NO. 85 Ameriška Domovina !Amm e r i e j« m—h o iwi e AM6RICAN IN SPIRIT fOR€!GN IN. LANGUAGE ONIV Serving Oiicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MODNIN^NPWSDADCn Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg DenverVtoSSlis, Floridjphoeni^ Hy, Pueblo. EockSpring. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 2, 1977' LETO LXXIX. — Vol. LXXIX V Rodeziji je spor o enaki volivni pravici Ko zahtevajo črnci enako in s|>lošno volivno pravico, je viada Rodezije še vedno na stališču, da naj ho volivna pravica črncev omejena. SALISBURY, Rod. — Ameriški in britanski diplomati so se pretekli teden podrobno raz-govarjali o novi ureditvi Rodezije, ki bi naj dala črnim vlado in odstranila nevarnost razširit-ve gverilskega vojskovanja. Bela manjšina je pripravljena sprejeti vlado “večine”, toda ta večina ne pomeni enake in splošne volivne pravice. Med tem ko imajo vsi belci volivno pravico, naj bi bila ta Pri črncih vezana na določeno stopnjo izobrazbe in imetja. Črnski vodniki zahtevajo načel-n° enako in splošno volivno Pravico. Bela manjšina je volj-na popustiti v pogledu pogojev Za dosego, oziroma priznanje Volivne pravice, ni pa za enkrat še pripravljena priznati vsem °draslim črncem splošno in ena-ko volivno pravico. Manj težav je bilo tekom razgovorov o uvedbi vlade ‘večine’. ®eli Rodezijci ne zahtevajo nobenega daljšega zavlačevanja. Komaj so aiheriški in britan-ski zastopniki končali svoje razgovore s predsta vniki bele Manjšine, že so rodezijske obrambne in varnostne sile udari-, e z vso silo na bežeče Črne gve-rilce v Mozambik. Tekom nede-1ie> ponedeljka in torka so z Močnejšimi enotami, podprtimi 2 letalstvom, udarile na gverilska oporišča onstran meje v Mozambiku ter uničila v njih Veeje količine orožja in opreme *Gr pokončale preko 30 gverilcev. ZDA so včeraj pozvale Rode-2li°> riaj konča svoj vdor v Mo-Zambik, kjer so njene sile za-sedle mesto Mapai, oporišče gve-rilcev, 60 milj od meje, in so še ^edno v njem. Svarile so jo pred ezkimi posledicami, če tega takoj ne stori. Sudan zeli dobiti orožje iz ZDA KARTUM, Sud. — Predsednik Republike Gaafar alJNimeiry je ^ojal poslaniku ZDA pri Z1N An-revvu Youngu, ko se je mudil Potekli teden v Sudanu, da podkuje ta ameriško orožje. Sudan je prejemal orožje iz ^ovjetske zveze, dokler je vzdr-oval z nj0 prijateljske odnose, k o je prekinil sredi tega meseca, v°. Jo pognal domov sovjetske jaške svetovalce, nejevoljen a Moskvo, ki je sklenila prija-jsko in zavezniško pogodbo z osinijo, južno sosedo, Sudana. >rwP ^arter zastopnik ^ A na 25-letnici vlade Elizabete II. scdAfHlNGTON’ D-C- “ Pred- ip 111 C. čarter je imenoval svo-sina Chipa Carterja in nje-2Da Ze^° ^aron za zastopnika j: slavju 25-letnice kra- RrVnja Elizabete II. v Veliki No^niji v dneh 6-12- juni.ia v ^ubcionu. Lo^^P ^aron Carter bosta v de T nU gosta predsednika via amesa Callaghana in njego-e žene. jemenski prerok ]?r oblačno z moži— ^.ajevnih nevith, hladno. ‘^9 C)temPeratUra °k0li možnostjo Naj-56 F Novi grobovi Joseph J. Garisek V Euclid General bolnišnici je umrl 30. maja Joseph J. Garisek s 1476 Clermont Rd., mož Olge, preje por. Christoff, oče Josepha M. Gary, Johna in Barbare A. Briokman, brat Martina, Franka in Tonyja Cvelbarja. Pogreb je danes, 2. junija, iz Brickman pogrebnega zavoda, 21900 Euclid Avenue, v cerkev sv. Pavia na Chardon Rd. ob 10., nato na pokopališče Vernih duši Joseph Jakin Včeraj je umrl Joseph Jakin Jr., sin pokojnih Josepha in Katarine, ki sta živela v Collin-woodu. Pogreb bo iz Brunner pogrebnega zavoda v Paines-villu jutri popoldne ob dveh. Pokojnih je bil star 64' let in je zapustil hčeri Bairbaro ter Sue. Mehikanec kritizira ZDA ¥ zvezi z načrti za nezakonite vseijence MEXICO CITY, Meh. — Vodilni strokovnjak Mehike o nezakonitem vseljevanju v ZDA dr. Bastante je označil nastop proti temu za “kratkoviden”, ki lahko ima težke posledice tako za ZDA kot za Mehiko. Washington bi rad omejil, če že ne čisto ustavil, obsežno nezakonito prehajanje meje in vse-Ijevanje milijonov Mehikancev v ZDA. Sodijo, da je sedaj v ZDA od 6 do 8 milijonov nezakonitih priseljencev iz Mehike. ZDA so pripravljene tem, ki so v deželi že več let, priznati pravico do ureditve njihovega pravnega položaja, pa odločene istočasno okrepiti straže ob meji, ki naj ustavijo nadaljne pritekanje ‘črnih” vseljen cev. 'Po sodbi mehiškega strokovnjaka ZDA presojajo nezakonito vseljevanje z izključno svojega domačega stališča in vpliva na gospodarstvo ZDA, ne vpošteva-jo pa pri tem položaja v Mehiki. Trdna zapora meje bo poslabšala gospodarski položaj v Mehiki in povzročila trenja in napetosti ob meji, ki bodo hudo škodljiva obema sasedoma. Cigarete povzročile ogenj v Beverly Dills? SOUTHGATE, Ky. — Požar, ki je pokončal preteklo soboto zvečer 158 človeških življenj, naj bi povzročili neugasli ostanki cigaret. Te so pobrali z miz, jih zavili v namizne papirnate prtiče in jih skupaj z namiznimi prti odvrgli v kletne prostore, kjer je požar nastal. Pomožni natakar Walter Bailey, ki je opozoril goste preteklo soboto, da je nastal “manjši požar”, in jih pozval, naj zapu-ste prostore, je mnenja, da je požar nastal na ta način, ni pa gotov o tem. Oblasti med tem raziskujejo vse podrobnosti, ki bi naj pojasnile ozadje in vzroke strahotne nesreče. Trdijo, da utegne preiskava trajati več mesecev. Število žrtev je bio uradno o-mejeno na 153 ob ponovnem štetju. Do včeraj so bile z le nekaj izjemami vse identificirane. Brežnjev bo obiskal Francijo MOSKVA, ZSSR. — Leonid I. Brežnjev bo v dneh 20.-22. junija 1977 na uradnem obisku v Franciji. Washington načrtuje pomoč nerazvitim WASHINGTON, D.C. — ZDA so pripravljene na večje popuščanje pri razgovorih o ustalje-vanju surovin, za kar se zavzemajo nerazvite države na konferenci v Parizu o mednarodnem gospodarskem sodelovanju. Pogajanja so obtičala, ko gospodarsko razviti Sever odklanja “pretirane” zahteve nerazvitega Juga. ZD A so se odločile .sodelovati pri ustvaritvi posebnega sklada za nakup in plačilo velikih zalog surovin, ki bi naj pomagale ohranjati ceno teh na dolgo dobo čim bolj stalno in s tem omogočile nerazvitim državam gospodarsko načrtovanje. Veliko nihanje cen surovin je namreč ena naj večjih težav nerazvitih držav, posebno onih, ki so v glavnem vezane na en sam produkt. Iskanje življenja na Marsu is zdaj končano Laboratorija p r i stajalcev vesoljskih ladij Viking sta porabila sredstva. PASADENA, Kalif. — Iskanje živih organizmov na planetu Marsu, ki sta ga vršila pri-stajalca vesoljskih ladij Viking I. in Viking II. je bilo ta teden končano, ko so naprave v obeh vesoljskih vozilih, ki sta pristali na površini Marsa lani, porabili svoja sredstva. Po podatkih, ki so bili zbrani, sodijo znanstveniki, da doslej niso našli na Marsu nobene sledi življenja, ne izključujejo pa možnosti, da to na tem planetu le obstoja. Vodstvo raziskav je ustavilo delovanje laboratorijev, ko sta ta izrabila vsa razpoložljiva sredstva za preiskave. Vesoljski ladjici Vikng vesoljskih vozil, ki sta pristali na Marsu, sta obsežno izpopolnili poznanje Marsa. Celoten program moremo šteti med izredne velike uspehe ameriškega raziskovanja vesolja, četudi ni odgovoril na vprašanje, ali je na Marsu življenje ali ne. ZMAGA LIKUNDA UTEGNE VODITI DO NOVE VOJNE MED ARABCMN IZRAELOM Jordanijski kralj Husein vidi v zmagi stranke Likud l>ri zadndh parlamentarnih volitvah v Izraelu resno nevarnost za novo vojno na Sredn jem vzhodu. Edino upanje za njeno preprečitev je novo presojanje položaja na Srednjem vzhodu v Washing tonu. -.r. ... Bonn odobril program za zmanjšanje brezposelnosti BONN, ZRN. — V Zvezni republiki Nemčiji je preko en milijon brezposelnih, kar je 4.4% celotne delovne sile. Vlada je o-doforila 250 milijonov dolarjev za programe, ki 'naj preskrbe zaposlitev za najbolj prizadete skupine brezposelnih. Sodnik odloči! proti brezposelni podpori . štrajkiijočim delavcem NEW YORK, N.Y. — Zvezni sodnik