249901

JfiteMi;«

svetega leta

v

pogovorih.

Vernim ovčicam svoje* škofije

daruje

jjAKOB plAKSIMILIJAN

5tepischnegg,

knez in škof Lavantinski.

Fes dohodek tega katekizma diši ubogim Lavantinske škofije.

Maribor 1875.

Založila kn. ik. konzistorialna pisarna — Tisk Narodne tiskarne.

Jubilej ali sveto leto.

1875 .

Prašanje.  Odkod je ime: Sveto leto
ali jubilej?

Odgovor.  Brž ko ne od hebrejske be¬
sede: „Jobel“ ; to je od rogov ali piskal, s
kterimi je bilo pri Judih  tako imenovani
jubilej ali sveto leto napovedano.*)

Pr.  So tedaj Judje že tudi imeli tako
rečeni jubilej ali sveto leto?

Odg.  Da; in to vsako petdeseto leto,
to je leto po vsaki sedmi sabatnici.  (Ena
sabatnica je štela Tlet,  kakor je imel vsaki
sabat-teden 7 dni).

To sabat-leto ali jubilej so Judje na
posebni način praznovali, ter je bilo naj bolj
odlikovano izmed vseh drugih let. Tako
postavim: so v tem letu vsi sužnji hebrej¬
skega rodu dobili spet svojo prostost in svo-

*) V prvih bukvah Mojzesovih se bere IV, 21.,
daje med zarodom Kajnovim bil r Jubal“, oče teh, kina
citare in harfe igrajo. Od njega pa se ime jubilej na
izpeljuje.

' 1 *

4

bodo. To je zapovedal Mojzes na povelje
božje (kakor se bere v 3. bukvah Mojzeso¬
vih XXV.)

Pr.  Suženstvo je bilo v starih časih za
človeka v resnici žalostna osoda, njemu celo
nepristojna. Kdo pa je sužnost ali sužen¬
stvo odpravil ?

Odg.  Nikdo drugi, kakor Jezus Kri¬
stus skoz svojo  sveto vero. On pa je člo¬
veku še pridobil drugo svobodo in prostost,
ki je še veliko veče vrednosti.

V tem v išj e m pomenu je posebno k e r-
šan ski jubilej ali sveto leto odločeno, biti
leto prostosti,  namreč oprostenje iz
sužnosti in vezi grehov.

V to  prostost smo poklicani mi krist¬
jani,  kakor otroci božji; v tem pomenu
nas je Jezus Kristus, sin božji, skoz svojo
resno smrt „proste ali svobodne“ storil. Zato
pa si imamo tudi prizadevati, da ostanemo
v tem stanu prostosti in svobode, v kterega
nas je Kristus postavil.

Oj kako lepo piše sv. ap. Pavl v listu
na Galačane (V. 13.): „Vi namreč, bratje!
ste v prostost poklicani; vendar naj pa pro¬
stost ne daje priložnosti mesu“ (to je: da bi
tudi poželjivosti in razuzdanosti stregli).

Pr.  Kaj je tedaj keršanski jubilej ali
keršansko sveto leto?

Odg.  Je tisto leto, v kterem sveta ka-
toljška cerkev iz v njej založenega in njej
izročenega zaklada Kristusovih zasluženj in
gnad svojini vernim v obilniši meri, kakor
drugekrati, duhovne dobrote ponuja in deli.

Pr.  Alj se to sveto leto, kakor nekdaj
pri Judih, tudi pri nas kristjanih v teku ča¬
sov vedno redno  obhaja?

Odg.  Da. Sveti oče Bonifac VIII. so
zapovedali, da se naj leto 1300 in pozneje
vsako stotno leto kakor sveto leto obhaja.
Vender so papež Klemens VI. 1. 1343 te čas
prikrajšali na vsako petdeseto leto; papež
Urban VI. pa so 1.1389 na vsako triintrideseto
leto jubilej postavili; dokler niso slednjič 1.
1470 papež Pavl II. obhajanje svetega leta na
vsako petindvajseto  leto določili, kar še
tudi s e d a j n e dn i v e 1 j a.

Navadno seje te sveti jubilej v katoljški
cerkvi še le nasledno leto,  ko je bil že
v Rimu praznovan, obhajal.

Pr.  Se je praznovanje svetega leta vse¬
lej redno obhajalo, in zakaj ne ?

Odg.  Praznovanje svetega leta se ni
vselej redno obhajalo, in to naj večkrat za¬
voljo žalostnih političnih prigodeb v Rimu

6

in papeževih deželah. Tako postavim: je
obhajanje svetega leta izostalo 1.1800, ker po
smrti papeža Pija VI., ki so od francoskih
republikancev bili na Francosko odpeljani,
in so tam v mestu Valence 29. avgusta 1799
kot jetnik umrli, njegov v Benetkah od zbora
kardinalov za papeža  izvoljeni naslednik
Pij VII. so še le 3. julija 1800 zamogli priti
v svoje prestolno mesto Rirm

Enake okoljščine so bile krive, da se
jubilejska slovesnost  leta 1850 ni
mogla obhajati, ker so se sedajni papež Pij
IX. še le 13. aprila istega leta v Rim vrnili
iz pregnanstva, kamor sojih puntarjih 1848
(novemb. 24—25) bili prisilili; šli so naj
poprej v Gaeto, in od ondot so se podali v Por-
tiči pri Napolju.

Pr.  Se bo let o sni jubilej tudi v Rimu
kakor navadno s vso slovesnostjo obhajal?

Odg.  Ne bo se; pa to vendar ne pri¬
krajša nita časa  svetega leta, niti ne zmanjša
obilnosti gnad sv. cerkve,  ktere ona
svojim vernim ob času jubileja deli.

Pr.  Zakaj pa se letos sveto leto v Rimu
slovesno ne bo obhajalo ? Saj so sv. oče v
Rimu.

