Izhaj )> vsako sredo po celi poli Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr za etrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 14. decembra 1887. Obseg: Ožig na drevesih sadunosnih. Gospodarske novice. Stročji sadeži močna hrana. Trgovinska in obrtna zbornica. Kako vzrejati žrebeta. Vprašanja in odgovori Nasledki „šnopsa". (Dalje.) Zemlje- in naro dopisni obrazi. Iz deželnih zborov. Naši dopisi. NoviČar. Gospodarske stvari ustaviti, sicer uniči ožig vse drevo. Vrtnarski rav atelj Goethe v Geisenheimu na Nemškem pravi j Ožig na drevesih sadunosnih. Zadnjih deset let so na Štajerskem veliko sadov da se tukaj vrine tudi neki jako škodljivi glivee (nec tria ditissima). Ta pospešuje trohnobo. Praktični sadjerejci storijo najbolje, ako se pobri nega drevja ponasadili deloma precej visoko v hribe gajo poiskati bolehnih prostorov na drevesih ter jih Do sedaj je v obče dobro prospevalo, toda izrežejo, če se ne držijo skup in planine. sedaj čujejo se nepovoljni glasi da mlado sadunosno drevje ampak raztreseni po zlasti s hribov tožijo, deblih in vejah. Izrezane prostore je treba zamazati slabo prospeva Nepo z drevesnim voskom. Ako pa voljnosti so pa sledeče najavlj Mnogo enoletnih ranjeno i treba je mogoče kratko prirezati drevo uže prehudo Tako po divj ako gnalo. pa tudi požlahtnenih drevesc letos več po žene novo deblo in novo krono: s tem je bolezen od J |JU» U1AVAA ----------- Brsti so se posušili, orujaveli in odpadli, če si stranjena drevo ukrepljeno se le rahlo dotaknil Drugim drevescem Kdor obišče drevesnico vsled ožiga oškodovano j m ki so sicer pravilno pognala, marsikaj zapazii podučljivega drobna drevesca stojijo sušijo se vršički, in padejo na tla veje jemljejo konec od zgoraj na zdoli Hruškova drevesa dobijo na listkih zdrava, ker so jeseni rano zgubila listke in jim torej mraz ni škodoval. Les je bil dozorel. Zraven stojijo nekaj belih marog in čedalje bolj hirajo. Bržčas se lepa in visoka vzraščena drevesa pa ali popolnem vni bodo še letos posušila prikaznim na\ Kot vzrok tem nepovoljnim čena ali kažejo na skorji od koreninja do vrha rujave ajajo mraz. Lani mladim drevesom dolgo suhe proge zlasti na južni strani, kjer je bilo solnce odpadlo listje se meseca novembra smo gledali ze- zmrznenim drevesom prvič zopet življenj vzbudilo. To leno listje na njih Spomladi dolgo n Naenkrat pritisne zimski mraz. pa nam pokaže na prenehalo z zimskim mrazom žu- v okom prihajati Dr gati Časih je pritisnil hipo ko drevje uže mu- nami edstvo, s katerim se daje ožigu evo je treba okovariti s tvari- Kaže ki gorkoto le po malem vodijo naprej ževno bilo in poganjalo Kmalu za mrazom pa se je Vse to je povzročilo zjasnilo in solnce gorko sijalo bolezen, kateri sploh pravijo, da je dr tega je pa tako prišlo: Ko je mraz nastal je ledu v > i ožig. naredil Do se nježnih drevesnih stanicah pod skorjo in tudi torej drevesca ovijati s slamo, dračjem ali pomazati z apnom, kar tudi pomaga zoper nezgode, prihajajoče od prenaglega menjavanja med gorkoto in mrazom. storili, če pazijo, Če Sedaj bodo pa kmetovalci dobi kakošna so drevesa iz tujih drevesnic dobljena v skorji sami. Led jih še bolj raztegne in ko zopet najdejo na njih sledu ol ožiga ne smejo saditi; sicer toplo vreme nastopi ohlapijo nagloma in se v * • SIJ O pa pričakujemo od naših poštenih drevesmčarjev ? da Videti bilo je pa to, kedar je drevo zopet začelo poganjati: brsti so se skrčili, skorja posušila in sčasoma zarujavela. Pogledamo sedaj takošno skorjo, zapazimo bolnih dreves ne bodo prodajali Gosp. Glasnik da je tudi les oškodovan do nekolike mere vse precej, je podobno zatem sosedne lesne dele razjeda. Ono razkrojivanje je treba zakriti rani. Mrtve lesene kose razkroja ak in voda. Naredi se rujava voda, ki tudi da je Stročji sadeži močna hrana. Daleč v starodavne čase nazaj moremo dokazati človek poleg mesa užival rastlinske jedi J m ed vsemi poljedelskimi hranami zavzemajo stročji sadeži zatem zmeraj veče pr mesto in više. toda vse pogostemu živežu na kmetih pripada: vidno in polagom naj se vrši pre grah, bob, leča. Ti sadeži dajejo močno, krepilno hi ter jih moi Tako navadimo ebeta marsičemu, česar bi erao uživati mesu ali tudi brez mesa se Stročji sadeži imajo v sebi sicer strašila pozneje. Konj pripada sploh k živalim, ki vine, kakoi kri človečja. Tudi mastila nahajajo se v pij toliko beljako- se jako rade učijo. Posestnik mor nekoliko potr njih krv. kali, fosforova kislina apnenec. Narejajo dobro nauči marsičesa ljubezni do živali svojih imeti, ter tako jih So krepijo možgane in mišice ter dajejo novih moči opaziti je itak kmalu žrebeta v to sposobna ali ne » onim, ki težko delaj Novej čas zdravniki pogosto bolnikom zapišejo grah kot krepilen živež silij Ameriki delavce v rudnikih jesti mnogo graha. Le tako ostanejo delavci zmiraj dosti močni, da morejo razne rudnine kopati in jih na hrbti iznašati na svitlo. Co- fasti Kitajci umejo iz graha ejati nek poseben sir grahu se namreč nahaja tvarina, imenovana kazein", ki ima v sebi mnogo dušika, ki dela grah