List 5. Kako naj bi se v ljudski nadaljavni šoli podučevalo o rudninskem gnoji. Spisal Anton Derganc. Ne samo v višjih krogih, temuč tudi med pripro-stim ljudstvom priznava se uže neobhodna potreba kmetijskega nauka, tako, da čudno se kmetu samemu zdi7 da se ne predava nauk kmetijstva ko obligaten nauk sploh v ljudski šoli, katera ima vendar prvi nalog, kmečke otroke izrediti za kmete — in sicer v pravem in dobrem pomenu. In v tem je med drugim tudi iskati vzrok slabega obiskovanja šole na kmetih in slabega napredka v kmetijstvu; tako stoji kmetijstvo, posebna 34 na Dolenjskem, na tisti stopinji še danes, kjer je stalo pred petdesetimi leti. To trdili in razglasili so umni gospodarji uže pred nekoliko leti, a žalibog, ostalo je vse glas upijočega v puščavi! Sedaj pa, ko razvidi tudi priprosti kmet, da na ta način kmetijstvo ne more nikakor napredovati, moralo bi se vendar na to gledati, da se v okom pride hudim, dan na dan kmetu, in če kmetu tudi gospodu ~ kajti kmet živi gospoda — pretečim nevarnostim, ki utegnile bi v kratkem dospeti do vrhunca in ta bil bi poguben sedaj uže čisto obožanemu kmetu. Do sedaj pridelal si je ubogi kmet vsaj toliko, da preredil je, akoravno zelo siromaško sebe in svojo družino s pičlo hrano , katero je pridelal v potu svojega obraza, in da je odrajtal vsako leto če tudi težko svoje davke. Ako odpove mu pa od narave uže slaba in v teku toliko let skoraj čisto izsrkana zemlja svojo po-mor*, da postane čisto nerodovitna; — ako stara, skoraj neplodovita drevesa v sadnih vrtih zamrjo, ker se za zarod malo ali nič ne skrbi; — ako pritepe se v naše zmerom še po starem kopitu obdelane vinograde trtna uš, ali pa kakošna škodljiva gljiva, — naj pokončavajo poljska pridelka vsakovrstni mrČesi ali naj pobija jih , toča, ki vzame ubogemu kmetu zadnjo nado, ter spravi ga na palico beraško, — kaj mu je potem početi, ako hitre, zelo Lutre pomoči ne dobi V To zamore pa le na ta način dobiti, da vsak gospodar prizadeva si, da spravi gospodarstvo svoje na stopinjo, na kateri mu bode neslo največe dohodke, da mu je potem mogoče, v taca.m žalostnem slučaji urno pomagati svojemu nesrečnemu sosedu. Ali ni toraj opravičena tir jate v previdnih mož in cel6 priprostega kmeta, da bi bil kmetijski nauk ob liga t en (vsacemu učencu predpisan) predmet v ljudski šoli, in da sistematično organizirala bi se nadaljevalna šola, toda ne v vsem po enem kopitu, ampak primerno razmeram šolskega okraja, da učil bi se v tej šoli izključljivo kmetijski nauk, ali pa tudi, ako zahtevale bi okrajne razmere, kaki drugi predmet, na priliko, iz domače obrtnije; košarstvo, pleteničarstvo, izdelovanje slamnatega blaga itd.; da obiskoval bi to šolo vsak učenec vsaj dve leti po celo leto in na teden po tri do štiri ure. Bodimo praktični, učimo se reči, ki v resnici koristijo nam in našemu sobratu, dajmo pa tudi kmetu učiti se, kar sam zahteva in Česar neobhodno potrebuje, dajajmo mu hrane duševne, ki jo more priprosti duh njegov lahko prebavati, da reši beračije , zasramovanja in zaničevanja svoj častni kmetijski stan. V tem obstoji prava omika in ljubezen do bližnjega, ako damo vsakemu, kar je njegovega. Potem bode kmet spoznal še le , da želimo mu v resnici to , kar želi si vsak sam sebi, in pridobili si bodemo od njega pravo in nehinavsko zaupanje. Toraj na noge ljudska šola! pokaži, da na pravem mestu leži ti srce za pravi napredek mladine, od Boga in od države ti izročene in za blagostan ljudstva kmetijskega. Na noge družbe kmetijske! pokažite, da tudi ve ne spite; če pa spite, predramite se iz svojega zimskega spanja, in začnite delovati na polji kmetijskem. Na noge gospodarji! učite nevedne, dajajte jim dobre svete in navdušujte jih, da podpirajo na vse strani, kar more biti kmetijstvu v pravi in edini blagor. Na noge meceni kranjski in srečni počet-niki množi h podvzetij! pomagajte obožanemu kmetu na noge, podpirajte materijalno vsa početja v prid revnega kmeta, in vresničite ustanovitev srejnih hranilnic, in hvalo vam bode vedelo ljudstvo na veke. (Dalje prihodnjič.) 