Richard Owen v New Yorku je odločil, o a stavkujoči delavci nimajo pravice do brezposelne podpore, ker bi to pomenilo, da podjetniki sami finančno podpirajo one, ki štraj-kajo proti njim, in ker pomeni to vmešavanje v spor med delavci in delodajalci, kar je v nasprotju z ustavo. Odločitev je bila v zvezi s 7-mesečnim štrajkom proti New York Telephone Company. V svoji obsežni razsodbi pravi sodnik R. Owen, da je zakon države New York, ki dovoljuje plačevanje brezposelne podpore štrajkujočim, kadar štrajk traja nad 7 tednov, v nasprotju z zvezno ustavo, ki ne dovoljuje poseganja vlade v svobodno urejanje odnosov med delavci in podjetji na temelju medsebojnih pogajanj. Država New York je proti sod--vojaških vajah. Ob njihovem bi sklenila vložiti priziv na višje koncu je čete pohvalil, da so V sodišče. odličnem stanju in sposobne vr- AMAN, Jord. — Kralj Husein je vladar države, ki je do junija 1967 obsegala del Palestine, zahodni breg reke Jordana ali Judejo in Samarijo, kot ta del imenujejo Izraelci. Vodnik stranke Likud Begin, ki bo po vsej verjetnosti novi predsednik vlade Izraela, odklanja izraelski umik s tega predela Palestine. Zanj je to “('Svobojeni del Izraela”. A-rabci vztrajajo na svojem stališču, da morajo Izraelci umakniti svoje sile z vsega ozemlja, ki so ga zasedli v šestdnevni voj-ni junija 1967. Izjavjajo, da niso pripravljeni pustiti niti “pedi te zemlje” pod izraelsko .oblastjo. Tudi zmerne politične stranke v Izraelu niso pripravljene vrniti “zadnje pedi” zasedenega ozemlja Arabcem, so pa pripravljene opustiti zasedbo “večjega dela” junija 1967 osvojenega ozemlja. Carterjevo stališče Predsednik Carter je ponovno govoril o potrebi izraelskega u-nuka z zasedenega arabskega o-zemlja, o potrebi “domovine” za Palestince in celo že tudi o odškodnini, ki bi jo naj palestinski begunci prejeli za svoje izgubljeno zemljo in drugo imetje v sedanjem Izraelu. Predsednik ZDA se je pri tem skliceval na resoluciji ZN 242 in 338, ki pa tega, kar je on navajal, stvarno ne vsebujeta, vsaj ne v jasni obliki. Na to je opozoril pretekli torek izraelski zunanji minister Yigal Allon. Predsednik začasne vlade Simon Perez je v Jeruzalemu dejal, da je potrebno, da Izrael prizna, da so pogledi ZDA v teh vprašanjih močno različni od izraelskih. Huseinove skrbi Kraj Husein je bil skupaj s svojimi četami na dvodnevnih PREDSEDNIK CARTER NEKAM MANJ GLASEN V BOJU ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Predsednik ZDA Jimmy Carter je že tekom volivne borbe poudarjal potrebo po moralni osnovi ameriške mednarodne politike. Navajal je za to preteklost ZDA in njihov nastanek, saj je prišlo do upora britanski kroni v glavnem zato, ker je ta kršila svoboščine in pravice prebivalstva 13 kolonij na tej strani Atlantika. Podpiranje človekovih svoboščin in pravic je torej Amerikancu nekaj samo po sebi umevnega, nekaj naravnega in usidranega globoko v njegovi politični miselnosti in zavesti. Ko je Carter prevzel vodstvo ZDA, je pokazal jasno in odločno, da hoče podpirati človek ove pravice povsod, doma in po svetu, tudi v komunističnem, pa četudi bi to škodovalo detenti. Najdalj je šel v tem pogledu, ko je poslal osebno pismo dr, Andreju Saharovu, vodniku ruskih intelektualcev, ki se borijo za večjo svobodo, za spošto- vanje človekovih pravic v Sovjetski zvezi. Stališče ZDA v vprašanju človekovih, pravic je obsežno razložil državni tajnik Cyrus Vance na univerzi Georgie na “Dan prava”. Poudaril je ameriško tradicijo v tem pogledu, pa označil tudi način in obseg podpiranja človekovih pravic v drugih državah. Ko se predsednik Nixon in njegov državni tajnik Kissinger nista ozirala na moralno« osnovo pri mednarodnih sporazumevanjih in pogodbah, ampak samo na “stvarnost, odnos moči in koristi, je Carter čutil potrebo, da postavi mednarodno politiko ZDA na take temelje in jo vodi tako, da “bomo lahko na njo ponosni”. V svojem govoru na univerzi Notre Dame pretekli mesec je Carter obljubil, da bo ameriška zunanja politika temeljila na “stalni dostojnosti in njenih vrednotah, na optimizmu in na zgodovinskem pogledu”. V tem pogledu spominja Carter na W. Wilsona, ki je v svoji mednarodni politik hotel ’ “napraviti svet varen za demokracijo”, in na F. D. Roosevelta, ki je poudarjal “štiri svobode”. Hans J. Morgenthau je v svoji razpravi o ameriški zunanji politiki “V obramb narodnih koristi” zapisal, da je v ameriški zavesti zakoreninjena misel, da se neki narod more izogniti v mednarodnih odnosih politiki moči, če le to resnično hoče, in se držati moralnih načel, namesto da bi se odločal samo po koristih. Jimmy Carter je kot “prerojeni” kristjan vrnil ameriško politiko na p°t morale, kar pa se prenekaterim doma in še večim v tujini zdi “nevarno”. Boje se, da bo predan svojim moral nim načelom spregledal ali opustil možnosti za okrepitev mednarodnega miru, za varovanje koristi in pravic svobodnega sveta. Ameriški zavezniki v Evropi in drugod so zagovorniki “stvarne” politike, ki ne dajo dosti na lepe besede. Sodijo, da te služijo samo propagandi, s čimer pa se Carter ne strinja. On vidi v njih tudi “dejanja”, pa vendar priznava, da mi ne “moremo voditi naše zunanje politike na togih moralnih načelih”. Ko se pripravljajo v Wa-shingtonu na konferenco v Beogradu, kjer bodo pregledovali uspehe helsinških listin v pogledu varnosti in,, sodelovanj a v Evropi, govorijo veliko o človekovih pravicah, pa pripominjajo, da v Beogradu ne mislijo začenjati nobenega soočevanja z Vzhodom o tem vprašanju. Zdi se, da so se Carter in njegovi sodelavci odločili voditi boj za spoštovanje človekovih pravic nekaj manj glasno, če vendar odločno in vztrajno, pa ni še mogoče presoditi. Na sodbo o tem je* treba še počakati. j siti svoje naloge. V kasnejšem [razgovoru s sodelavcem The Nev/ York Timesa v kraljevi palači blizu glavnega mesta Ama-na je kralj Husein govoril o resnem poslabšanju položaja na Srednjem vzhodu z zmago Li-kuda pri volitvah v Izraelu. V njej vidi prevlado skrajnih sil v Izraelu, ki niso. voljne za končanje spora z Arabci popuščati v obsegu, ki ‘je potreben’ za dosego sporazuma. Kralj Husein vidi edino možnost izognitvi novemu vojnemu spopadu med Izraelom in Arabci v stališčih predsednika ZDA Carterja. Če bo ta pri njih vztrajal in pripravil Izrael do popuščanja, je sporazum z Arabci možen, sicer pa se bo položaj zaostril in Srednji vzhod bo bu-šil v novo, nevarnejšo vojno, kot so bile dosedanje. Stališče kralja Huseina je v bistvu stališče, ki ga zavzemajo arabski vodniki. Vsi pričakujejo rešitev iz Washingtona, ki pa položaj še vedno proučuje in čaka, kakšno vlado bo Izrael končno dobil. Prevladuje mnenje, da bo ta bolj popustljiva, kot so znana stališča stranke Likud. Iz Clevelanda in okolice V bolnišnici— Rev. Raymond Hobart od Marije Vnebovzete je v St. Vincent Charity bolnišnici. Obiski niso dovoljeni, priporoča se v molitev. Farni festival— Poletni farni festival pri Sv. Vidu bo v dneh 7.-10 julija. Nov direktor Katoliške dobrodelnosti— Za novega direktorja Katoliške dobrodelnosti — Catholic Charities Corporation v škofiji Cleveland je bil imenovan pretekli teden Edward J. Canrrie, star 52 let. NATO se preusmerja Vojaške sile NATO so začele pod poveljstvom gen. A. Haiga preskušati tudi ofenzivne sposobnosti, ko so se doslej vežbale samo v obrambnih nastopih. BRUXELLES, Belg. - Oborožene sile Sevemo-atlantske o-brambne zveze — NATO imajo nalogo zavarovati svobodni del Evrope pred mogočim napadom z vzhoda. V preteklosti so pri vseh svojih vajah preskušale različne obrambne načrte in sredstva, ki bi naj bila za njihovo izvajanje najuspešnejša. Z izključno vojaškega vidika je to preveč enostransko, saj je znano staro vodilo, da “je najboljša o-bramba napad”. Gen. Alekandler Haig, sedanji vrhovni poveljnik oboroženih sli NATO, hoče preskusiti sposobnost svojih sil za protinapad na morebitnega sovražnika, ki bi skušal z močnimi silami prebiti zahodno obrambo in dreti dalje proti Atlantiku. V soglasju z vsemi zavezniškimi silami izdelujejo nove načrte, ki jih bodo ob priložnosti preskusili. Snovalci vojaških narčtov NATO so začeli gledati tudi preko evropskih meja, ko postaja vedno očitnejše, da je varnost svobodnega dela Evrope mogoče ogroziti s Srednjega vzhoda in iz Afrike, njenih neposrednih soseščin, od katerih je svoboda zelo odvisna v pogledu oskrbe s surovinami, zlasti z oljem. Moskva in Peking MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je objavila uradne note, izmenjane z LR Kitajsko in jo obdolžila “zlobnega obrekovanja”. Objava teh diplomatskih dokumentov kaže, kako so se odnosi med obema komunističnima velevlastema zopet poslabšali. Zvezna vlada popustljiva pri varovanju okolja WASHINGTON, D.C.