št 22 Vprašanja in odgovori. Vprašanje 106. čital šem v dolenjskih Novicah dne 5 novembra t Dunaj (Polocl da je neka tovarna na v Kremzu Comp.) razstavila na sadni razstavi 24. sept t ameriško sadno sušilnico. tudi krače ali toliko hraniven. Mnogo čislajo sedaj klobase grahove. Iz povedanega bode uže jasno, kolike važnosti so za posameznika pa tudi za cele narode stročji sadeži. Narodi uživajoči mnogo stročjih sadežev, katere na debelo pridelujejo, so močnih teles in krep- to sušilnico je imetnik neki sam šušil na razstavi. Pisal navedenim naslovom na Dunaj, sem imenovani tovarni z a dobil retour. sem Pro pismo nazaj z opombo hier unbekant torej edništvo naj mi blagovo vetovati, katera sadna sušilnica kega iravja sbolj » dr Lukas za naš kraj ali ameriška ali katei Zal ? da ljudje to premalo vedo in uvažavajo Ne sušilnica, druga kateri niti nečejo stročjih jedil; še posli se upiraj dobiti kje obris dobre je dobiti tako sušilnico in ali je moči ? (Ant v M bobu in grahu ljubši so jim krompir in salate mora tako težko delati kakor naši kmetovalci bi zvečinoma užival stročjih sadežev > ker . Kdor ta naj si tako Odgovor: Poročevalec v dol. Novicah je morebiti slabo sporočal, ali pa je tiskovna pomota. Tvrdka na Dunaj > ki prod ameriške vstrajno ohrani telesno moč Gosp Glasnik Ad Pollak Od te tvrke Comp in Wien Ine sušilnice imenuje se: II Praterstrasse 78 dobodete cenik s podobami. Katera su silnica je najboljša ? Na to je težko odgovarjati Za Kako vzrejati žrebeta. abo so dandanes, ko sploh zahtevajo le lepo blago 7 samo amerikanske sušilnice. Luka sušilnico smo Znano je sploh, da treba žrebetom prirediti ogra- uže davno zagnali med staro šaro. Ameriških sušilnic jeno tekališče, koder se morejo prosto gibati in letati, katere je pi ašel Alden kolikor hočejo in morejo mov, in prihajajo še vedn pa jako mnogo siste kakor gobe iz zemlje Tako se jim krepijo udi ter postajejo gibčni in Zel° težko je reči, kateri sistem je najboljši. Aldenov uteg prožni. Manj znano pa mlade privaditi rečem, katerih bi biti > da jih moremo veliki aparat imajo sploh za najboljšega, a je zelo sicer pozneje stra drag stoji 1500 gld. v Hamburgu brez colnine in vo- šili in plašili konji, in to je lehko vzrok hudim nesre- znine. Svarimo Vas, ne kupujte bi čam. Tega se je lehko ogniti ez natančnega pre- uže pri žrebetih, kadar misleka te ali one ameriške sušilnice, priporočamo Vam se sprehajajo po tekališčih. Na večih prostorih se na- hrati poprej knjigo o ameriškem sušenju. Tako knjigo: stavljajo predmeti, o katerih je znano, da se jih konj »Zur Organisation des amerikanisehen Dorrverfahi rad ustraši. Na primer se nastavijo beli listki na Oesterreich" doboste pri predsedniku c. kr. av- črnem dnu, ali črni predmeti na belem dnu, dalj meti > s katerimi se igra veter, majhne in večje pred cunje > strijskega pomologijskega društva, grofu H. Attemsu v Lech\valdu pri Gradcu. Knjiga ima mnogo načrtov. z vožinci na drevesa privezane, in katere pritegujemo Za Vaš kraj i Belokranjsko) je važna sušilnica, s katero na nitki, da mahajo simotamo. Časi jih kaže tako na- morejo delati priprosti delavci, in ki je največ za su- staviti, da se vzdignejo naglo od tal tlom padej to svrho služi primemo razpelj zopet drat. senje češpelj sposobna. Kdor hoče z ameriško sušilnico dobro delati, mora dobro poznali svoj aparat in mora Tudi stare konje privadimo dirjajočim vlakom želez- ravnati znati ž njim. Za naše razmere sem jaz sesta-niškim. Vender ravnamo dobro, ako spravimo žrebe z vil po Reynoldovem načinu ameriško sušilnico, katero vso na Kranjskem izdelati. Sušilnica ima deset materjo večkrat k železnici, da vidi, kako prihajajo in odhajajo vlaki, ter da je ob enem navadimo, kako dajo ali se vzdigujejo pregraje. moremo pa les, vsaka pa po 1 m 2 površja Tako stno izdelano,« zlasti za češplje, ima gosp Petelin, posestnik Na tekališčih kaže prirediti jame, katere podalj- na Preserjih pri Ljubljani. Sušilnica ga stoji 150 gld samo sčasoma. Stara debla položimo lehko tako morajo *4>riti. žrebeta čez nja skočiti, ako hočejo do da hrane Vprašanje 107. Imam tri leta starega junca, ka teremu uže tri mesece raste nekaka trda bula Preskočne ograje morajo iz prva biti nizke in kosti 1 % *♦» spodnje čeljusti. Bula je velika, kakor kaka drobna .„ % 4 S - r ••v • . r r- i • v . . i • - Sn • ' -v i - • - ' * . f limona. Po mojem mnenji je to morska kost Prosim, leti vsled razsodbe. Ali si moremo kaj pomagati? da ta bula odstraniti ali (A povejte mi, se na B.) Odgovor: Iz danih pojasnil ne moremo sklepati kakšna je ta bula. Bula utegne res biti morska kost nevarni mramor na zadnji P. v pri BI.) Odgovor: Če si morete kaj pomagati ne moremo i ? Vam povedati, to bi vedel najbolj razsoditi kak odvetnik. Kolikor pa nam je znano, to je vsa reč zelo za- pa ravno tako tudi jako čeljusti Morska kost se edi na zadnji čeljusti največ na tistem mestu, kjer otišči živino uzda ali ka-kova druga reč. Začenja se z oteklino, ki je trda ter se ne udaja, ki je natanko omejena in nepremikijiva motana, in težko