42 Kako naj bi se v ljudski nadaljavni soli podučevalo o rudninskem gnoji. Spisal Anton Derganc. (Dalje.) V 50. listu lanskih ,,Novic l razložil sem učni načrt za nadaljevalno šolo in splošni obseg knjige, ki bi morala spisati se, predno bi začeli z organiziranjem te šole. Danes pa hočem razviti svoje misli, kako bi se dal podučevati zel6 važni predmet rudninskega gnoja; začeti hočem z apnom. A p n o. V vsi naši deželi nahaja se sploh znana rudnina z imenom apnenec. Cela pogorja kranjska sestavlja namreč beli ali pa sivi apnenec, in cela dežela naša obstoji skonj iz same apuenine. Vsacemu je znan na vadni kamen, ki ga rabijo pri nas za zidanje, ali pa ga žgo v apnenicah. Žgano (živoj apno gase potem v jamah, ter si napravliajo iz njega ugašeno apno, katero z vodo in s peskom zmešano daje potem m o rt (mavto) za zidanje. Ta kamen ni druzega kakor zgoraj imenovani apnenec, iz apnenca obstoji pa tudi veČi del plodovite zemlje, ki je nastal iz apn.nčeve skale. Skala je namreč v teku časa razrušila in razdrobila se v majhne koščeke in ti razpali so potem ter spremenili se v prah. Znano je pa, da vsaka rastlina jemlje svoj živež iz zemlje, kateri obstoji iz ravno taistih delov, iz katerih zložena je sama rastlina. Tudi apnenec pomaga sestavljati rastlinske dele. in sicer kot apno. Apnenec obstoji namreč iz dveh teles: iz ogljenčeve kisline, to je, iz plinovega telesa, kislatega in reznega okusa, ki nareja se neprenehoma pri živalskem dihanji, nahaja se pa tudi v kisli vodi, na pr. v Slatini, katera dobiva od njega rezen okus. Oglenčeva kislina prišteva se sicer tudi k rastlinski hrani, toda hrano tu pridobiva si rastlina le iz zraka skozi reže svojega listja, ne pa iz zemlje. — Drugi del apnenca ,,apno" je taista hrana, ki jemlje jo rastlina iz zemlje apnene. Toraj sestavlja rastlino tudi apno. Ako je temu tako, od kod pa vemo, da obstoji rastlina iz tega telesa? V7 pepelu sežganega soeivja ali pa sežgane detelje najde se skoraj polovica samega apna. i li to živ dokaz , da poglavitni del teh rastlin mora le apno biti, in da toraj te rastline potrebujejo za svoj živež apnenske hrane, ako je pa ne dobe pripravljene uže v zemlji, moramo jo mi jim voziti z gnojem na polje. Apno koristi pa polji tudi na drug naein. Umni gospodar pripelje apna tudi na travnike, po raščene z mahom in šarjem — s ,,kislo travo**; tu napravi si iz apna majhne kupčeke ter pokrije jih se zemljo. Pod zemljo razpade apno v prah, ki ga razmeče potem po celem travniku in z brano p vleče. Na tem travniku raste potem žlahna, sladka, a ne kisla trava; — zraven tega pazi pa na to, da zadržuje od travnika preveliko mokroto. Ona vzroČuje namreč na krajih, kjer ne more zarad stoječe vode zrak preriniti v zemljo, veliko kisline, in na tacih krajih rastejo samo kisle, za živino ne užitne trave. Da apno v resnici koristi na ta način, lahko se prepričaš, ako napraviš si doma sledeči poskus. Vzemi si košček apua, bodi si žganega, bodi si ugašenega, in deni ga v kozarec, v katerega nalil si