Odg.  Res, da so sveti oče v Rimu, kjer
so tudi ostali, ko jim je bil 20. septembra 1870

7

zoper vso pravo narodov po Piemontezih tudi
še mali ostanek „cerkvenih dežel“  z
Rimom vred silovito vzet. Laški kralj si
je osvojil — kakor je znano, tudi palačo
Kvir inal*),  ki je bila eno zmed apostol¬
skih poslopij “, zares lastina papeževa.

Od tega časa se naš sveti oče, Pij IX.
niso podali iz Vatikana,  ki jim je še
edini ostal.

Pr.  Zakaj pa ne? Ali so p o sil no tu¬
kaj držani, ali so tedaj v Vatikanu jetnik?

Odg.  To ravno ne; pa nekaj druga je,
kar jim brani črez prag Vatikanski stopiti.

Pr.  Kaj bi takega bilo ?

Odg.  Varnost zastran lastne osebe;
še bolj pa zavoljo svoje apostolske
službe.

Že brez tega so morali mnogokrat skoz
okna svoje palače gledati, kako se zanič¬
ljivo ž njimi ravna, in predobro vedo,
da se tudi drugod ravno tako godi. Alj bi
tedaj zamogli svojo visoko službo, ali
morebiti svojo lastno osebo nevarnosti in
zasramovanju podkupljene in ščuvane drhali

*) V Kvirinalu je navadno zbornica kardinalov
ali conciave, kedar se novi papež volijo. Iz Loggie
(balkona, altone) kvirinala delijo vsemu svetu svoj prvi
blagoslov.

8

izpostaviti ? Ne! tega ne morejo že zavoljo
samega sebe ne; še bolj pa ne zavoljo k at olj¬
skega sveta.

Fr.  Ktere pa so slovesnosti, ki se v
Rimu iz teh velevažnih razlogov ne morejo
obhajati ?

Odg.  Pred vsim se ne more obhajati
slovesnost, ki se sicer godi ob začetku sve¬
tega leta pri tako imenovanem odpiranju
svetih vrat velike cerkve sv. Petra. Ta ve¬
likanska cerkev ima petero vrat; skrajne
vrata na desni strani (svete vrata) so zazi¬
dane, in se odprejo samo ob začetku svetega
leta, takrat sv. Oče s srebernim kladvom na
nje potrkajo v znamenje, da se zdaj imajo
odpreti. In ali ni častitljiva in spodbud-
Ijiva slovesnost videti, kako sv. oče sami,
namestnik Kristusov, z drugimi romarji v
pobožni procesiji skoz ulice rimskega mesta
od cerkve do cerkve romajo, ter božje us¬
miljenje nad sebe in ves keršanski svet kli¬
čejo ? Tudi tega prizora je punt rimsko me¬
sto obropal.

Pr.  Vrnimo se vendar spet k sve¬
temu letu,  — Tudi to je, kar slišimo in
čitamo, in se papežem očita, da se namreč
sveto leto  iz samopridnih namenov ob¬
haja. Zakaj prihod romarjev iz vseh krajev

9

sveta vrže Rimljanom marsikteri denarni do¬
biček. Je to res ?

Odg.  Že navadni pregovor pravi: „de
internis non judicat praetor." To se pravi:
kar se v človeškem srcu  godi, tedaj tudi
nagibi  njegovega djanja se odtegnejo člo¬
veški sodbi. In nam kristjanom ima se po¬
sebej za vodilo v tej zadevi veljati. „Ne so¬
dite, da ne bode sojeni  (in obsojeni)." Mat.
VII, 1. Iz kakošnega namena — in da je
ta namen čist in svet  bil — so papeži sveto
leto okličevali, nam pričajo njihove okrož¬
nice, tudi naj novejša, našega sv. Očeta.
Komur se poljubi, in kogar ni sram, te namen
brez vsega dokaza  sumničiti, temu sicer
tega ne moremo  braniti, pa toliko menje
se bomo dali mi v svojem  prepričanju
omajati, da so najvišji pastir naše svete cer¬
kve, pošten in čist namen imeli.

Zgodovina nam pove, kako velikodušno
in milo so skrbeli papeži posebno za uboge
romarje v Rimu. Kteri pameten človek bo
tedaj sveti ju bil e j ali papeža dolžil, ako
je — kar ne odrekamo, kateri romar sem-
tertje vedel tudi od tega pripovedovati, kako
ga je na potovanju ali pa v Rimu kako vi
lakomnež opeharil?

Kdo bo postavim: zakrament svete

10

birme, ali celo birmajočega škofa dolžil, ako
seje kdo — vkljub vsemu svarjenju in vsem
opominom — te priložnosti poslužil, ter je
iz samopridnosti ali dobičkarije iskal za se do¬
bička po n e p o š t e n i h p o t i h, in je bil tako
kriv, da se je celo zakrament svete birme
skrunil? Alije mar božja služba  kriva,
ki se pri oddaljenih poddružnicah opravlja,
če se kder kakova nedostojnost prigodi, po¬
stavim : pretep v kteri kerčmi ? Grotovo ne!

Pr.  To je res, da ne; in le neumnost
ali hudobija zamore kaj takega trditi. Ven¬
dar naj bo dosti od tega!

Sveto leto se imenuje leto posebne
milosti božje in duhovnih dobrot. —- Ktere
pa so ?

Odg.  Vse se v tem strinjajo, da se nam
v svetem letu sprava z Bogom močno polajša,
in vernim kristjanom popolni jubilejski od¬
pustki delijo.

Pr.  Sprava  z Bogom se nam tedaj v
svetem letu pol a j ša? Morebiti tako, da se
nam v tem letu grehi odpuščajo brez res¬
ničnega obžalovanja  grehov in brez
trdnega sklepa  svoje življenje pobolj¬
šati, kar je sicer  za odpuščenje grehov
tako neobhodno  potrebno?