Vam bode kaj doseči. Obrtna družba se opira na gozdne postave in na razsodbe, ki so bile narejene pred štirinajstimi leti. Da so pa te razsodbe izpadle tako slabo za gorenjske kmete, krivi ste pa veliko sami. iu je le malokdaj boleča. Morska kost če odstranimo pritisek, ki jo je povzročil. pa ni vroča jenja rasti, Narejena bula se pa potem ne da odstraniti, živini pa tudi nič ne škoduje. M ram v 11 a dnji čeljust Vprašanje 110. Kje dobim macesnovih sadik? pri BI.) Odgovor: Macesnovih sadik doboste pri A. Ro-vanu na Golu nad Vipavo in v c. kr. osrednji gozdarski je, če se toliko zrahlja zadnja čeljust proti adnjemu drevesnici v Ljublj Ljublj doboste sadik spo robu ? da je videti na tem mestu oteklino, ki je trda mladi, menim da 1000 po 2 gld. Ce pa hočete zastonj ne natanko omejena J večidel vrapava in boleča Sam dobiti sadik, morate jih prositi po c. kr. okrajnem za se prikaže se malokdaj mramor, ampak največ z glavarstvu. gnilobo kočnikovih korenin vred. Gnojnina predere skozi zrahlj kost in se izceja Ako torej opazite znamenja mramorjeva i priporočamo Vam prav toplo obrnite se do kakega skušenega zdravnika Vprašanje 108 Bi ne bil dober pod v skednji kakeršno je potlakan v Ljubljani Hradec kega most ? Ako je dobra, prosim Vas, sporočite mi iz tvarine, s bi Kako na B.) ne znali s to tvar tlakati domači delavci? tlakati in kako ceno ima ta smola? (A Odgo Tvarina katero Vi mislite, je asfalt Asfalt prav dobi služi za pod, a je drag tla delajo na ta način, da pomešajo topljeni asfalt se zmletim apnencem na peskom ter ga potem naspo na svoje mesto Asfaltna očini raz-ali kredo in s , Shlajena asfaltna tla moi biti prožna t. j i o iztegniti > ob mrazu pa skrčiti > dilo kaj pok. Koliko je vzeti posameznih reči visno je od podnebja. Navadno vzamejo ob vročini se mo- ne da bi se nare- za- as- > 20 40°/ o 30 40°/0 apnenika drugo pa pesek Koder falta, menimo ravno poteptati in, če je treba, še tem naredimo najprvo plast od cementa in šele nato editi asfaltna tla, moramo poprej svet lepo zaliti l ilovico. Po- kadar je uha asfaltno plast. Asfalt je posipati se ter potem s primernim lesom poravnati vroč, dobiti cementa in po čem Kj je ? nam ni znano, hočemo pa pozvedeti ter Vam naznaniti v prihodnji številki Vprašanje 109. imata planino in gonita dve vasi (Selška Kuplenska) pradedje so živino v gozd obrtne družbe, gonili živino prosto v te gozde, sedaj pa ni več tako. Sedaj nam zapirajo ozdarji frate in zapisujejo živino. Nekateri morajo več plačevati nego če bi dajali živino na drugo planino na paso Ker pa vem, da plačam j? frate" vsako leto s zemljo vred, ali ni torej to goljufij 9 Pot s planine drži čez 5? rovtarico" (ali piano) in ne daleč proč sta še dve plani (Javor in Zaravna) naše, ker jih vedno uživamo so gosp M trdi > Te tri plane mislim Uradnik obrtne družbe da smo jih izgubili uže pred štirinajstimi Gospodarske novice. * kr. kmetijskega društva v Gorici glavni odbor je imel 3. novembr sejo Iz zapisnika, priobčenega v „Gospodarskem listu", posnemamo naslednje ukrepe: Po predlogu posebnega odseka je sklenil odbor, da ima društvo moralno podpirati ustanovitev vzajemnih zavarovalnic za živino, samo da zarovanje ne sme biti obligatorno, in da se imajo taka društva praviloma ustanavljati za posamezne županovine. Trajno razstavo kmetijskih strojev in kmetijskega orodja, katei zdaj v Gorici v Linassi-jevi hiši blizu prestolne cerkve, sklenil je odbor zapreti, ker je že zadostila namenu svojemu poseben odsek za Predsedništvo se je pooblastilo, da ustanovi vinarsko in vrtnarsko razstavo, ka- tera ima biti maja meseca 1888 1. v Trstu. Na prošnjo kupčijske in obrtne zkornice je glavni odbor privolil v to, da bo podpiral ustanovitev sadnih in opresninskih sušilnic. V prihodnji seji se bo volil poseben odbor za priprave in uredbo deželne kmetijske azstave 1890 v Gorici. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgart poroča o proračunu lanskemu letu za ker se je za stro gld 1888 reči i, Ta proračun proti 9 v pletenje koša 500 gold. iu se j od 500 gold. povišal na [, in sicer iz tega vzroka iovno šolo za lesno obrtnost in za Ljubljani postavilo skupaj v proračun donesek za obrtne nadaljevalne šole 600 gold ter se je zategadel za obrtni pouk vzelo v proračun skupaj 600 gold več Vse potrebščine iznašajo 4982 gold. 25 kr. Da bi se porav predlaga odsek 1. Potrebšči se v vseh pojedinih točkah ? i za loto 1888. odobruje takisto vkupna svota 4982 gld. 25 kr 2. Da se poravnale potrebščine, naprositi je c. kr. tako v SVOJ želez meriti da deželno vlado, da se pobirala 2°/ temu najbolj o 1«/ pripisilu pridobitnega davka in merovine ter klada k polnemu prepisilu dohodarine vseh volilcev. doklada k polnemu njive, onemu najlepši travnik, tretjemu zopet sadni vrt o do- rezala; ede bil bi m svojo lepo in trdno zidano . Predsedništvo naj po c. Kr. deželni vladi predloži proračun potrebščin vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu v potrjenje. Ti predlogi se sprejmo enoglasno. hišo, drugi zopet drugo gospodarsko poslopj i. t