poprej polovico jesiha. Cez malo časa moreš prepričati se, ako p o kusiš to tekočino, da izgubil je jesih svoj kisli okus; apno je odvzelo mu namreč ta okus. Tako odvzame apno tudi zemlji vso kislino, ako poapniš ž njim njivo ali travnik. (Dal. prih.) 50 Kako naj bi se v ljudski nadaljevavni šoli podučevalo o rudninskem gnoji. Spisal Anton Derganc. Apno. (Dalje.) Pa ne samo kisla trava, tudi presiica ljubi kisla tla; ako najdeš na njivi med žitom itd. veliko preslice, zamores gotovo sklepati, da ta zemlja je kisla. Poapni jo in hitro zgubila se bode preslica , ker odvzel si jej njen živež; žito rastlo ti bode pa veliko boljše, lepše, kot poprej. Apno je posebno tudi tam zelo koristno, kjer nahaja se veliko nagnjitih tvarin. Na gnjilih, pa ne še segnjitih tvarinah se najraje redč gljive (gobe), ki pokončujejo nado kmetovalcev, ker zaduše tudi druge rastline. Apno ima pa to lastnost, da pospešuje gnjilobo in tako zavaruje prehitro plodenje gljiv, rastline pa pred hudimi smrtnimi sovražniki. Umni kmetovavec poapni, ako hoče mečavo, pašnik ali košenico spremeniti v rodovitno njivo, izorano zemljo; to iz tega vzroka, da more hitreje iu lažje potem zrak do korenin, katere s spodorano travo in z drugimi ne-segnjitimi tvarinami tem hitreje segnjijejo. Apno upliva pa tudi na težka llnata ali pa g lina ta tla. Umni gospodar dobro vč, ako bode poapnil taka tla, da postanejo rahla, in da zamorejo vsled tega korenine globokeje in na vse strani razprostirati se v taki zemlji. Vrh tega pokaže pa apno svojo posebno moč do gline in ila še na drugi način. Apno zamore namreč, kalij ločiti od kremenice (kremenčeve kisline), iz katerih delov ravno glina in ilovica obstoji. Splošno znana je tekočina, navadno lug imenovana, ki jo rabi perica za žehto. V tej tekočini razpu-ščena je zelo jedka in neizmerno jaka osnova kalij tudi kalijev lug, v njem se raztope vse rastlinske in živalske stvari zlasti tolšče. Kali) je med drugim posebno tudi neobhodno potrebna žitna hrana, po tej hrani postane namreč zrno težje in bolj močnato , kar brez kalija ne bilo bi mogoče. Tudi drugo vrsto gline poznal bode vsak, kdor videl je uže kamen, ki rabili so g* v prejšnjih časih za to, da kresali so ž njim ogenj, to je kresalni kamen ali kresilnik; tudi o kremeni atrdi je marsikdo uže slišal, vse to ni druzega , kakor zgoraj uže imenovana kremenica, katero porabi rastlina za to , da sestavlja si ž njo in z nekoliko drugimi snovi bike in žitne liste, potem, ko oprostijo apno njenega pajdaša kalija. In v resnici, ako sežgemo travo ali kako žito, najdemo po steno kremenico v tem pepelu. Apno ima slednjič pa še to lastnost, da zamore veliko več svetlobe rastlinam donašati, kot druge zemlje, ker je pa svetloba prvi in neobhodno potrebni pogoj za popolno razvitje rastlin , je apno tudi v tej zadevi za polje zel6 važno telo. Večletne vsakovrstne skušnje umnega kmetovanja potrjujejo, da obnese se sočivje, lan, detelja, ječmen in korenje posebno dobro na apneni zemlji, in kakor apno ravno tako pa rabiti zamores tudi lapor, to je z ilom in s peskom zmešano apno. S posebno dobrim vspe-hom gnoje peščeno in vročo zemljo z ilnatim laporjem, da ne posuši se prehitro v vročih dneh. Ako gnojiš pa z laporjem zemljo, moraš dobro paziti na to, da pride-neš zraven v pravi primeri tudi živalskega rastlinskega gnoja. (Dalje prih.) List 8. Kako naj bi se v ljudski nadaljevavni šoli podučevalo o rudninskem gnoji. Spisal Anton Derganc. (Dalje.) Malec ali sadra. V Bohinjk in drugod ^na Gorenjskem, v Mačah na Koroškem, v