih fašistov.
Nič nam ni mar za to, kaj piše »Soča«, in dovolj nam je sužnostl in gole poslušnosti raznih zapeljivcev in diktatorjev. Nam gre za to, da bomo živeli med nami Steverjanci složni, v miru in zadovoljstvu. Ljudje, ki so okoli »Soče« in njihovi predniki so pridigali, da bodo osvobodili našega kmeta, da bodo rešili stoletne robote in po-staviji za gospodarja našega kolo-
Politična razlastitev
darske posesti? Z italijanske strani se toliko naglašuje, da se italijanske nacionalne posesti nihče ne sme dotikati. Ali mi nimamo pravice, da ne dopustimo odtujevanja naše narodne posesti? Doživeli in preživeli smo fašistično upravo, ki nas — to nam bo vsakdo verjel — res ni božala, saj ni treba drugega, kot da pogledamo pogorišča naših narodnih domov, pa vendar nam fašistična uprava ni odvzemala naše narodne posesti. Obala od Milj do Trsta in od Trsta do Tržiča je bila tudi pod Italijo naša rivijera.
Kdo pa ERP-u daje pravico, da svoja sredstva uporablja za razlastitev Slovencev? ERP daje svojo pomoč, da bi se iz Italije privedla tovarna »Italcement«, ali ta industrija nam odvzema 240.000 kv. m naše posesti na obali. Za domače podjetnike, ki so hoteli postaviti podobno tovarno ni bilo prostora. Razumljivo je, da se Trst mora gospodarsko razvijati. Toda, da se to
izvaja izključno v interesu itali-janstva na škodo slovenskega prebivalstva, to ni dopustno!
Za doseljence iz južne Italije, ne za naše ribiče, se gradi ribiško naselje na ustju Timava, kjer se enako razlaščuje naša nacionalna posest.
Imeli smo šest bank:	Vse pro-
šnje, naslovljene na ERP so ostale brez uspeha. Sedaj imamo pa poleg vsega drugega še škandal s slovenskim gospodinjskim koledarjem.
Današnji anglo-ameriški upravitelji so z vidika italijanske vladajoče kaste brez dvoma dobri upravitelji. Prišel pa bo čas, ko se ta dobrota ne bo dala več prenašati. Prav je, ako se socialno in gospodarsko stanje tržaškega ozemlja postavi na bolj zdrave temelje, čas bi pa že tudi bil, da se pričenjajo ukinjati posebne pravice in privilegiji političnih in gospodarskih parazitov.
Slovenec ali Italijan, ne boš nikoli izdajal svojega naroda, nikoli svojega brata poniževal, nikoli svoje matere zatajil!
Slovenec ali Italijan, ostani vedno zvest sporočilom svojih o-četov in pridobitvam mojstrov uma in omike, ki jih je tvoj rod rodil!
Slovenec ali Italijan, spoštuj pravice svojega bližnjega tako vneto in pazljivo, kakor se nežno in otožno spominjaš sladke besede svoje matere, ko te je nosila v naročju!
Sovodnje
Kakor je znano, smo tudi mi vendar dobili samostojno občino. V petek 16. t. m. je nastopil službo občinskega komisarja podprefekt dr Ennio Sarro, ki ga je prefekt imenoval za čas, dokler si ne izvolimo svojega občinskega odbora, kar se bo zgodilo še v teku tega leta. Gospod komisar je torej imenovan le začasno, zato upamo in želimo, da ne bo sprejel nobene važne odločitve, ki bi imela trajen pomen in ki bi prejudicirala demokratični izraz samostojnih Občinarjev in nasprotovala njihovim željam in volji. V ostalem pozdravljamo g. komisarja in želimo, da bi srečno dovršil svojo nalogo.
Smrti
To pot moramo beležiti kar pet smrtnih primerov. V torek 12. t. m. so pokopali v Rubijah g. Antona Devetaka, dobrega očeta in pridnega gospodarja.
V Standrežu pa so 14. t. m. pokopali g. Bazilija Stanto, dolgoletnega poštarja. Bil je kremenitega značaja in vseskozi poštenjak. Njegov sin, g. Jožko, je duhovnik v Dornbergu.