pustiti, kate se Plahtače J en j želez mere ob grad- m proti proš arala podreti. Plahtač delal se je nas prizadetih posestnikov, da naj mero že VI. lezuice kako drugače vkrene, sicer Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič po- mastega, a dal se je slednjič vendar precej roča o prošnji občinskega predstojništva vipavskega, da voriti. Obnašal se napravi javna tehtnica v Vipavi, ter predlaga, uva- se pa pri trdega in tr-tudi kaj prego- vsem tem tako, kot da žujoč, da je promet v tem kraji in iz vipavske doline v bode pa dela in meri vse le na strogo povelje višjih gosposk, da dar le iz me dobrote skušal reč tako Gorico in Trst ter k postajam južne železnice zelo vahen; nadalje uvažujoč, da je v Vipavi 67 trgovcev in posestnikom speljati, da bode po moči tudi ljudem, osobito prizadetim obrtnikov, kateri bi javno tehtnico često rabili; konečno tega kraja ustreženo. Tega pa, da brez uvažujoč, da bi rečena tehtnica dobro došla mnogim storiti dobre odškodnine od strani dotičnih posestnikov nikakor strankam, obiskujočim semnje v sodnem okraji vipavskem: zbornica naj se izreče v svoji izjavi do c. kr. ue more, ker ima pri tem veliko stroškov in po ne- okrajnega glavarstva tehtnice. v Postojini tudi za napravo javne Predlog je bil sprejet. VII. Gospod zbornični svetnik Fran Ks. Souvan bode moral iznova primerne črte za železnico priličnem svetu poistsati, ter da mora po vrhu teg mera sama hitro dognana biti, sicer zapade sam 2000 gl. vložene kavcije ali poroštva, kar se je, kakor se je neveščim ljudem lagal, ob prevzetju -tega merstva44 od poroča o prošnji Ant. Mil 11 erj a iz Stoba za napravo javne tehtnice v tem kraji. Stob z okolico šteje šest tvornic in 61 trgovcev in obrtnikov. Promet s senom, čreslom, lesom in z nekaterimi drugimi njega na višjem mestu zahtevalo. Priprosti nevedni posestniki, se ve, da so mu vse vrjeli so pa tudi svoje travnike, sadovnjake hiše apnom > moko druga poslopj a Plahtaču drago odkupovali. Vsak pri i trgovinskimi proizvodi ni ravno mal v tem predelu ter javna tehtnica mnogoterniku dobro došla, Ker je prosilec dokazal v zakonu od 19. junija 1866. 1., drž. zak. zadet opeharjenec se je raje brvegal po 50 do 100 70 ii nego da bi mu bil po železuici najboljš tudi svet ali pa še celo dom njegov vničen Prizadeti reveži so Plahtaču št. 8d, zahtevano sposobnost za oskrbo tehtnice in ker nadalje občina domžalska brž ko ne ne bode zahtevala, da se jej dovoli javna tehtnica, predlaga poročevalec v podpira prošnjo pri edena odkup jih je tem raje plačeval ker z vso navidezno resnobo zagotavljal, da bode se svojo merodčH besedo ua to delal da v imenu odsekovem: Zbornica naj se jim potem za toliko bolje c. kr. okrajnem glavarstvu kamniškem Predlog je bil sprejet. (Dalje prihodnjič.) slabejši svet ob času gradjenja železnice odškoduje, ter da tako njemu sedaj izplačani de kratkem gotovo dvakrat povrnjen nazaj dobe. v Plahtač bil svoje sleparstvo v tem kraji še dalje Podučite stvari. Nasledki v 77 snopsa u vganjal, a začelo mu je za petami nekako neprijetno šumeti. Neka noč vzela je njega iu trabanta njegovega Robkarja, brez vsake sledi. Le svojo geometrijsko ropotijo popustil je opeharjenim posestnikom v neprijeten spomin. Pe stranskih potih brisala sta jo Plahtač in Robkar od Plahtač. n svoje železnice" proti mestu Robkar je Plah- (Dalje.) Črez teden dni pa pride Plahtač zopet v ta kraj bila sta v tača neprestano za mu obljubljeno plačiio nadlegoval; . . m, kjer bodeta „Ave Mariji" tolažil ga je ta, da mu v selu prenočila, vse pošteno plača. Kmalu po • i • o dospela krčmi bila o lepo po inženirsko oblečen; se sabo ima tudi bolj pri- dospela. V krčmi ki ie bila v prosto, a čedno opravljenega slugo Robkarja. Poznal sta. ju sedaj ni nihče ni, ker sta bila po obrazih omita in ... m edina, prenočila Plahtač naroči, kolikor je po takih samotnih kra- jih mogoče, dobro večerjo za oba Ta naravne barve, las pa lepo pooljenih in po gosposko tudi za pijačo štedil ni; sam pil je kaj zmerno večer Plahtač silil je razprečenih ter pravilno razčesanih brad in zavihanih brk. i je gospoda svojega jako častil ter se kazal, Slug da ima pred njim velik „rešpekt j. in da ga spoštuj tembolj Robkarja s pijačo. Pošten „vipavec* pričel je pri Robkarji kmalu za Plahtača povoljno vpljivati. (Dalje prihodnjič.) Frice Plahtač in njegov trabant Robkar pričneta svoje novo sleparsko delo brez vseh zaprek. Plahtač je preko zemljišč premožnjših posestnikov pričel vsakikrat Zemljepisni in narodopisni obrazi zopet samostalnost zadobila Maskata so bili Pjrtu Nabral Fr. J ar o sla v. galci 1658 izgnani » ia od tedaj je tam gospodaril 73. Arabska imam, ki je k svoji oblasti pripojil tudi Zanzibar Ko je umrl imam Sedžida Saida 1856. 