—Kljub odločnim in trdim besedam zvezna vlada pri varovanju čistoče okolja ni tako trda, kot bi kdo mogel soditi na temelju njenih izjav. Tako je Reserve Mining Company v Silver Bay, Minn., dovolila, da sme še dalje odlagati v Superior Lake dnevno do 67,000 ton odpadkov, ki so znani kot možni povzročitelji raka. -----o---- Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Anatoly Sčaranski, eden vodilnih oporečnikov režima in zagovornikov človekovih pravic, ki je bil prijet in zaprt sredi marca, je bil sedaj obtožen izdaje. To pomeni trd nastop sovjetskih oblasti proti zagovornikom človekovih pravic prav v času, ko se v Beogradu pripravljajo na odprtje konference, ki naj pokaže, kako posamezne države, podpisnice helsinških listin, določila teh o človekovih pravicah in svoboščinah izvajajo. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je včeraj označil one, ki nasprotujejo ustanovitvi nove zvezne agencije za varovanje koristi potrošnikov, za “sebičneže, ki varujejo svojo posebne koristi . WASHINGTON, D.C. — Proračunski direktor Bert Lance je dejal, da povišanje obresti na posojila, objavljeno v zadnjih dveh tednih, ni utemeljeno, ker je na razpolago več gotovine v bankah, kot jo te dejansko morejo posoditi. Obresti za posojila najboljšim upnikom so bile povišane v dveh stopnjah od 6.25 na 6.75%. Lance trdi, da pospešuje to povišanje inflacijski pritisk. QUITO, Ekv. — Rosalynn Carter, žena predsednika ZDA, je priletela včeraj sem iz Kostarike na svoji poti po državah Latinske Amerike. Doslej je bila povsod vljudno in prijateljsko sprejeta ter uspešno ustvarjala dobro razpoloženje do ZDA. Jutri odleti iz Ekvadorja v glavno mesto Peruja Limo. PARIZ, Fr. — Konferenca Se-ver-Jug, ki se jo udeležujejo industrijsko razvite in gospodarsko nerazvite države sveta, bi morala biti včeraj zaključena po treh dneh razgovorov zunanjih ministrov. Zaključek se je zavlekel, ko niso mogli pravočasno doseči soglasja o poročilu ob njenem koncu. To pričakujejo, da bo sestavljeno danes. Konferenca očitno ni dosegla ciljev, ki so jih od nje pričakovale nerazvite države, . Ameriška Honmm 6117 St^Lir Ave. - 431-0628 - Cleveland, Oblo 44103 Silvo S. National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNIN Ai ' Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova iždaja $10.00 na leto | nega •pomena za prijetno branje, ni pa in noče biti jed- ture (p0 lnoma napaano) e-ro te atome Jedro pa je: Pred 60 false je razlegel iz o ižnost ln kriz. cesarskega Dunaja po Avstriji, Evropi in ostalem svetu !matjčnost silen klic po ovobodi zatiranega naroda; mnogo več: odločna zahteva po samostojnosti in neodvisnosti poklicno in kulturno zrelega ljudstva. Tega klica nobena sila ni mogJa več ustaviti in zadušiti. Stoletni habsburški imperij je moral pasti konec oktobra naslednjega eta, da se je zahteva Majniške deklaracije mogla izpolniti. / Zgodovinski dogodek enkratne veličine je bil to, vreden spomina in proslave. Dr. Ludovlk Puš *•<-- p,, Dnevu zvoni SUBSCRIPTION BATES: United States: $28.00 per year; $14.00 tor 6 months; $8.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 85 Thursday, June 2, 1977 Izreden uspeh Grumovih bratov Bodimo dejavni! CLEVELAND, O, — Po sve zgodovino. Tudi Irci so npr. šele tu je veliko slovenskih časni- kot izseljenci v Ameriki spozna-kov, listov, obzornikov, ki nas ,li svojo zgodovino, svoja izroči-obveščajo o dogajanju doma in ^la, potem ko so njih mlajši ro-na mednarodnem polju. Med ^dovi doštudirali na ameriških U-najbolj zaslužna občila spadajo ^niveirzah. Od tu je irski narod-gotovo prav “Ameriška Domo-.nostni prerod posegel nazaj v vina”, v Južni Ameriki “Svo-jpo Angležih zasedeno irsko hodna Slovenija”, v Avstraliji .žemljo, pripravil odporništvo in mesečnik “Misli”, ki nenehno končni odhod angleškega oku- geznanjajo slovenske ljudi z novicami. , vseh teh listih nečesa manjka svoj lastni irski jezik, ali pa vsaj, da je tega veliko j Nekaj podobnega se dogaja premalo: glasov iz ljudstva, pi-(ludi v Sloveniji. V svobodni A-sem bralcev. Gotovo, da naši, meriki slovenske četrti v Cleve- Ijudje niso vajeni pisati člankov, poročil, toda pisati le znajo, saj pišejo pisma svojim domačim in jim poročajo o. življenju, kjer so se naselili, kaj se tu godi v slovenski srenji ipd. Ali ne bi lahko od časa do časa po-jmacija — v angleškem jeziku, siali nekaj vrstic tudi v naš (da se bodo naši angleško govo-tisk, tako da bo naša javnost v reči potomci zanimali za svoje svetu bolj seznanjena z dogaja- poreklo, vzljubili slovenstvo, se njem med slovenskmi ljudmi po zanimali zanj, ga tudi podprli; celem svetu, in da se bomo ču- ni namreč dovolj, če ohranjamo lili močnejšo- in Večjo slovensko samo naše zbore, našo slovensko družino. in cerkveno pesem. Čudovita je Mnogi imajo pomisleke, celo in vsakogar gane! Toda saj jo v bojazen pred “politiko”. Ta jim drugokulturnem okolju tako pomeni vse tisto, česar niso navajeni in česar ne poznajo. Strah pred vmešavanjem v “politiko” širijo še danes poklicani in nepoklicani. Toda, kaj’je v resnici ta “politika”? Tega večinoma nihče jasno ne pove. Svoja gledanja na svet, dogajanje v svetu, kar je v svobodnih in demokratičnih državah normalno, se Ob 60-letnici Majniške deklaracije (Iz osebnih spominov) II. Besedilo Majniške deklaracije je koncipiral in na-j pisal poslanec Slovenske ljudske stranke (krščanske demokracije) prof. Evgen Jarc, a zamisel in izvirna f°r' mulaeija se je rodila v umu Janeza Ev. Kreka. Prof. Jarc jo je te vrgel na papir, da so o nji v klubu razpravljali, n a, predlog Hrvatov dodali “in hrvaškega držtivne-ga prava”, potem pa besedilo soglasno odobrili vsi poslanci in ga podpisali. Tako je imel dr. Korošec za seboj enodušno soglasje vseh, ko je pogledal po dvorani in začel z bele pole brati: “Podpisani poslanci, združeni v jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo- na temelju narodnostnega načelu in hrvaškega državnega prava, naj se vsa o-zemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo od žezlom habsburško-lotarinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega naroanega gospodstva tujcev in zgrajeno na demokratičnem temeljit. Za uresničenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile. S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali parlamentarnega dela.” Za hipec je v dvorani zavladala grobna tišina. Pretrgali so jo takoj Čehi z navdušenim ploskanjem, ker so. podobno deklaracijo podali tudi sami po poprejšnjem dogovoru, ki ga je izpeljal Janez Evangelist Krek za časa svojega političnega potovanja po Češkem. Za predstavništvo avstrijskih Nemcev je poslanec Pacher podal izjavo, da bo zadelo državnopravno stremljenje Jugoslovanov na odločen odpor vsega, avstrijskega nemštva. Slovenski Študentje-vojaki, kolikor nas je bilo tačas na Dunaju, smo bili nad deklaracijo na vso moč navdušeni m pripravljeni darovati za njeno izpolnitev svojo mlado kri. Krek nas je svaril, naj bomo previdni, ker je ” ve*javi vojni preki sod. Ta je visel, tudi nad njegovo glavo in grozi! vsem poslancem, ki so deklaracijo podpisali. Ne sme se pozabiti, da, se je vse to dogajalo, ko je vojna vihra hrumela z vso silo in ni bilo še