V Gorici smo v četrtek 14. t. m. pokopali g. Ivana Žvanuta, 82-let-nega upokojenca, očeta dobro znane in zavedne Zvanutove družine. Zalega ni storil nikoli nobenemu in smo ga vsi poznali kot moža -poštenjaka.
Na Oslavju pri Gorici smo pokopali v nedeljo 18. t. m. znanega gospodarja, 85 let starega g. Josipa Klanjščaka. Njemu so med borbo komunisti ubili hčerko in vnukinjo (hčerko prejšnje), seveda brez pravega vzroka in krvoločno, da so sejali med našim ljudstvom teror in našo zemljo napajali s krvjo!
V ponedeljek 19. t. m. pa smo v Gorici pokopali g. Emila Budina, starega komaj 35 let, brata in polbrata znanih goriških tiskarjev iz rodu Budin-Spacapan, torej iz družine delavnih in podjetnih ter vseskozi zavednih ljudi.
Vsem težko prizadetim družinam in sorodnikom, ki so izgubili svoje gori imenovane drage, izrekamo naše sožalje.
Še vedno smo jim nevarni
V soboto zvečer 17. t. m. so v Gorici .zborovali neofašisti ali, kot se sami .nazivajo, MSI. »Obramba itaiijanstva Gorice« je bil predmet njihove razprave. Obujali so nekatere spomine iz zgodovine in zaključili, da je nekaj treba ukreniti za ohranitev itaiijanstva Gorice! V drugih besedah povedano: Slovenci še vedno ogrožamo itali-janstvo Gorice, zato je treba nekaj ukreniti...
Stara pesem! Se vedno smo jim ■nevarni...
Preval pod Brdi
Neznanci so tu ukradli iz cerkvice sv. Marka dva zvonca, ki sta skupaj tehtala kakih osemdeset kg.
Krmin
Nedavna bolezen je iztrgala iz naročja njenih staršev dijakinjo II. B razreda slovenske gimnazije v Gorici Marijo Maurič. Pogreb je bil v sredo 7. t. m. Prihiteli so, <1a jo spremijo k zadnjemu počitku, poleg mnogih znancev in prijateljev, tudi vsi sošolci in sošolke s profesorskim zborom. Sošolka se je v ginjenih besedah, ki so od navzočih 50-60 sošolcev izvabili glasen jok in zasolzene oči vsem navzočim, poslovila od Marije. Vsi sošolci so nosili v roki rdeč nagelj — simbol slovenske mladine — in so rajnici naravnost zasuli belo ra-kev v odprtem grobu.
Dr. Bregant Marjan
POMENKI O PREHRANI
Z ONSTRAN MEJE
»Slovenski poročevalec« iz Ljubljane piše v številki z dne 9. januarja 1951 pod naslovom »Polj-čanski, ptujski in ljutomerski okraj najboljši pri odkupih«, med drugim:
»Ce bi pri ocenjevanju upoštevali samo odstotke izpolnitve plana, bi bil vrstni red omenjenih o-krajev nekoliko drugačen. No, namen odkupov pa ni samo, da zagotove živila za potrošnike, ki žive na živilske nakaznice. Tu gre še za celo vrsto drugih stvari, kakor za diferenciacijo na vasi, za zaščito malega in tudi srednjega kmeta pred izkoriščevanjem s strani večjih in velikih kmetov itd. Upoštevajoč vse to je ministrstvo priznalo prva .tri mesta, poljčanske-mu, ptujskemu in ljutomerskemu okraju, ki so pri vsem tem želi največ uspeha. Uspehe so dosegli . . . da so z dobrim političnim delom pripomogli k uresničenju načela: »Kdor več ima, naj več da!« — Dobil je vsak okraj po dve kolesi.«
Torej ubogega kmeta se mora s »političnim delom« najprej »diferencirati« v somišljenika in neso-mišljenika in nato mu pobrati od 20 — 80 odst. pridelka, bodisi v naravi ali v denarju, kakor vemo. In biriči-komunisti v ovčji obleki dobivajo nagrado!
Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska: u#fc»rna »ADRIAt, d. d. v TrJtu
P. BARTOLINI
Ortopedi k - specialist za zdravljenje kile Corso R. Margherita 94 - Torino Telefon 45-350
KILO
Vsi iholni na kili, stari in mladi, ženske in otroci, se lahko s polnim zaupanjem posvetujejo z or-topedikom Bartolinijem, ki sprejema:
v, TRSTU : 27. - 28. februarja v hotelu » VANOLI « (Piazza Unita);
v GORICI: v četrtek 1. marca v hotelu »TRE CO-ROiNE«;
v TRZICU: v petek 2. marca v hotelu »Lombardia«
SOBO ali LOKAL, ki bi bil primeren za kiparski atelje, po možnosti v mestu, i š č e m ra takojšnjo vselitev. — Ponudbe poslati na naslov: Kipar Franci Gorše, Trst, Via Sorgente,5, II. nadstr. (Vidi).
ZAHVALA
Vsem, ki so nam izkazali sočutje ob težki izgubi našega nepo-
zabnega brata
Emila Budina
se najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala čč. gg. duhovnikom, pevcem, darovalcem cvetja in udeležencem pogreba.
Gorica, 21. febr. 1951.	P'-
Družina Budin-Spacapan
Izgradnja tkiv je brez soli nemogoča. Človekova običajna živila vsebujejo soli v zadostni meri tako, da jih ni treba posebej dovajati. Ce hranimo poizkusne živali s hrano, kateri smo odvzeli vse soli, živali obolijo in kmalu poginejo; poginejo celo hitreje, kot če bi jih sploh ne hranili. Te živali so zastrupljene s kislinami, ker manjkajo v telesu baze, ki normalno nevtralizirajo kisline, n. pr. žvepleno kislino, ki nastaja pri izgorevanju beljakovin. Ako pa manjkajo v hrani posamezne potrebne soli, tedaj nastanejo določene motnje. Tako ovira pomanjkanje apnenca (Ca) normalni razvoj kosti; pomanjkanje kuhinjske soli (Na Cl) povzroči albuminurio; železo (Fe) ,ij prepotrebno za tvorenje krvi,
Beseda beljakovina nas spominja jajčnega beljaka in resnično je beljak v jajcu skoro sama beljakovina. Beljakovino pa imamo skoro v vseh živilih, saj je sestavni del vsake celice. Živalske celice imajo več beljakovine kot rastlinske, radi tega imamo v mesu več beljakovin kot n. pr. v moki ali krompirju. Ker je človeško telo iz mesa in krvi, je v našem telesu beljakovina najvažnejša snov. Telo samo pa ne more ustvarjati beljakovin, vdobiti uh mora že napravljene s hrano. Med beljakovino in beljakovino pa je razlika in tudi človeška beljakovina je svojevrstna. Kako vdobi človekovo telo svojo beljakovino iz drugih beljakovin? Prebava razstavlja beljakovine v manjše dele in iz teh delcev sestavlja telo človeško beljakovino. Te delce beljakovine imenujemo aminokisline. Hišo gradijo z opekami; opeka je podobna opeki, toda z njimi lahko grade različne hiše, bodisi po obliki, bodisi po velikosti. Iz opeke ene velike hiše lahko izgradijo več manjših hiš. Beljakovine pa so opeke za gradnje v človeškem telesu. Rabimo jih dokler gradimo telo, t. j. v času rasti, rabimo jih pa tudi za popravila, t. j. kadar nadomeščamo izgubljeno beljakovino, n.pr. po ranah, poškodbah, krvavitvah, izločitvah telesnih sokov in njih porabe med prebavo. Tekom svojega življenja večkrat menjamo kožo, čeprav se ne levimo kot kače; svojo kri obnovimo približno enkrat v mesecu: krvničke razpadejo in kostni mozeg ustvarja nove celice; kot surovino uporablja pri item beljakovino, ki jo dobi od razpada starih krvničk, manjkajoči del pa mora uvažati beljakovinska hrana.