1 sina njegovega zemljo Afriki razdelila sta tako (Konec.) notranjih predelih Hedže žive tudi neodvisne rod bine judovske, katerih je omenil uže v dvanajstem sto da je eden dobil Zanzibar in drugi Maskat, katera država je dandanes v varstvu Angleške. minulem stoletju je nastala v notranji Arabski ločina Vahabitov, to je reformovanih islamcev letj neki Benjamin Tudelski, in katere je v novejšem času blizu Meke zopet osledil potnik Wolf. Teh Judov potomcev Rehabitovih, utegne biti do 60.000 duš. Stanujejo v šotorih, kakor njihovi pradedi, in do poljedel- je sicer premagal, ali ni ter je za čudo brzo širila gospostvo svoje e jo Mehemed Ali pokoril in skoro uničil. ali 1818 tridesetih letih si zopet oporno ter Egipetcem mnogo po razov napravila. Toda 1840. leta je mor Mehemei Ali stva jim mrzi Muhamed lih vsled intervencij ropske Porti povrniti vse kraj v kakor ne podjarmil. Predrz zahtevajo navadno prehod dobe, na so kot Arabci, in tudi oni Arabiji, katere si je bil prisv od ka ako je ne padejo jo prav po tolovajski. Sploh pa nam je tem Arabska do sedaj zelo malo poznata, kar znamo, na se imamo zahvaliti grškim, arabskim in turškim virom, deželnih zborov. pa najnovejšim pogumnim potnikom ki so nam opisali Jemen, Oman, Hadramant in vzhodno obrežj najdavnejših stanovuikih arabskih vemo Arabski kralji so sedeli na prestolu babilonskem. malo pelac IV dr Deželni zbor kranjski. seji deželnega zbora izročena bila je inter Poklukarj tovarišev > katero smo uže Ninus priobčili v zadnji številki j je imel v službi svoji arabsko pomožno vojno, in Hiški ki so v starodavnosti podjarmili Egipet; bili so skoro gotovo Arabci. Stanovoiki pomorja arabskega so bili najstarejši plavci in trgovci, ki so posredovali tr pet seji deželnega zbora izročil je poslanec protiinterpelacijo glede kočevsko-ribniške volitve, v kateri se naslanjajo na neko izjavo kočevskega Deschm o župa v kateri se sicer v obče zanikavaj trditve na med Indijo in sredozemnim morjem Kot samostalne vedene v interpelacij dr Poklukarj ker pa na- jti i m j a v Jemenu, Hedžanska z glavnim mestom Meko države arabske se nam omenjajo vzlasti te ritska Gadramautska in Sabaška. Pozneje je bila na glasu država Petrejska, ki je imela mnogo vojsk z Indi, a naposled jo je pokril Trajan. Kot jednoten narod so se začeli Arabci zavedati še ravno to ne posreči interpelantu, skušajo sumičiti vlado in pa uradnike v Kočevj ter po tej poti hočejo grede ka- pred svetom nekako izgovarjati neutajlj terih vendar-le noben človek ne more postaviti v dru gačen svit. tem, da so se za Muhameda, ki ni samo vere svoje razširil po Ara- in o. biji, temveč tudi zemljo spravil v svojo oblast. Njegovi ročanj nasledniki, kalifi nazivani, podjarmili so si mnoge zemlj v Aziji in v Afriki, prestavili so svoj sedež najpreje Potem vršil se je dnevni red s predmeti dnevnega reda odstopili odsekom v po O 6 točki poročal dr. M oseh e o računskem v sklepu emljiško-od veznega zaklada za 1886, ter se Damask, in pozneje v Bagdad, kjer je pod Harunom svoje moči in slave. ta odobril brez ugovora Rašidom dosegel kalifat vrhunec po vsem Afriki so potem razširili Arabci gospostvo svoje severju njenem, od tu so prišli v Evropo na poluotok Pirenejski, in so ga kmalu do celega podjarmili. Ob tej Pri upravnega poročal je dr. P oklu k v imenu pravi potoka T r e b točki odseka o načrtu zakona o zagradbi in po zadev pri Ratečah tej sprejela se uže v ta namen postava, ko so prora dobi so bili Arabci najmočnejši narod zapadu starega čuneni stroški znašali 16.000 gold Ker je pa nastala sveta, poleg tega pa so njegovali tudi vedo in umetnost, ter so v tem daleč nadkrilovali narode evropske, katerim so bili učitelji. Ker so nasledniki Haruna Rašida jeli slabeti, začel je pešati tudi Kalifat, kos za dela razširiti, povikšali so se tudi , ter ima po predloženi io sedaj prejeti postavi država v ta namen plačati polovico 5 Naposled so Mongolci 1258 kosom so mu odtrgali. dobili Bagdad v roke, in so konec naredili kalifatu na Španjolskem so Arabci podlegli kristijanom 1492 za vselej. Tudi ♦ potreba zagradua , stroški na 24.000 gold tudi ^ namreč 12.000 gld., ravno toliko pa dežela in vdeleženci ti namreč 1600 gold., dežela pa 10.400 gold. točki: ustno poročilo upravnega odseka o trtni ren ter pripo- deželnega odbora v uši na Kranjskem poročal ročal le malo spremenjene poslanec H predloge poprejnih vekih se je odlikovala m pozornost prilogi št. 33 Poslanec Pfeifer predlagal je še do vzbujala vzlasti severna Arabska, pozneje je prevzela njeno ulogo južna Arabska Tu so se 1508 polastili stavek, po katerem naj bi se na državne stroške napra vila še trtnica z amerikanskimi trtami v takem kraji Portugalci Maskata, ter ga obdržali do 1559. 1. Ob enem so se jeli Turki širiti po Arabiji, ter si podv ni vinoreje Hedžas bližini Ljubljane), Predlogi odsekovi z dostavkom gosp Pfeiferj vred Jemen, katera poslednja pokrajina je v XVII. stoletju sprejeli so se brez ugovora Pri točki 9. dnevnega reda poročal je poslanec V išni kar o poročilu deželnega odbora, pril. 35., kaj se je storilo, da bi se odpravile na£i deželi škodljive neenakosti pri železničnih vožnih tarifah. O točki 10. poročal je poslanec Detel a glede uvr-stenja cest s Trzina do Kamnika in dalje do Motnika, enako pri točki 11. dr. Poklukar o uvrstenji občinskega pota z Glogovica na Šentvid do Sv. Roka. O izločitve občine Draga iz kočevskega okraja in priklopljenji k logaškemu okraju poročal je poslanec Hren, in ko je poslanec Deschmann skušal ugovarjati, odgovorili so mu temeljito poslanci Pakiž, Klun in Višnikar, prošnja pa se je vladi odstopila z gor-kim priporočilom. 