nikjer videti njenega konca, ki je bil šele podrugo leto kasneje. Kakšna huda preganjanja in represalije so se z vso opravičenostjo mogle pričakovati v tej dolgi dobi, ko so ljudi postav'jali pred puške, če bi se po neprevidnosti izkazalo, da je habsburško-lotarinski okvir le zaščitna tabla za nameravani odcep od Avstrije! Iz prej omenjenega razgovora z Janezom Evangelistom Klekom, ko nam je nakazal svojo vizijo in svoj sen o bodoči Jugoslaviji od Jadrana do Črnega morja, je jasno razvidno in potrjeno, da je res bila samo to. Kakor je dovolj znano iz poznejšega razvoja deklaracijske akcije, je v Ljubljani, stopil na čelo gibanja za uresničenje Majniške deklaracije tamkajšnji knez in škof A. B'. Jeglič. Na željo mu je dr. Ušeničnik sestavit besedilo tako imenovane Ljubljanske deklaracije, ki ni nič drugega kot pismeni pristanek na Majniško deklaracijo. F: vi jo je podpisal škof Jeglič, za njim za Slovensko ljudsko stranko dr. Šušteršič, za narodno napredno stranko dr. Tavčar, socialistična stranka je podpis odklonila. Nato se je začeltj podpisovanje širom po slovenski Zemlji. Tega veličastnega narodnega pokre-ta, ki mu v zgodovini ni primere, — sredi grmenja topov m pušk ne bom popisoval, ker tedaj nisem bil doma in ga nisem doživel. Je dokaz zrelosti naroda, da svobodo res zasluzi! Kako sem Majniško deklaracijo jaz proslavil na Dunaju, bom pa vseeno še povedal. Na dunajski univerzi sta prav v ti^tefn času dokončala svoje posebne študije dva dobfa moja znanca-duhovnika iz Zavoda sv. Stanislava v št. Vidu, Tomaž Klinar in Gregor Žerjav. Bita sta v mojem času v zavodu prefekta, jaz pa gojenec pod njdmm vodstvom in nadzorstvom. Veste torej, da so bile vezi med nami ozke in krepke. Takoj po deklaraciji sta me povabila v Rathauskeller na proslavo njunih doktoratov, tej pa bomo priključili tudi nočasti-tev Majniške deklaracije. Sčšli smo se v slavni dunajski rotovški kleti samo mi trije in nihče drug. Kje sta iztaknila toliko in tako imenitne hrane, ki sta jo prinesla a seboj, še danes ne vem. Vsega dobrega je bilo na mizi. Tako se je tudi spodobilo, saj smo praznovali velik, enkraten dogodek v njujem življenju, temu na dodali proslavo velikega, ehkrainega dogodka v življenju naroda, ki ga je sprožila ir. proglasila Majniška deklaracija. Ne more torej niti zamere biti, če smo vse skupaj pošteno zalili z naj-boljšim vinom iz rotovške kleti. In smo se sredi vojne 'da se svetovna javnost seznani vihre resnično dobro imeli. ' z obstojem slovenskega haroda, Kar sem povedal iz svojih spominov na tisti zgodo- z njegovim imenom, z njegovo vinski čaS iss čisto osebnega gledišča, je le okvir obrob- kulturo, z njegovo imenitno CLEVELAND, O. — V času graduacij smo sedaj in mnogi I naši slovenski fantje in dekleta | so z neugnano voljo dosegli svoj cilj, ko so si po dolgih, napornih I letih pridobili! številnih zakladov znanosti in vede. Veseli in ponosni smo, kadar slišimo, da | je kdo iz naše slovenske družine diplomiral in zastavil prvi korak v svojem poklicu. Nam j vsem so v ponos, saj so del nas, naše krvi, naše trde preteklo-1 sti in so del našega veselja. V družini profesorja Janeza in Marije Grum v Milwaukee? j ju, Wisconsin, letos graduirajo kar trije fantje. Vsi trije so ho- J dili v farno šoo k Sv. Mateju (St. Matthew), nato pa na Marquette High School. Starejši sin Janez je nadaljeval študije 2 leti na Marquette j University in dve leti na University of Wisconsin v Milwau-keeju, kjer je leta 1973 uspešno patorja. In pri tem moramo pomisliti še na to, da so Irci (rain vendar se nam zdi, da' v zen pičle manjšine) že izgubili graduiral iz kemije. Nato se je ' vpisal in bil sprejet na medi- Nov dan se poraja in sonca širina zajela je polja, zbudila srce; zvonilo je dnevu — spet jutra bližina žene me v polja, tja v brda, v gore... Hvala za sonce — za vsako minuto, ko me objema — ko se povzpne v zvonike cerkvene — med strme vrhove — v veselje in srečo novega dne... Znova naj danes zaviham rokave — njivo posejem, tvoj čudežni svet; brazde globoke v zemljo urežem — kot v glino umetnik, kot v pesem poet... Zemlji rasti boš dal. — seme oživel — s soncem pozlatil, namočil z dežjem, da se bo pfilje, ko v rej zamajalo — pesem odpelo Bogu in ljudem ... Hvala za cas, ki mi daš ga živeti, za vse, kar osreči človeško srce; že včeraj bi mogel mi dneve sešteti, za večno povesiti moje roke ... Naj prosim, o Bog, te, da zarje večerne se še napijem kot dobre strdi, da bom za hišo ob starem uljnjaku mogel umirjen čakati noči... Marjan Jakopič landu, Chicagu in drugod ne živijo več tako strnjeno kot nekoč in slovenska govorica se veliko izgublja. Nekaj odpomore-jo slovenske šole. Toda odpo-mogia bo šele slovenska infor- cinsko fakulteto na University of Wisconsin v Madisonu, kjer I je 29. maja promoviral in prejel I doktorat v medicini. Kot “resi-1 dent” zdravnik bo nastopil služ-1 bo 1. julija v St. Joseph bolnici v Milwaukeeju. VEST Znanje za zakon V Portorožu je bil seminar za vodje in sodelavce bodočih pred- Drugi sin Ciril je že v treh le- zakonskih svetovalnic, ki jih u-tih z odliko končal študije na redko slišimo ali pa slišimo še vse drugo, vse vrste svetovne glasbe in petja, da se tisti nedeljski ali enkratmesečni slovenski večer izgubi. Utone v drugem hrupu. Nekaj drugega je, če imamo o slovenstvu in njega vrednotah spise, preproste kakor tudi bolj zahtevne , v angleškem jeziku. Važno za upokojence in dela nezmožne EUCLID, O. — Rok za prija- vaja novi zakon o zakonski ^ zi in družinskih razmerjih v ^ kot 60 udeležencev, najv60 cialnih delavcev, pa tudi Psl^ logov, pedagogov, sociol°č pravnikov in zdravnikov, se udeležilo tečaja. ^ Med drugim je bil predlog, da (bo po letu ral vsak, ki se bo hotel P°r^r najprej v tak svetovalni cen mi bojimo razodevati, o vsem In na tem polju smo komaj na tem govoriti. Da nas kdo mogO-če ne posluša in nas ne ovadi? Nismo se še znebili podzavestne bojazni iz vojnih in povojnih časov in podzavestno živimo kot družba strahu. Kot privatniki. Dopisniki po naših listih so, kot je_videti, vedno ene in iste osebe. Toda če nam časa preostaja, pomislimo na to, da nekaj napišemo: iz svojih spominov, doživetij, iz svojih pogledov. Dopise bodo že popravili uredniki, tako da bodo za objavo. začetku. Želeti bi bilo slišati, kaj mnogi od nas o lem mislijo, stavijo predloge, se oglasijo z nasveti. Zajeti bi nas moralo pravzaprav mladostno razpoloženje! Širimo znanje o slovenstvu, njega kulturi, njega vrednotah, njega ponosu .. . Beseda človeku še največ zaleže. Naš narod bo res prost šele tedaj, ko se bomo sami čutili proste, sproščene v mislih in besedah. Če nas kaj uničuje, potem je Drugi tir v karavanški prtU žici Marquette univerzi, nakar je bil sprejet na Medical School v Milwaukee, kjer je prav tako 29. maja promoviral in prejel doktorat v medicini. Dne 1. juli-. ,v . , , ja bo nastopil službo kot ..rasi. ™ ^ ™Zanje davkov na nepre- denl” zdravnk v Cleveland Cii- mlcn“e f.1 Homestead totemp-.... ,, Lon Application poteče prvi nic holmci v Clevelandu. , ,. , . .. a. * , Najmlajši sin Klemen je letos Pon«!e,;1ek l 6. .u- 22. maja graduiral na Marquette Ist° velja tudt za Dlsabrh- University iz biologi,e. Aprila ? H«T“fd Applicat.on De- meseca ie bil sprejet v “Phi la nezmozni morajo za to pnja- 'y, t, ' „ • • s • i Ivo predložiti zdravniško spriče- Beta Kappa in je graduiral z , ^ __ najvišjo odliko “Magna CUm valo, takozvam Form DTE No. laude". Kot starejša brata se jel ' ° ®. PrlJav ^ ,, v., j- . i Ivicen vsak, ki v letu 1976 hi odločil za medicino in bo na- . j u ji Medical lme nac* $10,000 dohodkov. , n Ti7. . Tv/r., ,, Oni, ki imate že znižane dav-School of Wisconsin v Milwau-1 ’ , , . . , ke, ste po novi odredbi upravi- €JU’ . ■ j j . . |ceni tudi do “stalne zamrznitve Skopi podatki dolgoletnega | L, ... , . leene za vodo. Če imate na va- napornega študija, ki so ga Gru-1 v , , , . , , ... . sem računu o plačam vodi ozna- movr bratje zastav,!, m