Cerniku na Češkem, v Tirolskem Halu itd. nahaja se kamen, ki ga žgo, kakor apnenec, ter zme-ljejo iz njega v posebnih mlinih moko ,,rnalčevo moko" zvano, katero pošiljajo potem v prodajalnice. Kdo li kupi to moko, in zakaj se more porabiti, vprašal bi, — kdor učil se ni še umnega kmetovanja. Da po-gnojiti se zamore s to moko tudi polje, neznano mu je ravno tako, kakor neznano je marsikateremu kmetovalcu, da najboljši gnoj za rastline je gnojnica, katero pusti raj odteči in ocejati se po vasi, mesto napeljati jo z drugim gnojem na svoje polje. Kamen, iz katerega pridobiva se malčeva moka, zove se malec ali sadra (gips). Zunanje je podoben nekoliko apnencu, razlikuje se od njega pa v tem, da je malec apno zvezano^ se žvepleno kislino, apnenec pa z ogljenčevo kislino. Zveplena kislina je oljasta, ostra jedka tekočina, v navadnem življenji ,,hudičevo olje" zvana. Da je malčeva moka izvrsten in močen gnoj za veliko rastlin, znano je prav dobro vsacemu umnemu gospodarju, ki svojo deteljo in sploh sočivje potresa (sadra) s to moko. — Iz apna in žvepla ,,žveplene kisline" sestavlja si rastlina svoja orodja (organe), iz katerih obstoji. Apno jemlje si v vodi razmočeno skozi korenine, žveplo pa, ker je v vodi nerazmokljivo, v obliki vodenčevega žveplenca, to je, smrdljivega plina, ki podoben je onemu iz gnjilih jajec, in ki nahaja s© na gnojiščih in zahodih. Pa ne samo dobra in neobhodno potrebna hrana je malec rastlinam , tudi v drugi zadevi je ta rudnina za nje zel6 važna. Malec zadržuje namreč v zemlji rastlinam amonijak, in v tej zadlevi je malčeva moka za polje še bolj koristna kakor v prvi. Jeli amonijak za rastline važen? Amonijak vohal je gotovo uže vsak, ker nahaja se kot smrdljivi plin v zahodih in konjskih stajah, kjer razodeva se nosu se svojim zelo neprijetnim bodečim smradom. Amonijak nahaja se pa sploh tam, kjer gnjijo rastlinske in živalske snove, to zgodi se pa ravno v gnoju in isto tako , ako navozimo gnoj na polje, tudi v zemlji. Zraven tega pride pa tudi iz zraka po vsacem dežju veliko amonijaka v zemljo, toda ne prostega, ampak zvezanega z ogljenčevo kislino, v podobi ,,ogljenčevo-kislega amonijaka". Ves ta amonijak potrebujejo rastline v živež, in rade bi si ga prisvojile, ko ne bil bi ta lahkomisljen vetrojak tako nestanoviten, da ne bi zapustil prenaglo svoje pajdasice „ogljenčeve kisline", ter zletel potem v zrak, iskat si druge. Kaj stori pa umni kmetovalec, da obdrži rastlinam tako izvrstno hrano? Nič druzega kakor to, da potrese (posadra) njivo z raalčevo moko, katera izvrši potem za rastline ugodno svoj nalog. — Na kak način služi pa amonijak rastlinam v živež? Je li obstoji iz njega rastlina, in najde se znabiti potem tudi v pepelu, ko sežge se rastlina, enako kakor našli smo v sežgani rastlini tudi apno? Tega ne! Tudi ne najdeš amonijaka v rastlini, ako jo preiščeš še tako natanko. Čemu toraj ga dajati rastlinam, ako ne sestavljajo si ž njim ne enega svojih organov? Potrpimo nekoliko, kmalu nam bode ta reč čisto jasna, in razvideli 58 bodemo, da v resnici neobhodno potreben živež rastlini je amonijak, akoravno rastlina ne obstoji iz njega. Amonijak je namreč kemična spojina, to je, z navadnimi pripomočki neločljiva zveza dveh teles, dušca in vodenca, ki znajdeta se v rastlini zvezana (spojena) z drugimi telesi, in sestavljata na ta način važne dele rastline. — Dušeč je plin brez barve in brez duha. Naš navadni zrak je zmes štirih petin dušca in ene petine kisleca. Zadaji je za dihanje neobhodno potreben, ker v samem cistern dušcu