11. točka dnevnega reda preložila se je na prihodnjo sejo, sledeči dve točki pa ste se še rešili v smislu nasvetov dotičnih odsekov in poročevalcev prof. Šukljeja in dr. Sterbenca. Prihodnja javna seja bode v petek dne 16. t. m. s sledečim dnevnim redom: 1. Branje zapisnika V. deželno-zborske seje 12. decembra t. 1. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo nasveti o zgradbi bolnice za kužn3 bolezni. 4. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski zaključek deželnega zaklada za 1. 1886. 5. Poročilo dež. odbora, s katerim se predlaga proračun dež. zaklada za 1. 1888. 6. Utemeljevanje samostalnega predloga gosp. poslanca Šukljeja in družuikov za ustanovitev deželne zavarovalnice z obligatnim zavarovanjem poslopij proti požaru. 7. Utemeljevanje samostalnega predloga gosp. poslanca dr. Alfonza Mosche-ta in tovarišev z načrtom zakona, s katerim se določujejo posamezne spremembe o postopanji glede pravic podvrženih po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853, drž. zak. št. 130 odkupu ali urav- nanju. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o nakupu gozda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu. (k prilogi 43.) 9. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1888. (k prilogi 16.) 10. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji ko- njačev na Kranjskem za povekšanje plačil in prenaredbe redu za konjederce z dne 5. oktobra 1860. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev Dol. Čeplje in Podgora, okraja Črnomaljskega, za zgradbo nekaterih cest in napravo brodu med Dolom in Stefancem. 12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva kamniškega, da se za kamniški okraj nastavi živinozdravnik s sedežem v Kamniku. 13. Ustno poročilo odseka za letno poročilo dež. odbora, in sicer o: a) §. 1., sklenjene postave; b) §. 2., davki; c) §. 6., občila; d) §. 7., deželni zavodi in za kladi izvzeto „muzeju. Politike stvari. Izjava. V 259. štev. »Slovenca" z dne 14. novembra t. L čitamo neko „Poslano" gospoda drž. poslanca dr. Lav. Gregor ca. V tej izjavi zatrjuje gosp. poslanec, pole- mizujoč proti dnevniku „Siovencu" , da je tega lista proti njemu naperjeno očitanje »popolnem neosnovano neresnično in žaljivo, za katero se niti jeden dokaz ne navaja." Temu še dostavlja: „slednje tudi mogoče ni, kajti jaz sem dunajske dogodke navajal tako, kakor sem sam videl in čul" S to izjavo prisilil nas je poslanec g. dr. Gregorec, da se oglasimo i mi. Prešinjeni prepričanja, da ima v ustavnih državah narod nedotakljivo pravico od svojih izvoljenih zastopnikov zvedeti istino, golo istino, ter imajoč pred očmi one vzvišene dolžnosti, katere nalaga dostojanstvo državnega poslanca, primorani smo toraj podpisani zastopniki slovenski, svečano da-si z odkritim obžalovanjem izjaviti, da je bilo državeo-zborsko poročilo gosp. dr. Gregorca na volilnem shodu ptujskem v istini, kakor se je izražal »Slovenec" »večinoma neresnično in s premislekom popačeno/ Neresnično, pravimo, in popačeno, kajti soditi po poročilu ;,Slov. Naroda" štev. 214 in 215, katero je sedaj gospod dr. Gregorec brez ugovora pripoznal za resnično, je gosp. dr. Gregorec ua ptujskem volilnem shodu namenoma izpuščal stvari, katere je bilo neobhodno potrebno povedati, sicer bila je vsaka objektivna sodba o dotičnih dogodbah sama po sebi nemogoča; druge zopet je tako zasukal, da jih niti poznati ni bilo več, nekatere pa so bile izmišljene. V prvo vrsto spada večina onega, kar je g. dr. Gregorec svojim volilcem pripovedoval ob imenovanji koroškega knezoškofa, oziroma o dotični interpelaciji. Dejal je na ptujskem volilnem shodu: »S prva so bili tudi vsi slovenski poslanci, razven gg. Hohen\varta in Godelna, tega mnenja, in reklo se je, interpelirajmo Gauča, in g. dr. Gregorec dobi nalogo, sestaviti dotično interpelacijo. Naš poslanec se loti dela in drugi dan prinese sestavljeno interpelacijo, da bi jo poslanci podpisali/' Ne ozirajoč se na nekatere manj važne stvarne nenatančnosti in pomote odgovarjati nam je na te trditve sledeče: a) V istini kazala se je pri prvem razgovoru neka pripravljenost, podpisati primerno interpelacijo o tej zadevi, ali ta pripravljenost izrekla se je le pogojno, in kot prvi bistveni pogoj na-glašalo se je, da je pred vsem poizve-deti, ali je bil novoimenovani knezoškof za krškega vladiko predlagan od strani škofov ali pa se je li vršilo to imenovanje v nasprotji s škofovim ter-nopredlogom. Vspeh tega odločilnega poizve- dovavanja zamolčal je gosp. dr. Gregorec svojim volilcem, kakor tudi, da je to bil za večino slovenskih poslancev bistven pogoj za sprožitev dotične interpelacije. pli žrtvujoč osebne svoje pomisleke splošni stvari na ljubo. izmišljotinami pa je gospod dr. Gre gore svoje volilce tam, koder jim je govoril