sta » Homestead Ra- 20. maja tem ze postala dva nova sloven- znižanje,V Polju, Josipina Dakkob» ska zdravnika. K uspehom vsem L , , ' , • • ' d „ • u • To11 fantom naše iskrene čestitke in “ od°bren> Ce * oznake n,‘'I , gn k P Oneka vso srečo in blagoslov v težkem potrebrl0 naPraVdtl Pijavo Ho- ka Dremk, roj. Opeka, i ir , mestead Water Rgte Applica- na Mirni: Ivan Vitez; ^ in odgovornem poklicu! ** ^ i^nc Zupal Poleg vseh diplom in pri- * „ Couhty Auditor Vincent C. ■rTrUŠl' Pred nedavnim so na r11 v železniškem predoru PoCV ^ ravankami začeli polagati ^ tir, tako da, bodlo v prihod11)^, tem predoru vlaki zopet v0^ ^ obeh smereh istočasno vsa svojem tim. ,, Celotna dolžina karavan5 ^ predora je nekaj manj kot 8 jugoslovanska stran predor® je dolga natanko 3602 meha' V Sloveniji so untfK Važno je le to, da bodo zanimi- to predvsem neznanje o bogastvu slovenstva, duhovnem in kulturnem. Pa nas bo kdo primerjal z “velikimi” današnjimi narodi. Toda vprašajhio se, od kdaj so ti “narodi”? So že obstajali Francozi, Angleži, Nemci, Rusi.in drugi leta 600 in 700 p. Kr., ko so Slovenci že imeli svojo državo Karantanijo? V vseh omenjenih narodih se je v stoletjih zlilo veliko drugih, manjših narodnosti, med njimi nekatere prav mogočne kot Bavarci, Langobardi, Sasi, Angli, Normani... A vi. Danes je obveščanje in seznanjanje gotovo najmočnejša povezava neke narodnosti, pa tudi režima, ki se tega dejstva prav dobro zaveda. Kar si diktature prvo podredijo, režimi sprva orisvojijo, je prav javno poročanje. Tu so najbolj togi in ne-oopoštljivi. Ljudi obveščajo samo o tem, kar so oni odobrili in cenzurirali, drugega nič. Ideje so pač nevarne. Nasprotno pa jemljejo demo-tratirne države prav svobodo tiska, poročanje kot . temeljno svoboščino svoje ureditve. Beseda j" tu svobodna. In ta ne pri-tiče samo angleško ali kake druge jezike govorečim, ampak tudi slovenskim ljudem po svetu. Slovenci v Ameriki bi se morali tega zavedati, sprostiti svoje, misli, izraziti in izražati svoja mišljenja. Zakaj, če se sami sebe cezuriramo, potem ne bomo nikoli prišli do svojih pravic, ki nam kot evropskemu in svetovnemu narodu pripadajo. Slovenci v svetu,, posebno v Ameriki, bi morali narediti vse, znanj, ki so jih fantje prejeli, za Visoko izobrazbo v ameriških šolah, jim na tem mestu gre tudi častno priznanje, da vsi trije bratje gladko govore svoj slovenski materin jezik, katerega ladi ob vsaki priliki uporabljajo. To je najlepša dediščina* ki so jo prejeti mogli. Hriznanje k edinstvenemu dogodku pa gre tudi staršem, ki sta jim bila v vsestransko oporo in pomoč. Ponosni smo na izreden uspeh bratov iz zavedne slovenske družine! H. A. G. Oltarno društvo sv. Vida vabi CLEVELAND, O. — Oltarno društvo fare sv. Vida ima to nedeljo, 5. junija, pri osrhi sv. ma-kje so sedaj? jši skupno sv. obhajilo, ob pol Slovenci pa smo bili že takrat dveh popoldne pa sejo v drh-in'smo še danes. Mar ni to nekaj štveni sobi farne dvorane, edinstvenega? In končho, dva | Ker julija in avgusta ne bo slovenska milijona gotovo- ne "sej, ste članice prav vljudno moreta imeti Istega števila pes- j Vabl jene, da se v čim večjem nikev, pisateljev, slikarjev itd.'številu udeležite te važne seje. kot nekaj celo do sto milijonov veliki sedanji novi narodi! Izkaže pa se, da dasta dva slovenska milijona veliko več kot dva francoska ali nemška, vsaj na področju nekaterih ustvarjalnosti. Do ^slovenstva moramo imeti torej optimističen pristop, ne pa pomilovalno gledanje in kom- Kot vam je gotovo že znano, bo imela Zveža slovenskih oltarnih društev v soboto, 13. avgusta, svoje vsakoletno romanje k Mariji Pomagaj v Lemont. H-parrffl, da boste tudi letos enako navdušene za to naše prelepo romanje, kot ste bile vsa prejšnja leta. O vsem se bomo pomenile na seji. Zato pridite, da se pred po- pleks, ki ga po nevednosti še ^ vedno širijo oni, ki vidijo v "sti- čitnišklm časom še enkrat zbe- ženjstvu” in samoponiževanju od slovenske zgodovine in kul- Campanella sporoča, da bo Homestead urad. na 1219 Ontario St., v tretjem nadstropju, odprt v soboto, 4. junija. Sprejemali bodo prijave in vam nudili pomoč pri izpolnitvi tiskovin. Vse tiskovine in tudi pomoč pa dobite tudi v VISTA uradu na 6111 St. Clair Ave., tel. 391-9332 K bolnikom in onemoglim pa pridemp radi tudi na dom in vam izpolnimo tiskovine. Upokojenci in dela nezmožni, važno je za vas, da ne pozabite in ne prezrete ugodnosti, ki se vam nudijo. VISTA zastopnik John Skrabec tel. 731-5021 v Srnolenji vass: Franc čič; Tane2 na Griču i (Kaplanovo): Škulj; v Ljutomeru: Jože Polank’ ^ v Ljubljani: Pavlina RogeU’ Pretnar, Antonija Avset- ^ v Mariboru: Vladimir Sl° a v Puconcih: Ludvik Horva remo. Lep pozdrav! Mary Marinko Naročnica se zahvaljuie BROOKLYN, N.Y. - Na tem mestu se želim prav lepo zahvaliti vsem mojim dobrim prijatelj fem in znancem za vsa pošto, ki sem jo pr§jela zadnja leta. Kako rada bi Vsem pismeno odgovorila irt z njimi malo pd-kramljaia. Toda zaradi oslabelih oči in zaradi starosti ne tno-fem več sama pisati, zato sč poslužujem naše ljubljenfe Ameriške Domovine, katera naj Vam posreduje to mojd, res prisrčno zahvalo. Naj Vam dobri Bog povfne pozornosti in dobroto. Iskren pozdfav vsem in svidenje v večhi domovini! Vaša Marija Urbanija 1713 Gates Ave. Brooklyn, N.Y. 11227 na 21. maja ^j. V Ljubljani: Marija puS^reZi Štefi Čop, roj. Šifrer, ^ ja Nardin, Marija Bene ^ Frančiška Novak, ^arbageg>' gar, roj. Korošec, Aiiic0 ^ na, Freda Kordež, roj. gj; Anic^ Dernovšek, roj. ^ v Ivančni Gorici: Marij0 kar; rre5^' v Hrastniku: Polda Franc Igričnik; ^jijii1 v Hudem (Radomlju)- R°.ic; , „;ia roi v Hrpeljah: Ivanka Dobn Benčič; v Celju: Peter Grilanc, r0j. v Preski: Frančiška Ba a ^3)1 Brelih (Tomažinova v Blatni Brezovici: d . Prestopnik, roj. Brane 23. maja # . . IjC0' V Ponikvi pri šehčurj1-1 pold Bučer; rjp00vi’ v Šentjanžu: Anton Rel ^ v Murski Soboti: Joland ster, roj. Hima; A C v Ljubljani: Franc Laza gela Hlebec; v Radovljici: Slavko M a v Spodnjih Gorjah pl p'retnar' M.rija Krajnik, r*.^. ^ v Šmartnem pod -n 1 Aleš Marolt. Smrtni žarek Če bi bil potreben dokaz, da ljudska fantazija prehiteva čas in napoveduje tehnične diosežke bodočnosti, ga imamo na dlani: o skrivnostnem žarku, ki predre najdebelejši oklep ter v hipu spremeni človeka v gorečo baklo in jeklo v tekočo kovino, pišejo pisci znanstveno fantastičnih povesti vsaj že petdeset let. Vzemimo samo tovrstne dimčke, ki so izhajali že med obema vojnama. Flash Gordon nam predstavi pravi arzenal žarkovnih pušk, pištol in topov. Ali novice o skrivnostnih in strašnih orožjih Tretjega Reicha, ki so se začele širiti med prebivalstvom osnih sil, ko jim je začela trda presti in so po njihovem ozemlju neusmiljeno klestile bombe zavezniških letal. Fluhrer naj bi že razpolagal s strašnim smrtnim žarkom, ki v trenutku upepeli sovražno letalo. Danes lahko najdemo pri De Broglieu, Heisenbergu in predvsem Plancku tisto teoretsko o-snovo, ki bi bila lahko opravičevala slutnje tehničnega razvoja, zavitega v neprodorno meglo bodočnosti. Edine otipljive analogije, ki je z njimi razpolagala bujna ljudska domišljija, so bili morda veliki reflektorji, ki so s svojimi svetlobnimi prameni sekali noč in skušali pokazati cilj protiletalskemu topništvu, ali pa koncentrirana svetloba leče, ki v sončnem dnevu lahko zažge papir. dovito tridimenzionalno podobo slikanega predmeta. In še prav čudno lastnost ima ta neverjetna plošča: če nam po nesreči pade na tla in se razbije na tisoč koščkov, nam bo vsak košček še vedno dal celo poddbo. Ne samo to: s pomočjo drugega holograma, ki ga uporabimo kot filter, lahko izločimo popolnoma določene elemente predmeta. Če ismo, recimo, posneli to stran nekega lista, lahko iz podobe izločimo besedo hologram ali podoba ali plošča itd. ali pa n.pr. vse črke o. Leta 1960 je bil torej narejen prvi korak do uresničitve sna Vseh piscev znastveno fantastičnih povesti in megalomanskih diktatorjev, do