Slovenski jezik in jezikovna politika kot družboslovni izziv : kontekst, udeleženci in vrednote: spoznavni in akcijski vidiki

slovenski

2006

letnik 43, številka 5/6

Slovenščina    Jezikovna politika   Ogroženost   Narodna identiteta   Sociolingvistika    Globalizacija    slovenski jezik    nacionalna identiteta

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Kljub pogostemu razglašanju pomembnosti (ohranjanja) slovenskega jezika v praksi življenje teče po svoje. Razprave o njegovi ogroženosti ostajajo nedorečene, približne ali fragmentarne, raziskave pa prostorsko, časovno, disciplinarno, instititucionalno in epistemološko zamejene. Moteča je zlasti nemotečnost sočasnega obstoja enostranosti obravnav jezika - a) z vidika njegove praktične uporabnosti in b) z vidika njegove vloge kot simbola nacionalne identitete. Idiosinkratsko usmerjeno ožje jezikoslovno področje pušča ob strani širši družbenorazvojni kontekst ter spreminjajočo se vlogo in razširjajoči se krog različnih udeležencev (uporabnikov, tvorcev, déležnikov) in njihovih vrednotnih usmeritev. Prav tu pa lahko vstopajo (neizkoriščena) teoretska spoznanja in empirične ugotovitve sociologije, politologije, socialne psihologije, pa tudi ekonomije idr., brez katerih doslej ni bilo mogoče izoblikovati dosledne jezikovne politike. Ta naj ne bi bila le konservatorska, ampak sestavni del (doslej preozko ekonomsko) zasnovanih razvojnih usmeritev. Državne usmeritve, ki zadevajo jezik, znanost, izobraževanje in seveda gospodarstvo, si dostikrat medsebojno nasprotujejo in se tako sprevračajo v svoje nasprotje. Vključevanje v svet pa z jezikovnega vidika ne pomeni le izgube, ampak tudi (možnosti za) nove pridobitve. Podana je vrsta predlogov, kako preiti "od besed k dejanjem".

21.11.2011