o eksc pital grofu Zamolčal je dal ? da je sam pri ekscelenciji Hohenwart j) Hohenwartov pli se uže čutil grofu Taaffeju eventueluo potezal za ščino nezmožnega Nemca Friihwirtha. dar sloven- pravi gosp. posla In ven se, češ, interpelacij s tem korakom sam zapustil načelno sta to zahtevalo poslanci so uže jeli izgovarjati mora prej priti v klub". Da se je e tudi čisto naravno, pač resnica, in to lišče ter tla izpodmaknil svoji intrpelacij Konečno je zamolčal, da nikoli se ni bil dognala debata o njegovem predlogu kajti po nobenih klubovih pravilih ni dopuščeno, izročiti kako interpelacijo ali podpisati jo brez posebnega privo- da da nikoli ni bilo ljenja dotičnega kluba zgovorih" se toraj tu ne prišlo do glasovanja o tej stvari med sloven- govoriti Po vsem neresnično pa je, da bi bil grof kim P in to zgolj iz tega razloga ne, ker je pri vseh dotičnih razgovorih na enkrat zmanjšalo — interpelanta samega, kateri je vselej v odločilnem trenutku odpeljal se — domov na Stajarsko! Slednjič je g. poslanec zamolčal, da interpelacije ni nikdar spravil v Hohenmartov klub. To zamol- h e n w a r t količkaj se vtikal v to zadevo, katera se je obravnavala zgolj v ožjem krogu poslancev s 1 ske d n o s t benim ših p > ako ne z gosp. dr. Gregorcem samim, grofHo- henwart ni govoril o Gregorcevi interpelaciji, nikomur ni odsvetoval, na nikogar ni niti z besedico ali migljajem kaj vplival! čanj premišlj ker ako bi bil to povedal svojem „ Poslanem" sklicuj se dr. Gregorec ne bi bil mogel Hohenwartovega kluba z ozirom na svojo interpelacijo imenovati „Verschleppungs- še enkrat na to, da je »Dunajske dogodke navajal tako 5 klub. t( Namenoma popačeno je tudi vse, kar je g. dr goreč pripovedoval o onem slovenskemu poslancu teri je v zbornici nasvetoval drugega sekcijskega načelnika za naučno ministerstvo. Gospod poslanec ptujskih kmetskih občin dejal je na ptujskem volilnem shodu: „Noben drug klub ni hotel prevzeti te nehvaležne naloge, in v Hohenwartovem klubu se tudi ni našel noben drug, ko Slovenec, da bi to neljubo stvar pobral ter jo v poslaniški zbornici zagovarjal." Temu nasproti konstatujemo podpisani da so razun kakor jih je sam videl in čul." Avtoriteto svojo kot mož poslanec in duhovnik zastavlja za istinost svojega poročila na Ptujskem volilnem shodu. V očigled vsemu ni po- temu primorani smo podpisani slovenski držav slanci z moško svojo besedo zavračati njegove neosno vane trditve t dkrito priznat i n potrdit Slovenč dopisnik glede gospod dr. Gregorca slovenskemu občinstvu poročal stvarn nično! bj ekt ivno in žalibog P Konečno in ozirom na to, da (se govor poslanca dr. Gregorca na volilnem shodu ptujskem mnogo bavi s Hohenwartovega kluba drugi des niški klubi ob jednem s Hohenwartovim ali celo preje se bavili s tem predmetom, ter da se je povsod bilo sklenilo, razveljaviti sklep budgetnega odseka in dovoliti drugega sekcijskega načelnika; konstatujemo dalje, da se je pri dotični debati v Hohenwartovem klubu prav oni poslan Hohenwartovim klubom ter ga imenuje „Verschleppungs-klub", naj še dostavljamo, da je to nazivanje nevteme- ljeno. Sostava kluba, v kterem je med 36 člani 23 Slovencev in Hrvatov, sama je porok, da klub ne zavlečuje slovenskih zadev, ktere marveč ravno nemški Tirolci in grof Hohenwart sam pri vsaki priliki živo podpirajo, kojega Dr. Poklukar, Šuklje, Pfeifer, Klm, Nabergoj, dr. Tonkli . dr. Gregorec bil napadal, z drugimi slovenskimi poslanci vred odločne protivil tej dovolitvi, toda niso prodrli; razgovora o osebi, katera je potem morala staviti in utemeljevati predlog v zbornici, ni bilo v Ho- henwartovem, niti v kakem drugem desničarskem klubu, kajti čisto naravno je bilo, in to se je tudi stoječega j Hren, dr. Ferjančič Naši dopisi. Iz Ijubljane Deželni zbor kranjski in njegovi odseki delujejo dan za dnevom in velik del pri- osla je uže rešen, mnogo važnega dela pa je povdarjalo z vseh strani ; da mora nehvaležno to še nerešenega in da je uže & otovo, da deželnozbor nalogo prevzeti tičnem poglavji poslanec, kateri je bil pri do vpisan kot prvi govornik Vrsta ska dela pred božičnimi prazniki nikakor ne bodo gotova. Izmed važnejših sedaj še nikakor rešenih predlogov prijavljenih govornikov bila pa po žrebanji omenjamo uže določena več nego teden preje, in le slučaj novo t novo post dravst v o, dalj novo b č i n s k sklepanje o predruga- je bil nanesel, da je ravno Slovenca doletela čenji deželnega zemljiškega zaklada Samo ti pred- ta kočljiva naloga; konečno konstatujemo meti uže kažej da bo časa deželnemu zboru na razpo da je načelnik „českega laganje danega prej premalo, kot preveč kluba klub. Rieg sam potrudil v Hohenwartov Dr vitez Zhischman, naš rojak stopil kot ter v imenu svojih somišljenikov naprosil vseučilišni profesor v pokoj, prevzame pa i kakor čujemo » dotičnega slovenskega poslanca, naj se vda disci cesarske fideikomisarske knjižice Novoizvoljeni občinski zastopniki na Kranjskem: t res m e iu pa Falli eres , ki je sedaj prevzel pravo Višnjigori izvolj bil pri zadnjič vo litvi za župana gosp. Anton