Zanimivo je še eno svojstvo beljakovin. Ce aminokisline še nadalje razstavljamo, vdobimo kemične prvine: kisik (O), ogljik (C), dušik (N) in vodo (H20). Od vseh hranil imajo samo beljakovine v svojem sestavu dušik, zato ne more nadomestiti beljakovin nobeno drugo hranilo. Naravno je torej, da mora biti v hrani vedno določena količi-
na beljakovin. To količino beljakovine v naši vsakodnevni hrani imenujemo beljakovinski minimum. U-čenjaki si še danes niso edini kolikšen mora biti ta beljakovinski minimum; izgleda pa, da vpliva nanj mnogo činiteljev, kajti Eskimi porabijo po 280 gr beljakovine na dan, medtem ko je porabijo Kitajci, Japonci i. dr. kvečjemu 15-30 gr. Ljudje so živeli tudi samo s 15 gr beljakovine na dan. Najustreznejša količina beljakovin za človeka na dan naj bi bila 70 gr, kar odgovarja 35 dkg mesa dnevno. Ker pa v naši hrani nimamo beljakovine samo v .mesu, temveč tudi v mleku, v jajcih, v sočivju, v moki itd., bo dnevna količina mesa lahko manjša.
Dognali so, da nekatere beljakovine nimajo vseh snovi, ki jih rabi čkveško telo za gradnjo lastne beljakovine. Zato razdelimo lahko živila, ki vsebujejo beljakovine, v dve skupini: a) živila, katerih beljakovina je po sestavi popolnoma podobna človeški beljakovini in b) živila, ki nimajo vseh sestavnih delov človeške beljakovine. Druge so torej za človeka manj vredne. Primer: Stročnice (fižol, grah, leča) vsebujejo mnogo beljakovin, vendar bi se človek ne mogel hraniti izključno z njimi, ker bi njegovemu teJesu zmanjkalo beljakovin in bi začel hirati.
Navajamo predstavnike beljakovin v naših živilih po vrsti tako, kakor so polnovredni, t. j. podobni po ustroju svoje beljakovine — človeški beljakovini:	mleko,	meso,
krompir, jajca, sir, žitarice, stročnice, kostanj, orehi, gobe. V tej razpredelnici so vključena vsa živila, ki prinašajo človeškemu telesu beljakovine. Mešana kmečka in meščanska hrana pa imata vsa ta živila v svojem sestavu.
iSvoječasno je človek izbiral in sestavljal svojo hrano po zdravem naravnem nagonu. Danes je ta nagon že otopel. Vedno hujša življenjska borba, nepravična razdelitev dobrin, industrializacija živil so potisnile človeka ob zid. Kmet prodaja živila v večji meri kot jih ima, družina mu pa strada. Grabežljivci hočejo pojesti čim več mesa in drugih dobrin. Končni učinek pa je pri obeh enak: oba obolita. Oni, ki je pojedel premalo, ne more delati, otroci mu propadajo, žena hira. Drugi, ki je pojedel preveč, dobiva protin, jetrna obolenja, sklepni revmatizem, skratka bolezni, ki ga o-virajo pri delu in mu ogrožajo življenje. Iz tega sledi, da je srednja pot za človekovo zdravje najpra-vilnejša. Telesu in zdravju najbolje strežemo, če po stari kmečki navadi uživamo 2-3krat na teden po 10-15 dkg mesa, 1-5 jajc na teden, vsak dan skodelico mleka, večkrat na teden krompir in fižol, včasih nekoliko sira.
(Se nadaljuje)
VSE N A OBROKE
Radso-aparate, harmonike, šivalne stroje preti plačilu na račun Ijjf* 1000«**
Soudeležba na peIM loteriji BUBGEHO
ostanek v mesečnih obrokih po
lir 2000.-
RUGGERO R O S S O H I
Corso Garibaldi 8
Bovci, pozor J
KIUNE BELICE - KUNE ZLATICE
za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah
OTI. Fischer
TRST , VIA P IB T A’ 24 (Telefon 93,134)
I' • ■ ■>) ~"»'i S,	„ K • - '5' 1
Kole za trte, deske s mre* kooe, rnace• snooe in trdih I e s o o, trame in par* kete nudi na/ugodne/e
Mizarji g kmetovalci f podjetnih! •
TEL.
90441
CALEA
TRST
Viale Sonnino, 2 4
NUDI NAJBOLJŠE VRSTE K8ZNA PO NAJUGOt' EJŠIH CENAH
IIMSm PRI PIAČIIH!
Trst - ulica XXX Ottobre 11 - tel. 29-374