Odg.  Kratko nikar! takošnega časa

11

ni in ga ne bo, ker Bog je vedno n e s kon¬
čno svet;  in takošnjega časa ni in nikoli
ne bo, v kterem bi Bog bil samo usmiljen
in ne tudi ob enem neskončno svet.

Pr.  Vendar pa se najdejo ljudje, ki
tako mislijo, in takošne predsodbe imajo ?

Odg.  Je mogoče; pa to so res pred¬
sodki ali prazna vera,  ki je za tistega
zelo pogubljiva,  kteri bi tako mislil, ker
bi mu branila se z Bogom spraviti po res¬
ničnem poboljšanju svojega življenja, in bila
bi tudi sramotna za vsakega koliko toliko
podučenega katoličana. Zato pa zvesti ka¬
toličan, ki nauke svoje cerkve dobro  po¬
zna , takošnih predsodkov, takošne krive
vere nima.

Pr.  Alj ni cerkev, alj niso papeži sami
nikoli  dali povoda tim predsodkom, tej
krivi veri? In alj je niso saj posredno kedaj
podpirali ?

Odg.  Nikoli! Vselej je cerkev temu
nasprotno učila, da namreč vsaki čas brez
izjeme — tudi ob svetem letu — se odpuš-
čenje grehov more zadobiti 1 e po pravi serčni
žalosti ali grevingi črez grehe, katere naj
gotovejše znamenje je poboljša nje živ¬
ljenj  a.

Kdor nekoliko pazljivo prebere razpis

12

našega svetega očeta Pija IX., bo se tega lehko
popolnoma prepričal.

Pr.  V čem tedaj obstoji to polaj-
š a n j e sprave z Bogom ob času svetega
leta?

Odg.  Že v tem, da ob času svetega
leta marsikaj človeka spodbuja svoj dušni
stan bolj na tenko preiskati, in tako svoje
grehe tim bolje spoznati;  ker se v teku
tega leta nauk od zakramenta svete pokore
in vredne priprave za te sveti zakrament več¬
krat  in bolj obširno razklada. Pa tudi
druge pobožnosti,  ki se ob svetem letu
opravljajo, so pripravne v srcu vernih duha
spokornosti  obuditi; 1 e p i izgledi vernih
množic iz vseh stanov in vsake starosti itd.,
alj ne bo to vsakega močno spodbujalo?
Kratko, človek pride po tem ložej v t a k o-
šno stanje,  ki je za odpuščenje grehov
potrebno, in po takem mu tudi Bog — ee se
zamore od njega tako govoriti — v svetem
letu ložej grehe odpusti.

Pr.  Je to vse?

Odg.  Nikakor ne! k temu še se pri¬
druži, da marsiktere overe, ki prejemanje
zakramenta svete pokore zadevajo, v svetem
letu odpadejo; tako je, postavim: vsakemu
na voljo puščeno, da si zamore, kterega hoče

13

spovednika, če le ima od svojega škofa ob¬
last spovedovati, poljubno izvoliti; da vsi
tako imenovani pridržani grehi ob času sve¬
tega leta zavoljo svetih odpustkov
nehajo, to je: da vsak spovednik tudi tistih
velikih grehov zamore veljavno  odvezati,
kterih odvezo so si papež ali pa škof pridr¬
žali. Samo ob sebi se razume, da je tudi črez
te grehe treba prave  žalosti in trdnega
sklepa svoje življenje poboljšati; kar je vse¬
lej neobhodno potreben pogoj od strani spo-
vedenca, da odpuščenje doseže.

Pr.  Zakaj je pa odveza nekterih gre¬
hov pridržana; kaj je temu vzrok?

Odg.  Noben drugi, kakor te, da se
grešnik skoz to, ker se mora za odvezo svo¬
jih grehov nekoliko več truditi, na veli¬
kost in težo  grehov pozoren stori, da
svoj greh bolj živo spozna, sovraži in studi.

Pr.  Morebiti je še kaj več takega, kar
bi trebalo o svetem letuvediti?

Odg.  Gotovo! in to nekaj zelo imenit¬
nega ; tako imenovani jubilejski od¬
pust  k i.

Pr.  Ravno to je, v čemur bi prosil ob-
širnejega poduka; morebiti še marsikaj tega
dosti ne vem.

14

Pred vsim: kaj je prav za prav
odpustek.

Odg.  Odpustek je odpušeenje časnih
kazni, ki še grešniku ostanejo za odslužiti,
da si ravno so mu bili grehi in večne kazni
(to je: ktere bi moral v peklu brez konca in
kraja trpeti) po vredni prejemi zakramenta
sv. pokore odpuščeni.

Pr.  Alj ni res; Kedar se grešniku vse
časne kazni odpustijo, je odpustek popol¬
noma;  če mu se pa samo en del teh čas¬
nih kazni odpusti, je nepopolnoma  od¬
pustek ?

Odg.  Da, tako je.

Pr.  Odpustki svetega leta  so tudi
popolnoma odpustki. Kakošen razloček pa
je med odpustki svetega leta, in med popol¬
noma odpustki, ki se ob drugem  času za-
morejo zadobiti ?

Odg.  Bistveno  ni nobenega raz¬
ločka ; ampak samo v posebnih slovesnostih
svetega leta, in naj več v tem, kar je bilo
rečeno od oblasti, ki jo v svetem letu spo¬
vedniki imajo, da zamorejo tudi od pridrža¬
nih grehov odvezati.

Pr.  Z ozirom na to razlaganje, se po
odpustkih ne odpuščajo grehi, to je za-

15

dolženjein zamera, ki jih je grešnik
pred Bogom zakrivil?