hipoma vgasne vsako goreče telo, in tudi živali se v njem hitro zaduše; zarad tega imenuje se ta plin dušeč. — Vodenecje pa plin, ki se užge, ako se ga dotakne kako razbeljeno telo ali kak plamen, in gori se slabo svetečim plamenom. Dušeč in vodenec zove kemik neziožena telesa (prvine), amonijak in druga enaka telesa pa zložena telesa (kemične spojine). Ako ne najdemo amooijaka v rastlini, in mesto njega dušeč in vodenec v druzih spojinah, moral se je dušeč ločiti od vodenca v rastlini še le, to je, spojina amonijak razkrojila se je v dva telesa, iz katerih obstala je poprej. To zgodilo se je tudi ! V katerih organih nahaja se pa dušeč? Nahaja se v vseh semenih in sploh v plodovih vsakovrstnih rastlin. Ako ne dobiva rastlina dušca , naj bode uže v tej ali drugi obliki, zlasti pa v podobi amonijaka, zamoremo misliti si, kakošno je potem seme in plod, ako primanjkuje njima hrane, iz katere sestavlja si rastlina najbolj važni del semena in plodov. (Konec prihodnjič.) List 9. Kako naj bi se v ljudski nadaljevavni šoli podučevalo o rudninskem gnoji. Spisal Anton Derganc. (Dalje.) Malec ali sadra. (Konec.) Kedaj in kako mora se pa posadrati polje, da ne bili bi stroški in delo zastonj, ako zgodilo bi se to nepravilno in v nepravem času? Večletna skušnja uči nas, da najboljši letni čas za to je pomlad in sicer veliki traven. Zjutraj po zdatni 66 rosi ali pa še bolje po dežji posadraj deteljo in sploh sočivje, toda ne premajhnih rastlin, ampak potem še le, ko odra3tle so uže nekoliko. Tudi od zemlje tirja se posebnih lastnosti, da pokaže malec svojo gnojivno moč. Ako posadiš deteljo in druge take rastline, ki rastejo na suhi in zraven še mrzli zemlji, bode delo tvoje čisto zastonj; malec ima namreč to lastnost, da se v vodi težko razmoči; ako je pa zemlja suha in jej primanjkuje primerne gorkote, našel bodeš malca ravno toliko in čisto nič spremenjenega v jeseni, kolikor posadral si ga pomladi. Ako je pa površje posadrane njive mokro in gorko, ne dobiš v jeseni ne prahu rnalčeve moke, mesto te pokažete se ti pa dve drugi telesi: apnenec in žveplenokisli amonij a k. Amonijak ima namreč to lastnost, da se se žvep-leno kisliuo raji sprijazni, kakor z ogljenčevo; apno ima pa zopet rajši ogljenčevo kislino; enako kakor Človek izvoli si prijatelja , do katerega zamore imeti naj-veče zaupanje. Ako pride malec, to je , žvepleno-kislo apno v zemlji v dotiko z ogljeno kislim amoni-jakom, razpadete (razkrojite) se ti dve telesi, amonijak izvoli si malčevo žvepleno kislino, ogljenčeva kislina pa malčevo apno. Na ta način nastanete novi dve spojini. Vez posameznih teh teles je pa veliko bolj trdna, kakor je bila poprej. V ogljenokislem amonijaku bil je zadnji izhlapljiv, zarad tega izginil je tudi lahko v zrak, kar pri žveplenokislem amonijaku ni več mogoče. Malčeva žveplena kislina zveze se pa tudi s prostim amonijakom, ki dela se sproti v gnoji na njivi, kar je rastlinam zopet v veliko korist. Tedaj smemo reči, kolikor amonijaka nastane na njivi z malčevo moko posadrani, toliko ostane ga tudi na istem mestu spojenega se žvepleno kislino, ter služi rastlinam v živež. — V malcu mora toraj edina le žveplena kislina biti, ki zadržuje am mijak rastlinam. Če je pa temu tako, kaj ne bilo bi boljše se žvepleno kislino polivati polje in rastline? Ravno to dosegli bi, ako poskusili bi na ta način gnojiti rastlinam. Malec rabi se pa za to le iz tega vzroka, ker je bolj pripraven za posel in veliko bolj izdaten, ter ne stane toliko, kolikor stala bi sama žveplena kislina. Umen in previden gospodar skrbi pa tudi za to, da ne pusti izhlapiti se amonijaka, predno na njivo izvozi gnoj; v ta namen posadra v hlevih mesta in kraje, kjer nareja se amonijak, z malčevo moko. Od tega ima pa tudi tak razumen gospoda; dvojno korist: prvič pridobi si na ta način boljšega gnoja, drugič izčisti si pa v hlevih smrdljivi, za živino zelo škodljivi, z amonijakom okuženi zrak, kajti živina ljubi, kakor človek čist in zdrav zrak. To naj bi si zapomnil sleherni kmetovalec ter zapisal si na hlevna vrata zlato resnico, da živina njegova potrebuje čistega zraka, kakor riba čiste vode. Živino obvaroval bi s tem marsikatere bolezni, sam sebe pa hude nesreče, kajti to ni majhna nesreča, ako pogine kmetu zdaj ena, zdaj druga živina. Naposled vprašajmo pa še umnega gospodarja, ali sadra z malčevo moko samo deteljo in sočivje, ali pa tudi druge rastline? Večletna izkušnja učila ga je odgovoriti nam, da malec pospešuje tudi rast glavnega zelja, ogršiee, lanu, konopeij in ajde. Toraj zelo velika dobrota je malec za kmeta! Pa se tako malo rabi! Kolikokrat mora pa posadrati se njiva, da rastejo Čvrsto te rastline? Tudi to dokazale so večletne skušnje, da, ako posadraš vsacih pet ali šest let polje, zadostuje to, da zemlja dobi svoje rudninske dele zopet nazaj. Ves svoj vpliv in celo svojo moč izgubi pa malec za polje, katero ne gnoji se tudi se živalskim in rastlinskim gnojem; to se pravi z druzimi besedami, ako je zemlja, ki posadraš jo>> sama na sebi uže neplodovita ne moreš spremeniti je, ako ji daš še toliko malca, v plodovito zemljo. Toraj, ako hočeš umno obdelovati svoje polje, skrbi za to , da pognojiš ga z rudninskim in enakomerno s hlevskim gnojem, potem bodeš spremenil neplodovito zemljo v rodovitno, ki bode donašala ti stoternega sadu. (Dalje prihodnjič.) 74 Kako naj bi se v ljudski nadaljevavni šoli podučevalo o rudninskem gnoji. Spisal Anton Derganc. (Dalje.) u Kuhinjska sol. Ni je rudnine na zemlji, da bila bi tako splošno znana vsacernu človeku, kakor kuhinj ska sol - navadno sol imenovana; ni je pa tudi stvari, katere bi Človek tako težko pogrešal, kakor ravno neobhodno mu potrebne soli. Vsak dobro ve, da neslana jedila so neokusna in tudi neprebavljiva za želodec , in uže zarad tega je sol ena najimenitnejših in najkoristnejših rudnin. Ta v resnici neprecenljivi dar božji nahaja se pa tudi v celi naravi v taki obilnosti, da ga ne bode zmanjkalo tako hitro, V mnozih deželah avstrijskih in tudi zunaj Avstrije sestavlja kuhinjska sol v podobi kamenja celo hribovje; v morji nahaja se razmočena, katero si pridobe na ta način, da slano morsko vodo napeljejo v plitve jame, kjer se voda potem izpuhti, sol pa ostane na tleh. Zveri in ujede dobe jo v mesu onih živali, od katerih se žive, druge pa zopet v rastlinah, te pa v zemlji. Mnogo rastlin ne more celo brez soli živeti, posebno one ne, katere rastejo na morskem obrežji. No, drugim rastlinam škoduje pa še sol, — tako bi zamogel nam kdo ugovarjati, ki je uže kaj slišal o gnojenji se soljo. Da, prav tako! Tudi gotova smrt bi zamogla sol biti mnogim rastlinam, pa kedaj ? Ako jo rabimo v preveliki množini. V zgodovini se bere, da potresali so v starodavnih časih se soljo take kraje, katere so hoteli nerodovitne narediti, tako tudi zemljo raz-djanih mest; na ta način so se hoteli zagotoviti, da ne bode na teh mestih potem čisto nič rastlo. Po tem takem pa proč se soljo v kmetijstvu! — oglasil bi se zopet kdo drug, le kuharica naj jo rabi še v kuhinji! Počasi, prijatelj! naglost ni dobra! Ne sodimo prehitro o rečeh, ki jih ne poznamo dobro, dajmo se poprej poučiti od izkušenih mož in posvetovati se s previdnimi in umnimi gospodarji, znabiti da pripeljejo nas na pravo pot. Kaj so pa našli ti v kmetijskih rečeh zvedeni možje o tej reči? To važno resnico, da kakor je preveliko soli rastlinam v smrtno pogubo tako zamore v majhnih delih v vodi razmočena rastlinam zel6 dobro storiti ter povekšati zemlji rodovitnost. Saj je vsacernu uže znana lastnost kuhinjske soli, da varuje organična telesa gnjilobe; zarad tega jo rabijo sploh tudi zato, da na sole ž njo mes6 , ribe in vse reči, katere hočejo dolgo časa presne ohraniti. A to bilo bi za polje pa ravno nasprotno ravnanje. Na njivi moramo gnjilobo živalskih in rastlinskih teles pospeševati, a ne zadrževati. Toraj bi bilo tudi od te strani preobilno gnojenje se soljo rastlinam v pogubo, kmetovalcu pa v lastno škodo. Kje bode pa ubogi kmet soli, če je je še tako malo potreba, dobil, da bi pognojil ž njo svoje polje, saj je nekateri nima še za svojo kuhinjo? — Umni in skušeni gospodar ne bode s čisto kuhinjsko soljo gnojil svojega polja; to mu ne pride še v misel ne. On rabi za to sol, ki je veliko cenejša, to je, tako imenovano gnojno sol, katera ima one lastnosti, kot kuhinjska. Da trud, delo in stroški tudi s tem gnojenjem ne bodo zastooj , mora sleherni gospodar gledati na to , da je zemlja , katero hoče pognojiti se soljo, sestavljena iz gline in apna. Le glinava zemlja, katero pognojiš večkrat z apnom, ali pa z laporjem, tako tudi apnena ilovica je najbolj pripravna za gnojenje se soljo. Taka zemlja obdrži vlažnost naj dalje, za drugo spremeni pa kamena sol apnenec, ki nahaja ga v tej zemlji, v oglen-čevo-kisli natron, tudi soda imenovan — to ti je telo, ki rabijo ga mjilarji in steklarji, uni, da kuhajo iz nje trdo mjilo, ti pa jo rabijo pri napravljanji stekla, in v klorovo apno, v trgovini „belilno apno" zvano. Neizmerno veliko tega apna potrebujejo v belilnicah in sploh povsod, kjer je treba zrak čistiti neprijetnih ali celo kužnih smradov. Ako ne nahaja se na tvoji njivi, katero bi hotel pognojiti se soljo, dovelj apna, ti si pa hočeš prihraniti prevelicih stroškov in dela, moreš pomagati si lahko na ta način, da zmešaš dva dela apna z enim delom soli, to mešanico poškropiš potem z vodo, ter jo pustiš tako v senci ali pa se zemljo pokrito kake tri mesece , da se sol spremeni v belilno apno in sodo. Spomladi po-siplješ to zmes, kakor malec na rastline. Iz tega razvidimo, da velike koristi je gnojenje se soljo le tam, kjer je zemlja apnena, zraven pa tudi vlažna. V hribih in v suhi zemlji izgubi gnojenje se soljo svojo moč, in delo in stroški so po tem takem prav zastonj. Korist gnojenja se soljo obstoji pa tudi v tem, da zgine koj vsa kislina, če je je bilo poprej kaj v zemlji, ko smo jo pognojili se soljo, in na taki zemlji raste potem sladka, živini dobro tečna klaja. Pa tudi to dobro lastnost ima sol, da prežene škodljive mrčese in žuželke iz zemlje. Kdaj pa se gnoji se soljo? ali brž po setvi, ali pa potem še le, ko pognalo je seme uže kali? — Nikakor ne! Umnemu gospodarju je prav dobro znano, daje sol zelo nevarna za mlade kalice, da zamore jih vsaj oškodovati ali pa čisto pokončati, — da na drugi način pospešuje pa rast ravno taiste rastline , če jo posiplješ se soljo še le potem, ko je uže nekoliko odrasla. Kakošno pravilo si tedaj moremo posneti iz te izkušnje? Ozimno žito smeš gnojiti se soljo meseca suš ca, ko je uže nekoliko zrastlo in ko je zemlja še dobro vlažna, ne pa v jeseni. Na ta način ogneš se tudi nevarnosti, da soli ne sperejo tudi nalivi v je3eni v druge kraje, ali jo pa potlačijo v globočino zemlje, kjer zgubi potem svojo gnjilno moč za rastline. Ali pa zadostujejo vsa ta do sedaj nazvana pravila pri gnojenji se soljo, ako hočemo ž njo nerodovitno ali pa Čisto zanemarjeno zemljo popraviti? Sama sol ne zadostuje za to; tako polje pognojiti moraš, kar priporočalo se ti je uže pri gnojenji z apnom in malcera, zraven tudi s živinskim in rastliskim gnojem. (Dalje prihodnjič.) 82 Kako naj bi se v ljudski nadaljevavni šoli podučevalo o rudninskem gnoji, Spisal Anton Derganc. (Dalje in konec.) Solitar in pepel. So lit ar, tudi kalijev solitar zvan, je vsacemu prav dobro znana sol, kdor videl je uže soliti ž njo krače, plečeta in drugo svinjsko meso. Marsikdo slišal je tudi, da delajo iz solitarja smodnik. Solitar pospešuje pa tudi deloma rast mnogoterih rastlin, deloma jim služi v živež. V ječmenu, v redkvi, v solnčni roži itd. najde se solitar čisto razvit. Pri vsem tem mislil bi si pa vendar vsak sam pri sebi, kdo bode s to drago soljo gaojil svoje polje V Res je to! pa saj z navadnim solitarjem ne gnoji nikdo polja; za to rabi drug solitar natrov ali kislski solitar, ki ga dovažujejo iz Amerike. Ta je veliko ceneji, pa ravno tako dober, 83 kakor prvi, ker oba sestavlja solitarna kislina, to je zel6 kisla tekočina, ki orumeni rastlinske in živalske tvarine. Solitar zamore si pa vsak kmetovalec dober kup sam napraviti na krajih, kjer nahaja se miren in vlažen zrak, lukničasta z organičnimi ostanki in z apnom, kalijem in magnezijo „z grenko zemljo" zmešana tla. V taki zemlji napravi se solitaroo kisli kalij - sol tar — solitarno-kislo apno in magnezija; zadnji dve rudnini ste za rastline tudi važni. Kaj mora pa storiti kmetovalec, da pridobi si mnogo teh soli? V ta namen si sezida v mirnem in vlažnem kraji majhen ne predebel zid iz luknjičaste , apnene zemlje , kateri je primešano tudi nekoliko gline , in jo pomece se slamo zmešanim pepelnitn inortom. Ta zid pokrije potem se streho, ter ga poliva večkrat z vodo. Soli, ki pridobi si jih na ta način, zamore porabiti z dobrim vspehom posebno za travniški gnoj. Sedaj zvedeli smo vse tvarine, ki služijo rastlinam deloma v hrano, deloma pospešujejo njih rast itd., samo ena ni bila še omenjena in ta je fosfor o v a kislina, ki nahaja se v rastlinah posebno v semenu kot fosforova kisla sol. Fosforovo kislino dobimo v obliki belega prahu, ako košček fosforja sožgemo pod steklenim zvoncem. Ta kislina nahaja se pa uže narejena v nekaterih telesih, posebno v kosteh sesavcev in tičev. Zarad tega rabijo tudi koščeni pepel za gnojenje polja; pa ne samo v koščenem pepelu, tudi v rastlinskem pepelu je veliko te kisline, isto tako tudi v nekaterih rudninah, ki so pa tako redke, da si jih ne morem) lahko pridobiti. Pepel je najboljši gnoj za rastline, ker ima vse tvarine v sebi, iz katerih obstoji vsaka rastlina; posebno važen izmed teh tvarin je razun iosforove kisline tudi kalij, ki se v pepelu nahaja v obliki pepeljike, to je, belosivkaste tvarine lužnega okusa. Da je kalij za rastline neobhodno potrebna tvarina, bilo je uže večkrat omenjeno , in to bi si morali zlasti tisti gospodarji dobro zapomniti , ki sadili so po več let krompir ali pa repo na en in isti kraj in na ta način storili polje čiBto nerodovitno za te rastline. Kaj jim je toraj storiti, da zboljšajo to zemljo? Pognoje naj tako zemljo s pepelom in hitro raz videli bodo na čvrsti rasti teh in druzih rastlin korist tega gnojenja.