smrtnega žarka — laserskega pramena izredne moči, ki lahko uniči cilj s toploto. Da sta se velesili spustili v orjaško tekmo tudi na tem polju človeškega znanja in tehnike, ne more biti nobenega dvoma. Časniki nam v zadnjem desetletju prinašajo vedno pogosteje novice o tej tekmi. Skoro ni dvoma, pa čeprav Američani to vztrajno zanikajo, da so Sovjeti pred dobrim letom za nekaj časa popolnoma oslepili omrežje a-meriških obveščevalnih satelitov. Da bi se izognili diplomatskim zapletljajem in iz prestižnih razlogov, je ameriški o-Ibrambni minister, Donald Rumsfeld, uradno naznanil, da je to zavni postopek za versko pre-*tisk na komunistične vlade, ganjanje očividen. J Bistveno vprašanje je če in kako Versko preganjanje in zapo- bomo uporabili naš vpliv v stavljenje je v določenih sluča-1 obrambo najbolj dragocene pra-jih izrecno naperjeno proti posa- . vice: pravica posameznika do meznim vernikom in prav v verske svobode. takšnih slučajih je kršitev pravice do svobodnega verskega prepričanja najbolj odvratna, kajti v vseh državah Vzhodne Evrope ves državni aparat pod-* pira in propagira brezverstvo. Na primer, če kdo pripada h kakšni verski skupnosti, ne more postati učitelj, državni uslužbenec ali vladni uradnik. V gotovih slučajih je moral duhovnik imeti dovoljenje pristojnih oblasti za obisk bolnikov in za podelitev poslednjih zakramentov. Verski pouk oblasti stalno ovirajo z raznovrstnimi ustrahovalnimi ukrepi s pritiskom na študente in njih starše. Po celotnem pregledu dejstev ugotavljamo, da je življenje posameznih vernikov in eksistenca Vzhodne Evrope resno ogrožena. Oboji so izpostavljeni kapricam državnih birokratov s stalnim pritiskom in nadlegovanjem državnih organov s končnim ciljem, da zatrejo vsako vero v v vseh delih sveta, kjer so za-Boga. ' tirane človeške pravice in svo- Po drugi svetovni vojski je boda vere. bila politična usoda ljudstev Mi tudi priznavamo, da je Vzhodne Evrope diktirana po nad vsemi političnimi voditelji odnošajih in pogodbah med Ze- še višja sila. Zato molimo k Bo-dinjenimi državami Amerike in gU za Preganjano Cerkev kjer- povzročil orjaški požar ob sibir-Leta 1960 so te slutnje postale skem naftovodu. Precej never-stvarnost. Theodor H. Maiman1 j etna teza, saj bi za tak učinek je tedaj skonstruiral prvi delu-(bila potrebna luč, ki je od 10 do joči prototip laserja. Laser je ^000 močnejša od najmočnejše akronim za Light Amplification naravne svetlobe. Pač pa bi bilo by Stimulated Emission of Ra- to izvedljivo z močnim laserskim diation — Svetlobno ojačenje s žarkom. pomočjo stimulirane emisije žar- Specializirani tednik Aviation cenja. če v atomskem planetar- Week and Space Technology je nem sistemu spravimo elektron leta 1970 prinesel novico, da je na tirnico, ki je. vezana na višjo že takrat laser, ki ga je izdelala energetsko stopnjo, se pri spontanem povratku na prejšni tir Pojavi žarčenje, ki ima isto valovno dolžino in isto fazo, t.j. viški vseh valov se ujemajo. Takemu žarčenju pravimo koherentno. Laser je danes doma v kirurgiji, zlasti okulistični, kot žarkovna lanceta; z njim lahko vrtamo luknje, merimo razdalje (npr. Zemlja — Luna pri eni od ndsij Apollo), delamo čudovite holograme, tj. slike, ki smo jih dobili brez leč in ki jih pravzaprav ni na fotografski plošči, saj na njej vidimo le cel kup krogov, kot če bi na voldno površino vrgli kup kamenčkov in slikali koncentrične kroge, ki se sekajo ^n prepletajo. če pa ta “urejeni Babilon družba United Aircraft, zrušil letalo in preluknjal debel tankovski oklep iz razdalje nekaj stotin metrov. Seveda je treba rešiti še celo kopico tehničnih problemov, preiden bodo generali prišli do taktično uporabljivega “Smrtnega žarka”, toda zamisel je zanje preveč vabljiva, da bi se ji odpovedali. Izredno prav jim bo prišel predvsem pri protiletalski in protibalistioni o-bramlbi. V primerjavi s tradicionalnimi sredstvi zračne obram be govori v laserjev prid predvsem ogromna hitrost svetlobnega žarka. Nobena naprava, ki jo poganja kemična energija, se ne more meriti z žarkom, ki potuje, kot vsa elektromagnetska žar-čenja, z nedosegljivo hitrostjo Primerno osvetlimo, nam da ču- 300 tisoč km na sekundo. STALIŠČE AMERIŠKIH ŠKOFOV GLEDE ČLOVEŠKIH PRAVIC IN VERSKE SVOBODE Navajamo delno besedilo Izjave ameriških katoliških ško-^ov, ki so jo Sprejeli na sestanku 4- maja 1977 v Chicagu, Illinois. Človeške pravice v VZHODNI EVROPI— ZADEVE VERSKE SVOBODE v Varovanje človeških pravic je 8e vedno nenehna skrb vseh, ki se prizadevajo ohraniti mir, kar je razumljivo in upravičeno. Not kristjani se moramo vedno bolj zavedati, da je delovanje v obrambo človeških pravic ena izmed osrednjih nalog cerkvenega vodstva. Papež Pavel VI. je v svoji mirovni poslanici za letv° !977 naglasil: “Kjer so človeške pravice resnično izražene lri javno priznane ter zaščitene, tam ustvarja mir prijetno in znosno življenje med ljudmi.” V sedanjem času so v mnogih področjih na svetu človeške pravice ostro in nasilno omejene. asi noben narod glede spoštovanja človeških pravic ni brez napak, je vendar naša dolžnost, ba sprejmemo na znanje izjave podane na škofovskih konferencah - škofov v Zapadni Nemčiji m škofov na Poljskem, ki obsojajo omejevanje človeških pravic predvsem v zadevah zatira- Ko mi sicer nimamo nikakš-nih iluzij o političnih realnostih v mednarodnih zadevah, ven-jdar sedaj po našem mnenju iz-gleda, da so okoliščine ugodne za ZDA, da izkoristijo svoj vpliv v obrambo človeških pravic v Vzhodni Evropi. Ce bo naša vlada dovolj odločna, bo to velika moralna opora zatiranim ljudem, ki se v svojih državah borijo za priznanje osnovnih človekovih pravic. Mi zato pozivamo politično vodstvo ZDA, da bolj odločno nastopi z zahtevo priznanja verske svobode v državah Vzhodne Evrope, kadar se s temi pogajajo o medsebojnih državnih odnosih. Mi vzpodbujamo in ppdpira- krščanskih skupnosti v državah mo našo novo vlado, da se resno pripravi in odločno zahteva izpolnjevanje vseh točk Helsinške podgodbe. Mi javno izražamo našo solidarnost s preganjano Cerkvijo tek pregled slovenskega pre- cerkvenih dostojanstvenikov na seljevanja v Kanado, Baragovo koncilu v Baselu in opravil ne-misijonsko in kulturno delova-fkaj važnih poslanstev, 1442-7 v nje med Očipvejci in drugimi dvorni pisarni cesarja Friderika Sovjetsko Zvezo. Na te odnošaje pa je stalno vplival strah Združenih držav Amerike, da ne bi povzročili nemire v Vzhodni Evropi, ki bi mogli zanetiti atomsko uničenje. Ta pošastna možnost je popolnoma prevladovala miselnost političnega vodstva Združenih držav Amerike, da so po načelu nevmeša-vanja v zadeve drugih1 držav prepustili vzhodevropske države njih usodi. Odklanjali so vsako odločno politiko proti komunističnemu nasilju. Odpor pa je nastal v vzhodnih državah, vključno Sovjetsko zvezo,- kjer je več odločnih mož javno zahtevalo priznanje in zaščito človeških pravic. Ti pričakujejo v svobodnem zapadnem svetu oporo in razumevanje. , Tako je prišlo do podpisa Helsinške pogodbe, ki je v posameznih točkah med drugim sprejela tudi zaščito in spoštovanje človeških pravic. Po tej koli na svetu, kakor tudi za preganjalce Zaupamo, da bo božja modrost pomagala, kjer so naši napori prešibki. A. S. “OSSERVATORE ROMANO” 0 SLOVENCIH “Osservatcre Romano”, poluradni vatikanski list, je prinesel 9. maja tl, obširno poročilo izpod peresa Franco Geo Gottija o “Slovencih v 'Kanadi”. Ljubljanska “Družina”, št. 21. od 22. majnika tl., je prinesla o njem kar precejšnje poročilo, ki tako rekoč mora zanimati ne samo rojake v Kanadi marveč tudi v Združenih državah ameriških, zato ga v naslednjem ponatiskujemo s svojim dodatkom, zakaj je Franco Geo Got-tijevo poročilo o Slovencih še prav posebno pomembno in za-pogodbi, ki jo je podpisalo 35'nimivo za nas v ZDA. “Družina” držav, bi sedaj mogle Združene poroča takole: države Amerike kot sopodpis-J “Franco Geo Gotti je v njem niča pogodbe izvajati večji pri-| (v poročilu, n. op.) podal