Odg.  Da, tako je. Grehi  morajo
spokornemu grešniku že biti odpuščeni, če
hoče odpustkov  deležen postati. Zakaj
grehi so krivi  vseh kazni; in nedoslednost
hi bila, če bi se nasledki  grehov poprej
odpustili, kakor grehi  sami.

Pr.  Spomnim se, da v 10. členu apo¬
stolske vere  molimo: „Verjem odpuš-
čenj  e gr  eho  v“,  kaj pomeni to?

Odg.  S tem spoznamo svojo vero, da
je Jezus Kristus svoji cerkvi dal oblast
grehe odpuščati,  ker je apostolom in
njihovim naslednikom podelil oblast zave¬
zati in razvezati  (Mat. XVIII, 18 in J oan.
XX, 23). Ob enem pa je božji naš Zveli¬
čar s to oblastj o dal tudi  oblast časne
kazni grehov odpustiti, to je: odpustke de¬
liti — od česar bomo poznej govorili; — ven¬
dar pa se ta dvojna oblast ne sme križem
devati, saj je Zveličar sam eno od druge ločil.

Pr.  Kaj pa so časne  kazni, ktere se
po odpustkih odpuščajo ?

Odg.  Časne kazni so tiste nekaj časa,
tedaj ne večno trpeče kazni,  ktere Bog sam
grešniku, ki ga je z grehom žalil, z a-
voljo grehov,  ali pa njegova cerkev v

16

imenu  božjem naloži; in ktere mora tedaj
odslužiti, če se mu drugače ne odpustijo.

Pr.  Kje pa?

Odg.  Ali v tem časnem žiyljenju, ali
pa po smrti v kraju očiševanja, ki ga mi na¬
vadno vice imenujemo.

Pr.  Ali Bog tudi že na tem svetu
grešnika zavoljo njegovih grehov k a z nuj e ?

Odg.  Kdo ho nad tem dvomil, če še
ima vero na pravega, živega in ne¬
skončno pravi čnega Boga?  Bog sicer
tukaj vsako pogreho vselej  ne kaz¬
nuje ; zakaj sodba, po kteri bo vsak greh in
vsako zadolženje, kakor zasluži, kaznovano,
ho p o s m r ti s k 1 e n j e n a. Pa vendar tudi na
tem svetu  Bog grehe deloma  kaznuje;
tako je postavim : zguba zdravja itd., ki si
jo razuzdanec nakloni, ne samo n at oren
nasledek  greha, temoč tudi kazen
božja.

Pr.  Zamore-li Bog tudi t o časno k a-
z e n prizanesti ? Kako je to mogoče ?

Odg.  Tudi to je mogoče. Zakaj pa
nebi bilo? Bodisi, da nasledki  greha
ostanejo, vendar z a m o r e j o pomen  ka¬
zni  pred Bogom zgubiti, ako tisti, ki je ž
njimi obložen, ni več grešnik,  temoč v

17

resnici skesan in poboljšan spo¬
kornik.

Pr.  Zamore-li tudi to vediti,  da  on  ni
pred Bogom več kazni vreden grešnik?

Odg.  Pravi spokornik zamore to upati.
Mi pa se varujmo koga krivo soditi, kar nam
Kristus tako ojstro prepoveda po besedah
svetega Janeza ap. IX.! Sicer pa vsakemu
Bog po njegovi vesti pove, kdaj je časna
nadloga kazen božja  in kdaj ne.

Je pa tudi druga sorta časnih  kazni,
ki nas posebej zadevajo.

Pr.  Ktere pa so?

Odg.  To so od cerkve same neposred¬
no  naložene kazni, ki se tudi zato „cer¬
kvene" imenujejo, ker jih cerkev neposre¬
dno po svojih postavah naklada.

Pr.  Nisem tako aboten in neumen, da
bi cerkvi odrekal pravico tiste svojih udov
kaznovati, kteri se njenim naredbam vedoma
in trmoglavo vstavljajo, ali jo žele celo vni-
čiti. Ker bi potem moral tudi trditi, da cer¬
kev ni o d B o g a v s t a n o v 1 j e n a; zraven
tega bi me njena zgodovina že iz apostolskih
časov laži prepričala, ker tudi apostoli so
sc te pravice posluževali.

Ali namen,  iz kterega cerkev svoje
kazni naklada, mi ni jasen. Kteri pa je?

2

18

Odg.  Cerkvena kazen zamore dvojni
poglavni namen imeti: pervič, da grešniku
pomaga, če jo s spokornim duhom  na
se vzeme, razžaljeni božji pravici
saj nekoliko zadostiti;  pa tudi da se
pohujšanje, ki gaje grešnik drugim vernikom
dal, popravi, in da se drugi verniki zapelji¬
vosti ovarjejo, ko cerkev trdovratnega
grešnika,  ako vse drugo nič ne liasne, po
svojih predstojnikih iz krščanske družbe, to
je: iz občestva svetnikov loči in izobči (ex-
comunicira); a 1 i pa ima cerkvena kazen
drugi poglavni namen grešnika pred no¬
vim padcem v stare grehe  za¬
varovati.

Opom  h a, Navadno se cerkvene kazni
iz obeh  zgorej imenovanih namenov  na¬
kladajo.

Pr.  Alj se zamorejo vse cerkvene ka¬
zni, ktere navadno „pokoro“  imenujemo,
skoz odpustke  odpustiti, bodi si deloma
ali popolnoma ?

Odg.  Le prva  sorta cerkvenih kazni
se odpusti skoz odpustke, ne pa druga
sorta;  saj toliko časa ne, dokler se njihov
namen ni dosegel.

Pr.  Prosim, razjasnite mi to v i z-
gledih.

19

Odg.  Prav rad to storim; pa vendar
se bo to ložej zgodilo, če se ozremo na
ojstro pokoro,  kakor je bila v starih
časih v navadi.