Step trgovec in hiš za svetovalca pa nik, Bart Smoli č, posestnik, mole in Janez Goreč; Alojzij Kralj in J v Praprečah za župa svetovalca pa za gosp. F rt Jože St v Črnučah sodno ministerstvo. Pa med sostavljanjem novega ministerstva zgodilo se ja nekaj, kar dosti jasno osvitluje sedanji položaj na Francoskem. Bivšega ministra Lulija Ferrija napadel je nek klobučar z revolverjem, je trikrat strelil po njem Peter Dobravec. za svetovalca pa za župaua ne da bi ga bil teško ranil. Morilec imeuuje se A u b e r t i u . Matej in nikakor ne taji svojega dejanja in pa namena urno r so pri njem sledeče pisanje: Št. 17. dne 3. decembra Cibašek in Tomaž Kecelj; — v Semiču za žu- riti Ferrya. Ko so ga prijeli in dejali v zapor našli pana gosp. Janez Ivanetič, za svetovalce pa Janez Šušteršič, Štef. Jakša iu Matej Oguli n. 1887. Ako se divjim zverem stavijo zanke, moli se jim Predavanja, kako ameriške trte, katere zoper- stoje trtni uši, saditi in cepiti, imel bode tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nastopnih krajih: tudi vabe. Jutri 10. decembra, soboto ter bodem n kugi u lista ii Soleil" in , grem v zbornico Ferriu poslal karto Herveto, lastnika prepričan sem da mi izdajalec pride nedeljo 18. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu v v zanko. Takoj ga bodem_prebodi! Leskovcu; v ponedeljek 19. t. m. dopoludne ob 10. uri bojazlivcu,^ proč z ©portunizmom* ^To jeirovra&ni na Raki in popoludne ob 2. uri v Bu čki; v torek 20. tranjega. Živila Francoska in Ruska, jaz sem Lotarinžan ob m. dopoludne ob 10. uri v Škocijanu in popoludne uri v Smar j eti. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. nižeavstrijskem deželnem zboru sprejet je bil predlog poslanca Weitloffa kot nujen in soglasno da se njegovi svetosti papežu Leonu XIII čestita v imenu nadvojvodstva nižjeavstrijskega povodom 501etnice njegovega mašništva. Prav tak sklep storil je sogl tudi mestni zastop dunaj k več odbornikov izraelitov je v njem Tako , kakor v deželnem zboru kranjskem, sklepajo poredoma vsi deželni zbori glede slavljenja 40-letnice vladanja presvitlega cesarja. Pri dotičnih sklepih sedaj ozirajo se na znane izrečen želj cesarjeve Gled nevarnosti vojske z Rusko so se ravno minuli teden duhovi izdatno pomirili. Od ruske strani se nika kor ne prizna j da kedo sedaj mislil napadati Avstrij Nasproti pa je gotovo, da ima Ruska muogo vojaštva v ta namen da liški zbranega gotovo, da se nemško-francoske vojske bila Avstrija prisilj Ruski varovati lastne na meji ga to zgodi Soditi je tudi skoraj bi za slučaj me Nemški Namen proti j - in ne dejansko pomagati ravno sedaj iz Berolina in po od- ta. mevu tudi z Duuaja zagnanemu vrišu je očividno da bi dalje se miroljubnost Ruske dejala na poskušnjo. Pa še :agotavlja se z Berolina, da se tam kaže želja, da bi Avstrija tudi od svoje strani pomnožila voj v Ga 1 • • • • liciji. storil nosti, Voj svet pod predsedstvom cesarjevim pa je i kolikor čujemo sklep za gotove slučaje prihod za sedaj pa ni vkrenil nikakoršnega pomnoženja naših posadk v Galicii Francoska Sadi Carnot publike se dolgo časa ni hotelo posrečiti predsedniku re- da sostavil novo ministerstvo Še petemu državniku se je to po srečilo, v ponedeljek namječ, Petru Emanuelu Tirardu Iz prejšnjega ministerstva prestopili so v novo: minister unajnih zadev, F1 > minister trgovinstva ter se maščujem nad Prusko in Bismarkom. Proč z hU rekoma z vladino anarhijo! Živila sloga po zelo mnogobroj 80, Auberti štenih republikanov, imenovan Lotarinžan smo iu jaz sem prišel prvi na vrsto. Julij Ferry je 17. Dostavek: Nas je 20, srečkali Moj naloga rešena, drugi naj jo nadajlujejo njegovo vladanje je pri kraju živila sumarična sodba! ter je prost, pot odkaza zumno nesebično, domoljubno ministerstvo tako." mogoče bode sostaviti ra- odi naj se j & Aubertin pri zaslišanji ni kazal kakoršnega ke sanja. med Ferry Med državlja drugim je rekel: Te dni bal sem se vojske sedaj ste lahko mirni til sem Jčakor teklega pesa in on sam je več kot 30.000 steklih psov itd. Sadi Carnot je včeraj po novi vladi zbornicama predložil poročilo, te imajo pred sklepom leta privoliti še začasni budget in rešiti ekaj ujnih stvari, potem se pred božičem sklene jesensko-zgodovinsko zasedanj 5 novo zasedanje pa se prične meseca januarija. Ministerski po ustavi drugi torek je v Genfu rojen 1851 ustanovil v Pa- parižkega. Leta 1876 postal je poslanec načelnik leta je minister za trgovinstvo finančni mjnister in senator.' jedelstvo, . okraja 1879 bil 1883 Žitna cena v Ljubljani 7. decembra 1887. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 69 kr. 6 gold. 85 kr. 50 kr. turšice 5 gold. 36 kr. rži 4 gold. 6 kr. banaške soršice 5 gold. ječmena 3 gold. 41 kr. prosa 3 gold. 74 kr. ajde 4 gold. 22 kr. 27 kr. ovsa 2 gold« Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. V Kra nji 12. decembra. Hektoliter: Pšenica 5 gold. 85 kr. Krž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 4 gold. 39 kr. 1 gold. 60 kr. 50 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani