NAPIS NAD ČLANKOM 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 ZASULI SO VRTAČO ... ali kaj nam pomeni dediščina Krasa? IZVLEČEK Kraški človek je svoje bivanjsko okolje na planoti Kras v tisočletjih preoblikoval v edinstveno kulturno pokrajino. Ta mu je skozi stoletja predstavljala mnogo več kot zagotavljanje preživetja. O tem pričajo tudi številna umetniška dela, v katerih je kulturna kraška pokrajina temeljni motiv ali tematika. V zadnjih desetletjih pa sta sodobna, kapitalistična načina razmišljanja in delovanja grobo posegla tudi v podobo kraške pokrajine in njenega podzemlja. V pričujočem prispevku na primeru vrtač predstavljamo kmetijsko rabo tal na Krasu v preteklosti in aktualno problematiko njihove degradacije ter posledično izginjanje kraške kulturne pokrajine. Za nekdanji in sodobni oris pomena kraške pokrajine in odnosa človeka do nje smo uporabili tudi verze kraških literatov. Ključne besede: vrtača, kulturna pokrajina, geodiverziteta, dediščina, degradacija, kras, Kras. ABSTRACT “A doline has been filled” or what does the heritage of Kras Plateau mean to us? Karstic people, living millennia on the Karst Plateau (Kras, in Slovenian), have transformed the natural karstic landscape into a unique cultural landscape. For hundreds of years this landscape meant much more than just a survival resource to them. This relationship is represented by many artistic works, which use the cultural karstic landscape as a leading motif. However, the modern, capitalistic, way of thinking and acting have severely interfered with the image of the karstic landscape and its underground. In this article we present the former agriculture usage of dolines on Karst and the present problematic practice of doline degradation as well as consequent loss of cultural karstic landscape. Citing the verses of karstic literate artists, we comment on the meaning of the karstic landscape and people’s relationship towards it in the past and present time. Key words: doline, cultural landscape, geodiversity, heritage, degradation, karst, Karst. »Zasuli so vrtačo« GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 5 ZASULI SO VRTAČO Avtorice besedila: MATEJA BREG VALJAVEC, dr. krasoslovja Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana E-pošta: mateja.breg@zrc-sazu.si MOJCA ZEGA, mag. geologije James Cook University, Cairns, Avstralija E-pošta: mojca.zega@my.jcu.edu.au ANICA CERNATIČ GREGORIČ, prof. geografije in zgodovine Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Območna enota Nova Gorica, Delpinova ulica 16, 5000 Nova Gorica E-pošta: anica.cernatic- gregoric@zrsvn.si Avtorici fotografij: MOJCA ZEGA, MATEJA BREG VALJAVEC COBISS 1.04 strokovni članek P okrajine po svetu so zelo raznolike in zelo raznoliko sta vrednoteni in ohranjeni tudi njihova naravna in kulturna dediščina. V Sloveniji iz- stopa kamnita pokrajina Kras, poznana tudi kot matični kras. Slednja je zaradi številnih podzemnih in površinskih kraških pojavov prispodoba za ohranjanje naravne dediščine, tudi svetovne. Tu lahko izpostavimo Škocjanske jame, ki so v okviru organizacije UNESCO zavarovane kot svetovna naravna dediščina. Pojem 'kras', zapisan z malo začetnico, označuje pokrajino z značilnimi povr- šinskimi in podzemeljskimi oblikami, nastalimi na vodotopnih kamninah, v Sloveniji najpogosteje na apnencu. Kraške oblike so na primer škraplje, vrtače, kraška polja, udornice, podzemne jame in brezna ter kopaste vzpetine. Toponim 'Kras', ki se ga za razliko od širše kraške pokrajine zapisuje z veliko začetnico, predstavlja matični kras, planoto v jugozahodnem delu Slovenije, v zaledju Tržaškega zaliva in skrajnem severozahodnem delu Dinarskega krasa. T u so v 17. stoletju med prvimi na svetu začeli preučevati nenavadne površinske in podzemne pojave, zato so sčasoma podobnim pokrajinam po svetu po tej po- krajini pripisali poglavitne