kra- (indijanskimi, n. op.) plemeni, kratek opis slovenskega naroda od preseljevanja do danes, zanimivo Piccolominijevo poročilo o volitvah gosposvetskih knezov in o sedanjem verskem ter kulturnem položaju Slovencev v Kanadi. “Govoriti o Slovencih pomeni priklicati v zavest vsa evropska politična spreminjanja zadnjih dvajsetih stoletij. Le tako je mogoče priti do zgodovinskih korenin tega naroda,” piše v članku. Prikazal je tudi vpliv teorije o “pogodbeni oblasti”, ki jo je pri karantanskih volitvah, uvidel Piccolomini, na Jeana Bodina in na Thomasa Jeffersona. Misel o “pogodbeni oblasti” je prišla tudi v ameriško ustavo. Geo Gotti močno podčrtuje slovensko vernost in zgodovinsko vlogo Cerkve v preteklosti. Omenja sv. Cirila in Metoda, vlogo duhovnikov pri buditvi narodne zavesti, pri obrambi pred Turki, čas reformacije, kulturno delo. Gotti poudarja, da smo Slovenci izredno trdoživi in iznajdljivi. Saj je “eden izmed čudežev Evrope, da se je ta narod s komaj poldrugim milijonom prebivalcev obdržal na tako izpostavljenem ozemlju” in povsod, kamor so se njegovi člani v svoji zgodovini odseljevali.” Tako “Družina” o Gottijevem prispevku o Slovencih v, “Osser-N vatore Romano”. Drugi odstavek o tem poročilu bo v Clevelandu gotovo najbolj zanimal profesorja dr. Jožefa Felicijana, avtorja knjige “The Genesis of the Contractural Theory and the Installation of the Dukes of Carinthia”, katera je izšla pred leti pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu in postaja že redkost. V informacijo našim bralcem pa za zaključek še nekaj podatkov o Piccolomini ju, humanistu, diplomatu, geo-, etno- in histo-riografu, umrlem kot papežu Pi-ju II 1464* 1 v Anconi v It., zlasti še o tistih, ki se nanašajo na njegovo razmerje do Slovencev. Enea Silvio de’ Piccolomini je študiral v Sieni in Firenzi in postal eden od najpomembnejših zastopnikov in posjieševateljev humanizma v 15. stoletju. V 1. 1432-42 je bil v službi raznih III., 1445 ordiniran, 1447-9 škof v Trstu, 1449-56 škof v Sieni in hkrati 1452-5 papeški nuncij za avstrijske dežele na (avstrijskem, n. op.) dvoru (25. jan. 1459 prejel po cesarjevem priporočilu od papeža Nikolaja V. župnijo sv. Pankracija v Starem trgu pri Slovenj gr adcu za komendo), 1456 kardinal, 10. avgusta 1458 izvoljen za papeža. Piccolomini je 1. 1444 prepotoval s cesarjem Štajersko, Koroško in Kranjsko in bil v januarju in februarju v Ljubljani, od koder sta datirani dve njegovi pismi. Kot ponosen humanist je 16. apr. 1444. glede na to potovanje v nekem pismu dejal, da je bil “sredi med barbari in divjimi ljudstvi”. V njegovih spisih, kjer govori o naših (slovenskih, n. op.) krajih, ni najti take prezirljive sodbe. Ko je bil tržaški škof, je bil ponovno v Ljubljani, od koder je datiranih nekaj pisem in odlokov. Kot kardinal je nasvetoval cesarju ustanovitev ljubljanske škofije, ki jo je kot papež potrdil 6. sept. 1462 z bulo, izdano v Pienzi, kakor je preimenoval svoje rojstno mesto. Za prvega ljubljanskega škofa je postavil svojega prijatelja Sigismunda Lamberga. V svojem zemljepisnem, z zgodovinskimi ekskurzi prepletenem delu De situ Europae, govori v šestih poglavjih o Bosni, Dalmaciji, Hrvatski, Istri, Kranjski, Koroški in Štajerski; v poglavju o Koroški opisuje ustoličenje koroških vojvod in ne čisto, nepristranska poročila o celjskih grofih, ki jih omenja v svojih pismih in političnih govorih. (Vzeto po podatkih rajnkega univ. prof. dr. Lukmana v Sloven, biografskem leksikonu). In končno; ne samo podpisanega, marveč gotovo tudi brav-ce našega lista zanima, da bi kaj več vedeli o Gottiju, piscu članka v “Oservatore Romano”. Zelo bi bili hvaležni, če bi nam kdo iz Kanade ali kateri izmed naših slovenskih Rimcev kaj več povedal o njem. Hvaležni smo mu Carst Memorials 1 Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV r>425 Waterloo Bd. U1-UX? MALI OGLASI FOR RENT 2 apartments, 6 rooms each, for older people or family with not more than 2 children at 1097, E. 71 St. — 361-1556. -(90) FOR RENT Three room apartment on 1206 Norwood Rd. Newly decorated. Call 842-0072. (88) HALL RENTAL - CATERING - WEDDINGS - BANQUETS -PARTIES West Park Slovenian Home 4583 West 130 St. 44135 Call Tuesday thru Sunday after 1 p.m. — 941-3224, Richard Plotz f nja verske svobode v Vzhodni Evropi. Mi vsi čutimo, da imamo veliko dolžnost, ker je toliko ameriških katoličanov, katerih predniki so prišli iz tistih dežel, ali pa so sami begunci pred nasilnimi režimi v državah Vzhodne Evrope. Zatiranje verske, svobode v deželah od Baltiškega morja na severu in do Črnega morja na jugu je tragično dejstvo, ko se ljudstvo mora boriti za priznanje osnovnih pravic. / Cerkev, kakor tudi posamezne vernike, oblasti stalno ovirajo pri opi'avljanju verskih dolžnosti. V gotovih slučajih šo celo izpostavljeni dejanskemu preganjanju. Režimi se ne ozirajo na nobeno vero; preganjajo kristjane, j ude in muslimane. I Zatiranje vere je trdo in obsežno. Napadi na Cerkev kot ver-|sko ustanovo in na posamezne vernike so v posameznih drža- 1 vah Vzhodne Evrope različni. Usmerjeni so na ljudske kultur-‘ne in verske tradicije, ki jih hočejo med ljudstvom iztrebiti. Trdota in vztrajnost verskega preganjanja za visi od trdovratnosti višjih N n nižjih komunističnih voditeljev. Toda v vseh državah Vzhodne Evrope je dr- NOVICE- z vsega svefa NOVICE- ki jih polrebujeie NOVICE- ki jih dobile Te sveže NOVICE- popolnoma nepristranske Lastnik prodaja hišo Hiša za dve družini blizu E. 185 St. z velikim zemljiščem, na katerem je sadno drevje, je naprodaj. Kličite 732-8969. (88) Lastnik prodaja Nova kolonial hiša v Wick-liffu v bližini Rt. 84, kakovostno grajena, s priljučneno garažo, aluminijastim opažem, 3 velikimi spalnicami, 2 kopalnicama, vsa podkletena, preproge in notranja ureditev po izbiri, je naprodaj za .£64,900. Za ogled kličite 946-5149. (88) REPAIRING Of all kitchen appliances, kitchen helpers or industrial machines. — 268-0100. (x); BY OWNER 3 bedroom Colonial, fully carpeted. Fenced yard, garage, kitchen with nook. Off E. 200 St. — 486-2046. (90) Home for Sale — Euclid 3 bedroom, 1% bath, all alum, bungalow and. 2 car garage, full basement, generous storage cupboards, electric door opener. vse, kar je napisal v inf or- ihlly carpeted. Low 40 s. macijo velikega sveta o našem narodu in njegovem življenju v sedanjosti in preteklosti. Naš prijatelj je in teh naš narod v velikem svetu hudo potrebuje in jih bo zlasti v prihodnosti še potreboval. Hvaležnost je lepa čednost, ki mora dičiti ne samo posameznike marveč tudi narode. Janez Sever Call 531-1591 (86). N O VICE- kolikor mogočo originalne NOVICE- ki Jo zanimive vam vsak dan finala v lužo Ameriška Domovina Povejte lo sosedu, ki že ni naročen nanjo (( Saharin v ZRN Zahodnonemška živilska industrija bo lahko tudi v prihodnje uporabljala saharin. Kakor pove sporočilo bonnskega ministrstva za ljudsko zdravstvo, dolgotrajne laboratorijske raziskave. niso potrdile domneve, da to umetno sladilo lahko povzroči maligna obolenja. Za razliko od ZDA, kjer je saharin prepovedan, so v ZR Nemčiji mnenja, da bi prepoved pomenila zaradi visokega števila diabetikov znatno večjo nevarnost kot pa zmerna raba. Dodajajo, da porabi zahodno--nemška industrija razmeroma mnogo manj tega sladila kot a-meriška. Med osvežilnimi pijačami vsebuje saharin samo “u-metna limonada”, pijača, po kateri na tržišču ni posebnega po- | vpraševanja. ______ 1 Stanovanje v najem Stanovanje v najem oddajo na Norwood Road v bližini Sv. Vida. Nobenih živali! Kličite 261-3169 —(27 maj, 2 j.) WESTBROOK — Severno od Blvd. Kolonial hiša s 3 spalnicami, aluminijastim opažem, kaminom, kletjo in garažo za 2 avta naprodaj. , , UPSON REALTY , UMLA 499 E. 26« St. 731-107« (86). Help wanted Male or Female DELO DOBI Čistilko v okolici St. Clair Avenue iščejo za 2 do 4 dni v tednu. Kličite 361-5115 med 11. dop. in 3. pop. (x) Kovači Kovači s skušnjo v ročnem kovanju in obratovanju velikih kladiv pri kovanju raznih delov in kovin dobijo zaposlitev pri starem, ilpeljanem podjetju. Podnevi, stalno delo, mnogo ugodnosti. Rose Metal Industries, Inc. 1536 E. 43 St. 881-3355 ali zvečer 371-2025 (86) CONE AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS AND SET-UP MEN Grinder operators (external, internal and centerless), Inspector and W & S Operators. Excellent working conditions. Overtime and other fringe benefits. No experience necessary — will train! mSTERMATIG 17202 Roseland Ave. Cleveland, O. 44112 18S-7773 Na Markovo 1591. leta je stal čen poslednji rok kraljevim po- ob desetih dopoldne pred zbornico zagrebškega kapitlja voz. Z njega je s pomočjo dveh slug stopil slab in zmučen medved-grajski gospodar. Počasi se je vzpel po stopnicah in odšel v dvorano. Tu so za zeleno mizo sedeli zagrebški kanoniki kot elani sodišča, ob strani pa so stali zagrebški meščani Grga Dombrin, Jakob Čerski, Mate Vemič, Ivan Pluščec in Andrija čičkovič. “Servus humillimus, (Najpo-nižnejši sluga) prečastita gospoda!” je s povešeno glavo pozdravil Stjepko kanonike. “Dober dan, gospodje Zagrebčani,” se je obrnil k meščanom. “Prišel sem, da sklenem z vami večen mir.” In Stjepko se je utrujen spustil na stol. “Ali želi vaše spoštovanje ple- žunskim sodiščem, a sodba še do danes ni bila izrečena. Toda ker so nekateri gospodje prijatelji, ljubeči mir in slogo obeh strank, delali na to, da bi bilo pravd konec, sta obe imenovani stranki sklenili pred nami večen mir pod naslednjimi pogoji: Najprej daje gospod Stjepko Gregorijanec svojo zemljo in breg, ki pripada Medvedgradu, od izvira Topličce, mimo Medvednice, od Medvednice do potoka Blizneca in dalje do cerkve sv. Šimna pod goro, imenovanemu mestu in njegovim kmetom v svobodno in mirno uživanje; to je za drvarjenje, pašo, žganje apna in za lomljenje kamna, pa naj si rabijo ta kamen za zidanje hiš ali za utrjevanje obzidja imenovanega mesta. Nadalje naj bo skupna paša vratom, je dejal: “Bog z vami, gospoda! Moram iti.” Stjepkov voz je počasi zavil proti gori. (Dalje prihodnjič) ----o----- Predmestje in srce Zaradi načina življenja so o-troci iz ameriških predmestij bolj kot njihovi podeželski vrstniki izpostavljeni nevarnosti srčnih obolenj, pravi biologinja Ingrid Waldron s pennsylvan-ske univerze, ki je pregledala 174 otrok iz ameriških pred- V blag spomin prve obletnice smrti naše ljube , soproge, matere in stare matere ------ ------- - X - »la. INClUCllJC Jiaj kjkj menitemu mestu povedati svoje kmetov gospoda Gregorijanca ■»-i/~vIV\r*i n . i j • u _ _ pogoje?” je vprašal Dombrin. “Ne, ne, kar vi dajte!” je odvrnil Stjepko in skloni glavo. “Če je takoi” je povzel Blaž Šiprak, zagrebški kanonik, “bom in plemenitega mesta tista rav niča štirih orakov, ki spada zdaj k šestinskemu dvoru in ki jo sedaj oskrbuje Lovro Puntihar, kmet gospoda Gregorijanca. Po- —t —a---------------------, ----- Kmet gospoua Vjregmijaijua. x prečital tole listino: Mi, kapitelj leg tega bo gospod Gregorijanec zagrebške cerkve, dajemo s tem plačal vsoto tisoč ogrskih forin-všem in vsakemu v vednost, da so prišli osebno pred rias spo-šJtpvani in ugledni gospod Stjepko Gregorijanec s prve strani, in ugledni in spoštovani možje Grga Dombrin, Jakob literat čerski in Ivan Pluščec, meščani plemenitega, svobodnega mesta in vse občine grčke Gorice z druge, zagrebške strani, da so s svobodno voljo in z živo besedo svojih ust sklenili pred nami večen mir in slogo. "V preteklih letih sta med plemenitim mestom in spoštovanim tov — forint.po sto dinarjev — sodniku, porotnikom in vsem meščanom zagrebškega mesta, in to v treh sledečih obrokih: prvega na naslednjo cvetno nedeljo, drugi obrok na dan sv. Trojice in tretji obrok na dan sv. Mihaela. Končno se mora gospod Gregorijanec pobrigati, da bosta tudi njegova sinova Pavel in Niko izdala slični pismi miru.' Nasprotno pa izjavljata sodnik in cela občina grčke Gorice zagrebške, da meščani v mestnih in podeželskih šol. l Delala je s poskusi, s karšni-mi pri odraslih ugotavljajo značilno vedenje in ravnanje pred obolenji srca ali pred smrtjo zaradi srčne kapi. Pri predmestnih otrocih je u-gotovila več tekmovalnega duha kot pri tistih na podeželju. Predmestni otroci so bolj izpostavljeni stresom, kakršni so značilni za ljudi, ki si želijo u-speha, ne vedo pa za pot do njega. č Podeželski otroci imajo bolj o-mejene in točneje opredeljene cilje, ki jih podedujejo po starcih, predmestni pa “dobivajo širše vidike”, ki jih spodbujajo in priganjajo, s tem pa povečujejo nevarnost obolenj, pravi biologinja. R&D SAUSAGE COMPANY 15714 WATERLOO ROAD CLEVELAND, OHIO 44110 PREKAJENO MESO — MESO ZA ZMRZOVALNIKE Na debelo in na drobno Posebne cene pri velikih nakupih BILL IN ANGELA RATAJC, LAST. G92-1832 tSBB&zm kIKf amerma domovina memtrm mestom in spoštovanim svojem in v imenu svojih otrok gospodom Oregonjancem nasta- reJnehajc, 2 imenovanima prav-la dva spora in dve pravda Prva ^ in .da so 2ato vse tožbe> zaradi nasilja, ki je bilo storje- no plemenitemu meščanu Petru y. ^ zadeyi katero koli Krupiču, zlatarju pn Kamnitih j kral]evine> brez sile in pisma in pričevanja, ki bi jih Vratih na deseti dan ipeseca februarja leta 1578., ob priliki 1 moči proti gospodu Stjepku reoruarja aeta io/o., vu Greaorijaricu ” ustoličenja gospoda Krsta Upg- K^nonik je prenehal. Grego-hada Soneškega za bana kralje-je bi] mirno poslušaj, kar Dolmaciie. Hrvatske m go zahtevali Zagrebčani, samo včasih se je trpko nasmehnil. • “Gospodje Zagrebčani zahtevajo precej,” je pokimal z glavo, “zelo ddsti. E, oni so gospodarji! Čudno, da niso zahtevali Medvegrada. Tudi tega bi dal. Saj je le kamenje!” “Mar vaša spoštovanost ne pristane svobodno na ta mir?” je vprašal kanonik. “Da, da. Pristanem s svobodno voljo. Vse je dobro, vse!” je odvrnil in, ko je stopil proti vine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije; druga pravda pa ob cisu istega sabora kraljevine Slavonije zaradi zmerjanja in ppovanja v hiši prečastitega gospoda Nikole Žekiičkega, pre-pošta zagrebškega, kjer je isti dan gospod. Stjepan Gregorij a-nec užalil.meščana Ivana Tele-tiča in Mateja Vernica. Obe pravdi je vložilo pred .kraljevo svetlostjo plemenito mesto kot tožnik proti gospodu Stjepanu Gregorijancu kot obtožencu, pravdi, za kateri, je bil že dolo- Zenini in neveste! &laša slovenska linijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila i L po jako zmerni ceni. •n; ■ ■ IM SIVEC ki je preminula 2. junija 1976 Že leto dni Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. John, soprog; Eileen, poročena Thompson, hčerka. Ostali sorodniki. •“ Cleveland, Ohio 2. junija 1977. BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Cfcapief We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual .................................. $5.00 Sustaining .............................. $10.00 Life (individual or family) ............. $50.00 Life (institutional) .,................. $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Enclosed is $.................................. for my ........................... membership. Name .......................................... Street ........................................ City .. .................. State ........ Zip........... Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110. Pridite k nam In si izberite ■ ‘ 'I' j* vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina #117 St. Clair Avenue 1314028 “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase« vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3» Ohio tel. HE 1-0623 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. * Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Očetovski dan dne 19. junija 1977 Naročite telefonično: 4310G28 Naročite pismeno: Ameriška Domovina I 1 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: $28.00 na leto $14.00 za po leta ( , Za to darilo pošiljam znesek $ J , .... . : i » Moje ime in naslov: J V«"