Pr.  Kakošna pa je bila ta o j s t r a
pokora?

Odg.  Tako se imenujejo tiste cerkvene
kazni, ktere je cerkev v  starodavnih časih
po posebnih na tenko določenih posta¬
vah  za posamezne velike, posebno očitne
pregrehe, s kterimi je dal grešnik drugim
vernim veliko pohujšanje, nakladala.

Bila je pa ta ojstra pokora pred vsim
merodajna za očitno  p o k o r j e n j e.

Pr.  Odkod pa poznamo mi postave
te oj stre pokore?

Odg.  Naj bolje iz določil davnih cer¬
kvenih zborov  (concilia), in iz tako ime¬
novanih bukev za spokornike.

Za izgled bodi nekaj malega tukaj ome¬
njeno : Tako je cerkveni zbor Elvirski (Illi-
beris) na Španskem že leta 305 na prosto¬
voljni odstop od kršanske vere (da si je ta¬
krat še bila cerkev krvavo preganjana) po¬
stavil kazen ojstre pokore za vse žive
dni.  Prešestovanje je bilo z mnogoletno
pokoro kaznovano i. t. d.

2 *

20

Pr.  Je ta ojstra pokora vselej brez
izjeme veljala?

Odg.  Nekterikrat je bila polajšana,
ali pa je bil čas očitnega pokorjenja pri-
k r a j san.

Pr.  Pod kakovimi pogoji in kdaj se
je to zgodilo?

Odg.  Posebno takrat, kedar je spo¬
kornik neovržljive znamenja resnične spo-
kornosti in pravega poboljšanja kazal. Ali
če je kteri mučenec  za njega prosil, te¬
daj se mu je zgoraj imenovano po laj¬
šanje ali prikrajšanje  tem hitreje do¬
volilo.

Pr.  To pa ni bilo nič druga, kakor
odpustek?

Odg.  Da, gotovo. Tako  so ga že
prvi verniki imenovali.

Pr.  Alj so bili spokorniki, kterim se
je pokora v svoji ojstrosti p o 1 a j-
šala,  ali pa glede časa  prikrajšala, v
svoji vesti potolaženi, da jim je časna od
cerkve  naložena kazen skoz odpustke
tudi pred Bogom  odpuščena, to je: alj
so že prvi kristjani verovali, da od cerkve
podeljeni odpustki  tudi pred Bogom
svojo veljavo in vrednost imajo?

Odg.  Gotovo, in brez vsega dvoma.

21

Saj so oni verovali, da ima cerkev oblast
zavezati in razvezati; za nje so bile be¬
sede, ki jih je Jezus Kristus aposto¬
jo m in njihovim naslednikom  go¬
voril, svete: „Kar koli bote zavezali na
zemlji, bo zavezano tudi v nebesih;  in
kar koli bote razvezali na zemlji, bo raz¬
vezano tudi v nebesih.  “ Iz te žive vere
je prevzel spokornik od cerkve naloženo
pokoro in s tim spoznal njeno oblast ve¬
zati;  iz ravno te žive vere, da cerkev
ima oblast razvezati,  in da odpustki
segajo tudi na oni svet, ter imajo svojo
moč, je želel spokornik deležen postati po-
lajšanja ali pa prikrajšanja naloženih kazni.
Vselej mu je naj bolje le to bilo pri srcu,
da pomiri svojo vest  in za d o bi
spravo pri Bogu.

Pr.  Da se p o p o 1 n o m a tega pre¬
pričam, kar je bilo rečeno, bi želel še do¬
kaza iz sv. pisma.

Odg.  Da tega dokaza ne manjka, se
samo ob sebi razume. Tukaj opomnim le
ene prigodbe: V Korintu je živel neki mož
s svojo lastno mačeho (s ženo svojega očeta)
v grešni zavezi. Sv. apostol Pavel ga je
zavoljo tega izobčil in pahnil iz družbe
vernikov „v imenu našega Gospoda Jezusa

22

Kristusa 1 ' (I. Kor. V, 4.), to je: v imenu
od Jezusa Kristusa mu podeljene oblasti.
In po storjeni vredni pokori ga je potem
na priprošnjo ondašnjih kristjanov spet spre¬
jel v družbo vernikov, in zdaj zopet pri¬
stavi, da je to storil „v imenu in na¬
mestil Kristusa  samega. 11  (II. Kor.
II, 10). Sveti apostol je hotel reči: Ka¬
kor sem poprej tega nesrečneža za kazen
njegove pregrehe izobčil, da bi njegova
duša rešena bila ob dnevu našega Gospoda
Jezusa Kristusa (I. Kor. V, 5), to je: da
bi se spokoril in poboljšal, ter na sodnii
den ne bil od našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa zavržen in vekomaj pogubljen, zakaj,
kazen ima tudi pred Gospodom veljavo;
ravno tako tudi oprostenje te kazni, to je:
od njega mu podeljeni odpustek
ima isto moč, kakor da bi mu od Kri¬
stusa samega  bil podeljen; ker apostol
mu je „na mestu Kristusa 11  ti odpustek
podelil.

Pr.  Bilo je rečeno, da med časnimi
kazni,  ki se po odpustkih odpuščajo, za-
morejo tudi tiste biti, ki bi jih grešnik v
večnosti, v vicah imel odsluževati. Tukaj
bi samo eno prašanje vmes post;

so res vice?

23

Odg.  Da so vice, to tirja naš um
n naše srce,  to nam pa tudi jasno po-
trii božje razodenje,  nauki Kristusovi.
K;j je pomagalo Martinu Lutheru, da je
vic? tajil; njegovi privrženci mu sami s
svojm djanjem  nasprotno dokažejo. Pri
pogiebu in na pokopališču njihovih po¬
kojnih vidimo jih dostikrat, da molijo za
svoje rajne. In zakaj to? Oni se ne mo¬
rejo zdržati, da ne bi poslušali svojega
srca. Tudi njim je dobro znano, da zve¬
ličani v nebesih naših molitev ne potrebu¬
jejo, p*gubljenim v peklu pa naše molitve
nič ne morejo pomagati. Kaj tedaj mislijo
luterani, k j e da se utegnejo njihovi pokojni
znajti, ter za nje molijo? Kje drugde, ka¬
kor v vitah, da si ravno tega kraja z be¬
sedo  ne imenujejo.

Vpraiajte tiste, ki sicer na božje
razodenje  po Kristusu ne verujejo, pa
vender nis> že popolnoma neverniki,
da bi celo loga  tajili; nje, ki se iz pek-
1 a norca ddajo, — vprašajte: kje, mislite,
da Bog po ivoji pravični sodbi tiste, ki
se v grehih i sveta ločijo, kaznuje ? Od¬
govorili vam >ojo: Na tistem kraju,  kte-
remu vi katolhani vice  pravite. — Tak¬
šnega  kraja ne tajijo, ako ravno pe-

24

kel tajijo. Zakaj ne? Ker jim že pa
met brani, vice tajiti. Mi pravoverni ja
verujemo, da je tudi pekel, ne same vite,
ker nas to Kristus uči.

Pr.  Mislim, da zdaj to reč dovolj
urnem, kedar namreč slišim ali berem od
odpustkov, ki se delijo na mnogo  let.
Po teh odpustkih se odpuščajo časne kazni
od toliko let, kolikor bi jih grešnik sicer
ravno tako dolgo na tem ali na onem
svetu v vicah  imel pretrpeti. Alj imam
prav ?

Odg.  Da, tako je! Vendar pa e treba
v tej zadevi  previdnemu biti, km se tudi
sem ter tje lažnjivi odpustki ponuj.‘jo. Le
tisti odpustki so pravi in resničii, kteri
se nam na papeževo povelje ali od last¬
nega vikšega pastirja, škofa, v donači farni
cerkvi, ali po drugih zanesljivih potih
oklicujejo.

Pr.  Sega tedaj oblast cerkve razve¬
zati tudi do tistih, ki se že v vicah znaj¬
dejo ?

Odg.  Na to vprašanje bo odgovor po-
znej prišel na vrsto. Zdaj govorimo le
od spokornikov, ki še tuka; živijo.  Da
še živečim zamorejo biti odpiščene časne
kazni vic, sledi iz tega, kar je bilo sploh

25

rečeno od vrednosti in moči odpustkov,
ktero pri Bogu  imajo.

Pr.  Da še od poprejšnega nekaj ome¬
nim, in kar menjka, dostavim — če sem
prav umel, odpušča sveta cerkev skoz od¬
pustke le tiste cerkvene kazni, deloma ali
popolnoma, kterih namen je, grel) v greš¬
niku samem kaznovati, in božji pra¬
vici zadostiti;  ne pa tudi tistih spo¬
kornih del, ktere služijo grešniku, da se
zopet v stare grehe ne vrne. Zakaj pa to?

Odg.  Vzrok temu se lehko spozna.
Bog in cerkev v njegovem imenu ne iščeta
drugega, kakor da se grešnik spokori, po¬
boljša in svojo dušo reši. K temu pa
so spokorne dela zadnje sorte mogočen
pripomoček.  In ako bi ga cerkev tudi
od teh odvezala, bi mu njegovo pobolj-
šanje nemogoče  storila, ali saj zelo ob¬
težila. Kdo zamore od cerkve kaj takega
pričakovati? Alj zamore  cerkev, posta¬
vim : lakomneža  odvezati dolžnosti, da
naj bo bolj usmiljen in radodaren, kakor
do sedaj; ali p o h o tn e ža, da naj svoje
hudobno poželjenje zatira, in se vsake grešne
nevarnosti skrbno ogiba; ali pijanca,
da naj zanaprej zmerno živi? Nikdar! Bog
zamore  res z ozirom na dobre dela

26

kakor so: molitva, post, miloščina, spokor¬
nega grešnika v mi 1 o s t sprejeti, ker je nje¬
gova pravičnost  potolažena, nikoli pa
ne zamore on zavoljo svoje neskončne sve¬
tosti takošnih del za plačilo vzeti, in mu
prosto pustiti, da sme zopet grešiti.

Pr.  Še vedno nisem s svojimi vpra¬
šanji pri koncu. To moje sedajno vpra¬
šanje pa zadeva bistvo in podlago  ka-
toljške vere zastran odpustkov:

Zakaj se grešniku v zakramentu svete
pokore odpuščajo samo grehi in večne
kazni,  ne pa tudi vselej časne?  Zakaj
je treba te še posebej odsluževati?

Odg.  Katoljška cerkev zamore te svoj
nauk z besedami sv. pisma in ustnega iz¬
ročila do pičice opravičiti. Tukaj pa ho¬
čem samo pokazati, kako je ta resnica
umu in pameti primerna; po tem pa bom
zavrnil očitanje, ki se cerkvi dela, da
skoz odpustke samo navidezno svetost in
duhovno vnemarnost podpira.

Pr.  Res, to je, kar slišimo in beremo,
da se cerkvi očita. Brž ko ne tudi v se-
dajnem svetem letu tega ne bo menjkalo.
Kaj bi se dalo temu očitanju odvrniti ?
Kar moje prvo vprašanje zadeva, bi eden alj

27

drug izgled iz zgodeb sv. pisma to reč
naj bolje razjasnil.

Odg.  Mojzes, slavni vojvoda izrael¬
skega ljudstva, je gotovo kakor prija¬
te  1 j b o ž j i,  po kterem je Bog sam
svoje ljudstvo vodil in učil, iz tega sveta
se ločil. Saj mu tudi sv. pismo spriče-
vanje da: „Ni bilo preroka v Izraelu, ka¬
kor Mojzes." (V. Mos. XXXIV, 10.) Go¬
tovo mu je Bog pregrešenje zavoljo dvoma,
ki ga je imel, alj bo res iz skale, ktere
se bo s svojo palico doteknil, studenec
vode pritekel, že davno odpustil. (IV. Mos.
XX.) Alj časne  kazni mu vendar ni pri¬
zanesel. Iz gore Nebo je Bog svojemu
hlapcu (to je: zvestemu služebniku) Moj¬
zesu kratko pred njegovo smrtjo pokazal
obljubljeno deželo: „Ti si jo videl z last¬
nimi očmi, je govoril Bog, alj v njo ne
bodeš prišel. “ (V. Mos. XXXIV, 14.)

Zakaj pa Bog Mojzesu z grehom
vred, ki ga je s svojim nezaupanjem sto¬
ril, ni odpustil tudi zgoraj imenovane čas¬
ne kazni? Vzrok temu si zamoremo lehko
domisliti. Bog je hotel Mojzesa, kterega
je tako visoko povzdignil, Izraelcem za
izgled postaviti, da ne bi, kakor so več¬
krat storili, godernjali zoper božje naredbe,

28

kedar jim niso hitro umljive. Alj ni
bilo neskončni modrosti božji primerno,
da je tako  ravnala? Zakaj, le ljudstvo,
ktero popolnoma svojemu Bogu zaupa in
ga vboga, je sposobno za namene, za ktere
ga je on si izvolil.

Kakor v tem izgledu, enako ravna
Bog tudi v vseh drugih zgodbah.

Pr.  Pri sv. krstu se odraščenemu
človeku vselej  z izvirnim grehom vred
izbrišejo tudi vsi drugi osebni grehi in vse
zaslužene časne kazni.  Zakaj pa je
tedaj razloček med krstom in zakramen¬
tom svete pokore?

Odg . Tudi tukaj  ni protislovja ali
napačnosti; razlog temu se lehko najde.

Sveti Tridentinski zbor (v 16. stoletji)
govori v svoji 14. seji pogl. 8. med dru¬
gim v tej zadevi takole: „Dozdeva se nam,
da pravičnost božja tirja, da se drugače
tisti pri Bogu v milost sprejemajo, kteri so
pred  krstom iz nevednosti grešili; in d r u-
gače  tisti, kteri so že enkrat (namreč
skoz sveti krst) bili iz sužnosti greha in
satana rešeni, in po prijeti milosti sv. Duha
se niso sramovali ve d orna tempel božji
oskruniti, in sv. Duha užaliti."

Pr.  Zdaj pa drugo vprašanje: namreč

29

odkod pride to, da se odpustkom in sveti cer¬
kvi zamore očitati, da ona podpira samo navi¬
dezno pobožnost in duhovno lenost; kako
se to strinja ?

Odg.  To pride odtod, ker cerkev za
dosego sv. odpustkov posebne dobre dela
kot pogoj tirja. Ali pa iz tega sledi, da
se s tem samo svetohlinstvo ali navidezna
pobožnost podpira? Svetohlinec ali navi¬
dezno pobožen je le tisti, kteri zunajne
dobre dela opravlja iz slabega, napačnega
— kratko neresničnega in krivega n a-
mena.  Sveta cerkev pa svojim vernim
tako nadležno zapoveduje, da, kdor se želi
sv. odpustkov vdeležiti, ima predpisane
dobre dela v resnici s spokornim
duhom  opravljati. Ali zamore ona kaj
več storiti ?

Pr.  Gotovo ne! S tem pa je tudi
pretveza odstranjena, kakor da bi se skoz
odpustke duhovna mlačnost in vnemarnost
podpirala. Ali bi se dalo temu še kaj
dostaviti ?

Odg.  Le samo to še bodi dostavljeno.
Namen odpustkov — tako tudi odpustkov
sv. leta  — kratko nikar ni, grešnika
vse dolžnosti odvezati, Bogu za storjene
grehe zadostovati; ampak samo nezmož-

30

nosti in človeški slabosti na pomoč priteči.
Tudi po zadobljenih odpustkih se ostane
spokornemu grešniku dolžnost,  po mo¬
gočnosti se pokoriti. In če to opusti, je
v nevarnosti, da bodo tudi njega zadele
besede Gospodove, ki jih je izgovoril v
priliki od zaupanih talentov: Ti hudoben
in len hlapec! s tem, kar sem ti dal, to
je: s talentom svetih odpustkov, bi ti bil
moral še več pridobiti, ne pa ga zakopati.
(Matevž XXV.)

Odpustki imajo verne spodbujati, da
še bolje se trudijo za svojo duhovno
popolnost.  Tudi tukaj velja: kdor ob¬
stoji — n a z aj leti.

Pr.  Vidim tedaj , kako popolnoma
opravičen je nauk sv. Tridentinskega zbora
(25. seja), da oblast, odpustke deliti, je
Kristus svoji cerkvi izročil; da je cerkev
te oblasti se že v naj starodavnejših časih
posluževala, in da so odpustki za krščan¬
sko ljudstvo zelo koristni in hasnoviti.

Kako je tedaj zamogel Maitin Luther
to tajiti ?

Odg . Oj, tudi on je iz začetka to
veroval, ali saj je močno trdil, da to ve¬
ruje, dokler še je bil na stalu e er k ve¬
ne m. Saj še v svoji 75. točki (izmed

31

onih 95 toček, ki jih je 31. oktobra 1517
na vrata Vittenberžke cerkve pribil) trdi,
rekoč: „Kdor zoper resnico papeževih od¬
pustkov govori, naj bo preklet in hudičev. “

Pr.  Kaj pa ga je zapeljalo, da je
svoje lastno prepričanje in tudi katoljško
cerkev zapustil?

Odg.  Kar se tudi sedajne dni godi
— on ni ločil, kar je v sv. cerki bož¬
jega  od tega, kar je v njej človeš¬
kega.

Da bi bil on pri tem ostal, ter samo
resnične razvade in napačnosti brezstrastno
bičal, bi nam ne bilo treba žalovati za¬
voljo razpora cerkvenega v zahodnih de¬
želah.

Pr.  Alj pa se res odpustki kedaj n a-
pačno  rabijo?

Odg.  Žalibog! Daši ravno je tudi tu¬
kaj veliko pretiranega in izmišlje¬
nega.

Pr.  Kdo pa je bil teh razvad in na¬
pak kriv, in v čem so bile?

Odg.  Krivi so bili večidel nekteri
oznanjevalci  odpustkov za časa Mar¬
tina Luthera, ki so od papeža Leo-na X.
razpisane odpustke razglaševali. Ti so zo¬
per voljo in namen  svete cerkve sem

32

ter tje tudi nezanesljive in napačne reči
od odpustkov trdili in učili.

Pr.  Katoljška cerkev tedaj ni bila
sama tega kriva, zato tudi ni ona od¬
govorna?

Odg.  Se ve, da ne! Zakaj tudi naj¬
svetejše reči se zamorejo zlorabiti in na¬
pak obračati.

Pr.  Tej napačnosti in zlorabi bi ven¬
dar le morala cerkev v okom priti. Alj
je to storila?

Odg.  Kolikor se je dalo, da!

Berite v tej zadevi „določbo Triden¬
tinskega zbora od odpustkov 1 ' 25. seje.

Pr.  K sklepu bi še imel vprašati
zastran dveh toček, ki se berejo v okrož¬
nici sv. očeta dne 24. decembra 1874.

Tukaj se bere, da se dajo odpustki
tudi vernim dušam v vicah po pri pr o š-
n j i izročiti. Kako je to umeti ?

Odg.  Duše pokojnih, ki se v vicah
znajdejo, so od Boga  že sojene; one niso
tedaj več cerkveni sodnij ski oblasti pod¬
vržene, kakor tudi niso več udje vojsku¬
joče,  ampak trpeče  cerkve Kristusove.
Cerkev tedaj nima naravnost do njih ob¬
lasti, vezati in razvezati.

33

Pa duše v vicah se vendar le slišijo
„v občestvo svetnikov", so tedaj še s ži¬
večimi verniki na toliko  v zvezi, da njim
ti z molitvijo in drugimi dobrimi deli za-
morejo pomagati. Zakaj bi tedaj ne bilo
mogoče po tej poti  njim delež svetih od¬
pustkov pri Bogu izprositi.  V tem se
gotovo nič ne najde takega, kar bi bilo
nespametno in Bogu nepristojno, veliko več
ravno nasprotno.

Pr.  Kaj pa je to: „zaklad za slu¬
ženj",  iz kterega papež vernim odpustke
delijo, kakor to njihova okrožnica pove?

Odg.  Ti zaklad obstoji iz n e s k o n č-
nega  zaslužen  j a Jezusa Kristusa;
iz obilnega zasluženja blažene device Ma¬
rije in drugih svetnikov.

Pr.  Da je Jezus Kristus naš Go¬
spod neskončno zasluženje pridobil, to mi
je jasno, ker je on Sin božji, zato je tudi
njegovo zasluženje božje,  tedaj neskon¬
čno.  Ali zaklad, kakor nekako založnico
zasluženj svetnikov  božjih, to ne morem
prav umeti. Saj Zveličar sam pove: „Ako
ste tudi vse storili, kar vam je zapove¬
dano, recite: Nepridni hlapci smo; storili
smo, kar smo bili dolžni  storiti." (Luk.
XVII, 10.)

3

34

Odg.  Res je, prav tako govori odre¬
šenik. Ali to se ne sme prezreti, da on
pristavi: kar vam je bilo zapove¬

dano.  Ni vsako dobro delo od Boga
enako ojstro zapovedano;  ker sicer
bi ne mogli govoriti od evangeljskih sve¬
tov.  In tukaj še je posebej pomisliti,
alj niso mnogi svetniki v svojem življenji
več pokore storili, več pretrpeli,
kakor so za odpuščenje svojih lastnih do¬
stikrat le malih  grehov pred Bogom dolžni
bili? Gotovo se mora to trditi od milosti
polne Matere božje, ki je bila izvirnega in
vseh lastnih grehov prosta.

V tem pomenu se zamore tedaj reči,
da je marsikteri svetnik pri Bogu toliko
zasluženja pridobil, da nekaj tega komu
drugemu zamore na korist priti.

Pr.  Kaj pomeni izrek: te zaklad je
v cerkvi hranjen?

Odg.  Vire in studence vseh gnad na¬
šega odrešenja si zamoremo mi katoličani
le samo v sveti cerkvi  odprte in te¬
koče misliti. Zunaj cerkve se posušijo. Za¬
kaj Kristus sam nam je v vsem, kar naše
duhovno življenje zadeva, svojo  cerkev
priporočil.

Pr.  Zakaj pa imajo ravno papež pra-

35

vico iz tega zaklada zajemati, in vsem
vernikom celega sveta  odpustke
deliti ?

Odg.  Zato, ker so oni in oni sami
poglavar vse po vsem svetu  razširjene
cerkve.

Pr.  Zahvalim prisrčno za te poduk.
Zdaj pa še poslednje vprašanje: Alj bo
sedajno sveto leto tudi obilen sad za večno
življenje obrodilo ?

Odg.  Upamo, da bo, in bomo tudi
Boga našega Gospoda za to pobožno mo¬
lili in prosili.

Hvaljen bodi Jezus Kristus! Amen.