lastnosti. V slovenščini se je uveljavil pojem »kraške pokrajine« (na primer Belokranjski ravnik) in v angleščini »karst landscapes« ali enostavno »karst« (na primer polotok Gargano v italijanski deželi Apuliji in južnokitajski kras). Z razvojem znanosti je pokrajina Dinarski kras, katere del je tudi planota Kras, postala svetovna zibelka krasoslovja (angleško karstology), znanosti, katere poimenovanje izhaja iz toponima Kras. Na tej točki ne more- mo mimo vprašanja, koliko pokrajin na svetu se lahko pohvali s tem, da so dale ime določeni znanosti? Tradicionalna raba in pomen vrtač (dolin) na Krasu Stoletja so se prebivalci Krasa spopadali s kamnitim površjem ter se s tre- bljenjem kamenja in skal borili za sleherno grudo prsti, da je le kaj zrastlo za preživetje. Kraške travnike je bilo treba najprej očistiti (otrebiti) kamenja, skope količine razpoložljive prsti pa so bile omejene večinoma na okroglaste ali elipsaste kotanje, imenovane vrtače, in manjše vrtove ob hišah, v zavetju suhih zidov. Pomembno vlogo pri samooskrbi Krasa so v obdobju tradicionalnega kmetij- stva odigrale številne kraške kotanje, ki jih Kraševci imenujejo doline, v sloven- ski znanstveni in strokovni terminologiji pa se je zanje uveljavil izraz vrtače. Vr- tače so diagnostična oblika kraškega reliefa (Ford in Willimas 2007) in ključni element kraške geodiverzitete (Breg 2007a in 2014; Cernatič Gregorič in Zega 2010; Grey 2013; Stepišnik 2015; Stepišnik in Repe 2015; Resnik Planinc 2016). Geodiverziteto opredeljujemo kot pestrost geoloških, geomorfoloških, hidroloških in pedoloških procesov, oblik in prvin na določenem območju (Grey 2004 in 2013; Erhartič 2012). 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 ZASULI SO VRTAČO vprašanja našega odnosa do Krasa in širjenje zavedanja o pomenu ohra- njanja kraške pokrajine kot celote, tako med prebivalci Krasa kot v od- govornih službah in strokovni javno- sti nasploh. Raznolikost vrtač na Krasu Na Krasu je več tipov vrtač: udorne, sufozijske, korozijske in posedne, ki nastajajo na več načinov, z udorom jamskega stropa, sufozijo, korozijo (raztapljanjem apnenca) in useda- njem tal. V splošnem pa gre pri na- stanku večine vrtač za prepletanje več zelo dolgotrajnih procesov, kot so raztapljanje apnenca in dolomita, počasno zniževanje površja, udiranje jamskih stropov, posedanje površja 21). Kar so potrebovali zase, so do- mačini pridelovali v vrtačah (slika 1), težko prigarane viške pridelkov pa vozili še v Trst, na Reko in v Ljublja- no (Panjek 2015). V zadnjem desetletju je na izginjaje kraške kulturne pokrajine na prime- ru degradacije vrtač v znanstvenih prispevkih opozorilo več avtorjev (Breg 2007a in 2007b; Cernatič Gregorič in Zega 2010; Kovačič in Ravbar 2013; Breg Valjavec in Zorn 2015; Breg Valjavec, Zorn in Čarni 2018). Namen pričujočega prispevka ni ponovna znanstvena obravnava te tematike, temveč odpiranje etičnega Kraški človek je pokrajino naravnih vrtač preoblikoval v edinstveno kul- turno kraško pokrajino, ki jo fran- coski krasoslovec Jean Nicod (1987) imenuje paysage agro-karstiques (an- gleško agrarian karst landscapes). V Sloveniji so njene značilnosti, pred- vsem z vidika antropogenih vplivov raziskovali geografi (Gams 1987 in 1991; Radinja 1987; Mihevc 2005) ter arheologi (Novaković s sodelav- ci 1999; Fabec 2012). O družbenih procesih preoblikovanja kraške po- krajine so pisali tudi zgodovinarji in pesniki. »Veliko dela in truda, malo zemlje in veliko kamenja, preveč burje in premalo vode …«, tako je težko ži- vljenje na Krasu slikovito povzel zgo- dovinar Aleksander Panjek (2015, Slika 1: Tradicionalna kmetijska raba vrtač (foto: Mojca Zega). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 7 ZASULI SO VRTAČO Kaj se dogaja z vrtačami na Krasu? T radicionalni način življenja na Krasu se zrcali v kraški kulturni pokrajini in s tem tudi v vrtačah. V preteklosti so Kraševci skromne zaplate prsti na dnu vrtač izkoristili za njive ali vinograde. Splošno pomanjkanje dela in zaslužka ter množično preseljevanje prebival- stva s podeželja v mesta pa sta v pre- teklih desetletjih povzročila opuščanje tradicionalnega načina kmetovanja. Tisti, ki so ostali, so priložnosti iskali v razmahu intenzivnega, tržno narav- nanega kmetovanja, za kar pa skro- mno dno kraških vrtač ni primerno. Opuščene vrtače so izgubile kmetijsko dastih vrtačah s premerom od 50 do 100 m do 3 m in več drobnozrnatega sedimenta, medtem ko je v vrtačah s premerom več kot 100 m lahko tudi več kot 10 m teh sedimentov, če povzamemo primerljive raziskave vrtač v kraških pokrajinah (na pri- mer Siart s sodelavci 2010; Fabec 2012) oziroma pedosedimentov na njihovem dnu. Kljub manj ugodnim mikroklimatskim razmeram na dnu vrtač, kar pomeni manj sonca in ne- koliko nižje temperature kot v nji- hovi okolici, so bile vrtače na Krasu majhne oaze, v katerih sta bila prst in pridelek zavarovana pred burjo (slika 1). nad jamskimi prostori, različna pre- pokanost kamnine in drugo. S temi procesi nastanejo različne oblike, od plitvih, ponvastih vrtač do stometr- skih udornic, kakršna je na primer Risnik pri Divači. Medtem ko na suhem, kamnitem Krasu zunaj vrtač prevladujejo pli- tve rendzine, ki so primerne le za travnike in pašnike, so debelejše pla- sti sedimenta in prsti na dnu vrtač primerne za manjše njive in vrtove. Dno vrtač navadno prekriva tudi nekajmetrska plast sedimentov, ki je glede na velikost vrtače različno debela. Na matičnem krasu je v skle- Slika 2: Primer večjega nelegalnega odlagališča odpadkov v naselju Križ blizu Sežane, na katerem je bil pozneje zasajen vinograd. Poseg je uradno zabeležen kot agromelioracija (foto: Mojca Zega). 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 ZASULI SO VRTAČO zasipavanje in prikrivanje ogromnih količin raznovrstnih, po Krasu nele- galno odloženih odpadkov neznanega izvora. Ponekod na umetno ustvarje- nih terasah iz odpadkov, prekritih s plastjo prsti, zasadijo tudi vinograd (slika 2). Z mehanizacijo razdejana pobočja vrtač so izpostavljena ero- ziji in se le stežka zarastejo. Zato so takšne vrtače nekakšne odprte rane v prostoru in priložnost za še en ne- čeden posel, saj so 'idealno' mesto za nelegalno odlagališče odpadkov, med katere je lahko skriti tudi nevarne in za okolje strupene snovi (slika 3) (Cernatič Gregorič in Zega 2010). Vrtačo najprej zapolnijo z odpadki, čeznje pa nasujejo tanko plast kraške prsti. vlogo in sčasoma jih je prerasel gozd. Pri tem se je njihova oblika ohranila, kar je ključnega pomena, saj so vrta- če značilna površinska oblika kraških območij in ključna prvina kraške ge- odiverzitete (Breg 2007a; Grey 2013; Stepišnik in Repe 2015). Žal pa sodobna realnost vrtač na Krasu ni tako preprosta. Apetiti po hitrem in lahkem zaslužku ter brez- kompromisno »lomastenje« kapitala so dosegli tudi Kras in marsikdo v tem vidi priročno rešitev, hiter za- služek ali drugo korist. Stihija vlada malodane na vsakem koraku. Iz ve- čjih vrtač se z gradbeno mehanizacijo izkopava rodovitno prst, ki jo nato uporabijo za različne namene, tudi za »Zasuli so vrtačo« Pesnik Miroslav Košuta je tovrstno stihijo doživeto povzel v verzih: »… Zasuli so vrtačo, zasuli so dolino, zravnali so, kjer si se dvigal v grič. Za bedno plačo, golo preživetje iz raja si postal asfaltni nič ...«. Vrtače so najznačilnejši in najpogo- stejši mikroreliefni površinski kraški pojav, ki na planoti Kras postopoma izginja, bodisi da so zasute z odpadki, izravnane, prekrite z rastlinjem bodisi so pozidane. Prst v vrtačah je degra- dirana (Breg Valjavec in Zorn 2015; Breg Valjavec, Zorn in Čarni 2018). Pronicanje meteorne vode skozi Slika 3: Odlaganje odpakov in zasipavanje vrtač (foto: Mojca Zega). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 9 ZASULI SO VRTAČO njanje naravne in kulturne dediščine Krasa. Tu pa se zastavlja pomembno vprašanje: kako bo povsem spreme- njeni Kras, z zasutimi in odpadkov polnimi vrtačami, onesnaženimi kra- škimi gmajnami in zaradi onesnaže- vanja ogroženim podzemljem lahko vključen v ohranitveno-naravnani kontekst UNESCO-vega geoparka? Priložnost za ohranitev celovite kraške pokrajine, tako njenih naravnih kot kulturnih znamenitosti, se ponuja v okviru številnih razvojnih projektov na primer KRAS-CARSO (Inter- reg Slovenija-Italija), OŽIVLJEN KRAS (Interreg Slovenija-Hrvaška), KRASn'KRŠ (Interreg Slovenija- -Hrvaška) in civilnih iniciativ (na primer Partnerstvo kraške suhozidne Risnik pri Divači, v Kozini in Sežani. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da kljub številnim prijavam pristojnim služ- bam nihče ne ukrepa za zaustavitev takšnega ravnanja. Pa je res vse odvi- sno samo od pristojnih služb oziroma pomanjkanja kaznovanja? Ali se ne bi moralo najprej prav lokalno prebival- stvo upreti takšni degradaciji Krasa? Saj gre vendarle za enega od paradnih simbolov slovenstva, ali pač? Ostaja odprto vprašanje … Kako in ali sploh se bodo z zasipava- njem vrtač in z že zasutimi vrtačami soočili država in kraške občine? Sle- dnje želijo uresničiti idejo o Geoparku Kras. Zagotovo je to imenitna zamisel in morda priložnost za gospodarski in družbeni razvoj, tako kot tudi za ohra- zasute odpadke v kraško podzemlje povzroča onesnaževanje podzemne vode ter ogroža floro in favno podze- mnih kraških ekosistemov (Kogovšek in Petrič, 2012). Zaskrbljujoče je dejstvo, da se no- beno od navedenih dejanj ne zgodi brez sodelovanja ali vedenja lastnikov zemljišč. Ti igrajo izjemno pomemb- no vlogo, saj je mogoče sklepati, da so zemljišča pripravljeni odstopiti gradbenim podjetjem, slovenskim in tujim podjetnikom ter drugim inte- resentom za nelegalna dejanja. Pred leti je bilo zasipavanje vrtač povezano tudi z velikimi gradbenimi projekti države in nekaterih občin, na primer z gradnjo avtoceste proti Kopru in Se- žani ter vzpostavitvami poslovnih con Slika 4: 'asfaltni nič' poslovne cone Risnik pri Divači, kjer so zasuli in za vedno uničili območje nekdaj številnih vrtači (foto: Mojca Zega). NAPIS NAD ČLANKOM 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 ZASULI SO VRTAČO terroir lahko torej pripišemo kraške- mu teranu, ki je pridelan na kupu odpadkov? Za konec … Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske s konca 17. stoletja opeva teran, in pra- vi, da je Kras sicer res reven z vodo, ampak »… pomanjkanje lesa in čiste vode pa nadomešča prebivalcem vino. Je najboljše kakovosti, rdeče in belo, vsake vrste; zato tudi gre v daljne dežele. To bo pač najtehtnejši vzrok, da stoji tukaj ne glede na ostalo nerodovitnost toliko prelepih in velikih vasi …«. Čas je to- rej, da si nalijemo čistega vina! tov kraške geodiverzitete, ki je brez dvoma temeljni argument za ustano- vitev geoparka. Če niti odgovorni niti lokalno prebivalstvo ne vidijo ali ne želijo videti problema izgubljanja geo- diverzitete, pa nanj poleg posameznih strokovnjakov opozarjajo sodobni umetniki, kot že omenjeni Miroslav Košuta. Eden najvidnejših svetovnih sommelierjev Olivier Poussierje pre- pričan, da je polnost vinskega izraza bolj posledica terroirja (terrior v vino- gradništvu obsega naravnogeografske dejavnike za rast vinske trte: geološka podlaga, prst, lega, naklon, podnebje) kakor vinske sorte ali letnika. Kakšen gradnje), pa tudi z nastajajočim Ge- oparkom Kras (Občina Sežana), v katerega se slovenske občine na Krasu povezujejo z občinami v italijanskem delu Krasa (Carso). Poleg dveh že ustanovljenih in delujočih geoparkov v Sloveniji (Geopark Karavanke in Geopark Idrija) bi bil Geopark Kras naš tretji tovrstni produkt. Njegova pomembna sestavina naj bi bile tudi vrtače, ki jih je na območju Krasa več kot 14.000 (Breg Valjavec, Zorn in Čarni 2018). Vrtače so diagnostična oblika kraške- ga reliefa in eden od ključnih elemen- Viri in literatura 1. Breg, M. 2007a: Environmental aspects of doline conservation and protection in Slovenia. Dela 28. 2. Breg, M. 2007b: Degradation of dolines on Logaško polje (Slovenia). Acta Carsologica 36-2. 3. Breg Valjavec, M. 2014: Study of filled dolines by using 3D stereo image processing and electrical resistivity imaging. International Journal of Speleology 43-1. 4. Breg Valjavec, M., Zorn, M. 2015: Degraded Karst Relief: Waste-filled Dolines. In: Daniels , J. A. (ed.), Advances in Environmental Research 40. 5. Breg Valjavec, M., Zorn, M., Čarni, A. 2018: Human-induced land degradation and biodiversity of Classical Karst landscape: On the example of enclosed karst depressions (dolines). Land Degradation & Development 29-10. 6. Cernatič Gregorič, A., Zega, M. 2010: The impact of human activities on dolines (sinkholes) – typical geomorphologic features on Karst (Slovenia) and possibilities of their preservation. Geographica Pannonica 14-4. 7. Erhartič, B., Zorn, M. 2012: Geodiversity and geomorphosite research in Slovenia. Geografski vestnik 84-1. 8. Fabec, T. 2012: Geoarchaeological nature of the doline infills in the Divača Karst region (SW Slovenia). Dolgoročne spremembe okolja 1.. 9. Ford, D., Williams, P . W. 2007: Karst hydrology and geomorphology. London. 10. Gams, I. 1987: Adoptation of the karst land for the agrarian use in the Mediterranean. Problems of research and conservation (a survey). ENDINS No 13. Ciutat de Mallorca. 11. Gams, I. 1991: Systems of adapting the litoral Dinaric Karst to agrarian land use. Geografski zbornik 31. 12. Gray, M. 2004: Geodiversity: valuing and conserving abiotic nature. Chichester. 13. Gray, M. 2013: Geodiversity: valuing and conserving abiotic nature, 2. izdaja. Chichester. 14. Kogovšek, J., Petrič, M. 2012: Increase of vulnerability of karst aquifers due to leakage fromlandfills. Environmental Earth Sciences 70-2. 15. Kovačič, G., Ravbar, N. 2013: Analysis of human induced changes in a karst landscape – the filling of dolines in the Kras plateau, Slovenia. Science of the Total Environment 447. 16. Mihevc, A., 2005: Suhi zidovi in delane vrtače - antropogena preoblikovanost kraškega površja na območju Račic, Divače in Volčjega Gradu. Kras: voda in življenje v kamniti pokrajini. Založba ZRC. Ljubljana. 17. Nicod, J. 1987: Amenagements agraires dans de petited depresiones karstiques (en Provence et dans les Causses, et dans quelques regions de comparison en Italy et Yugoslavie. Karst and man. Procedings of the International Symposium on Human Influence in Karst. Ljubljana. 18. Novaković, P ., Simoni, H., Mušič, B. 1999: Karst dolinas: evidence of population pressure and exploitation of agricultural resources in karstic landscapes. Environmental Reconstruction in Mediterranean Landscape Archaeology. Oxford. 19. Panjek, A. 2015: Kulturna krajina in okolje Krasa: o rabi naravnih virov v novem veku. Založba Univerze na Primorskem. Koper. 20. Radinja, D. 1987: Modern agricultural land improvement in Slovene Dinaric karst. Karst and man, Proceedings of the International Symposium on Human Influence in Karst. Postojna. 21. Resnik Planinc T. 2016: Nova paradigma korozijskih vrtač. Geografski vestnik 88-1. 22. Siart, C., Hecht, S., Holzhauer, I., Altherr, R., Meyer, H. P ., Schukraft, G., Eitel, B., Bubenzer, O., Panagiotopoulos, D. 2010: Karst depressions as geoarchaeological archives: the palaeoenvironmental reconstruction of Zominthos (Central Crete) based on geophysical prospection, sedimentological investigations and GIS. Quaternary International 216. 23. Stepišnik, U., Repe, B. 2015: Identification of geodiversity hotspots on example of the Rakov Škocjan landscape park. Dela 44. 24. Stepišnik, U. 2015: The problem of dissolution doline definition. Dela 43.