IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXII ŠT. 2 HRASTNIK, 11. 2. 1980 Našemu dragemu TITU V. ¡klinični center v Ljubljani se je skoraj,ves mesec stekala velika množina pisem, na preprost naslov: tovarišu Titu, z gorečo željo za njegovo čim hitrejše okrevanje. Tesnobo, ki smo jo občutili, ob spremljanju poročil o njegovem zdravstvenem stanju, je nadomestila sreča, veselje, olajšanje. Zdravstveno stanje našega predsednika republike je dobro. Zdravniški konzilij je v svojih obvestilih tudi sporočil, da se nadaljuje zdravljenje in medicinska rehabilitacija. številnim željam, ki so jih oblikovala iskrena čustva, vznikla v srcih delovnih ljudi in občanov po vsej Jugoslaviji, vseh naših narodov in narodnosti, se je priključil tudi naš kolektiv. Z zbora delavcev delovne organizacije smo tovarišu Titu poslali naslednjo brzojavko: Dragi tovariš Tito! Veseli nas, da'smo bili seznanjeni z dobro novico, da je vaše zdravstveno stanje po opravljeni operaciji dobro in da se dobro počutite. želimo, da bi čimprej okrevali in nas še naprej uspešno vodili na začrtani poti v našem samoupravnem socialističnem razvoju. Tudi ob tej priliki izražamo našo pripravljenost do skupnega boja za samostojen in neodvisen razvoj naše družbenopolitične skupnosti in vseh narodov v svetu. Zbor delavcev delovne organizacije Steklarne Hrastnik Leto 1080 v znaku stabilizacije STABILIZACIJSKE USMERITVE V RESOLUCIJI O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU SR SLOVENIJE V LETU 1980 Že ob sprejetju resolucije o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije za leto 1980 v zadnjih dneh decembra 1979 so bila znana osnovna izhodišča v politiki izvajanja sprejetega družbenega plana. Prav tako je bilo prisotno dejstvo, da. je politiko gospodarske stabilizacije mogoče uresničevati le ob zavestni pripravljenosti in zavzetosti delovnih ljudi in občanov. Za dosledno uresničevanje stabilizacijskih usmeritev pa je temeljni pogoj, za dolgoročno stabilizacijo gospodarskih in družbenih gibanj hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter utrjevanje položaja, vloge in odgovornosti delavcev za smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter odločanje o vseh pogojih pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka kot rezultata svojega dela. Z namenom, da se uresničijo usmeritve, sprejete za razporejanje dohodka ter oblikovanje in porabo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—80, v letu 1980, ter uskladijo svojo aktivnost izvršni svet SR Slovenije, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, so navedeni udeleženci sklenili dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ter oblikovanja in porabe sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v letu 1980. Dogovor natančno opredeljuje celotno aktivnost ter hkrati tudi določa način izvajanja Stabilizacije. Glavni namen politike sta- bilizacije gospodarskih in'družbenih gibanj je zagotoviti počasnejšo rast osebnih dohodkov od rasti dohodka in hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne o-snove dela s tem, da se upoštevajo doseženi rezultati gospodarjenja v letu 1979 s primerjavo, o-cenjevanjem in analiziranjem ter planiranjem predpisanih kazalcev kvalitete in gospodarnosti. Ti kazalci so naslednji: — boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, — zmanjševanje stroškov na e-noto ustvarjenega dohodka, — znižanje stroškov na: enoto proizvoda, — porast fizičnega obsega proizvodnje, — dosežena akumulacija v primerjavi z dohodkom, — dosežena akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, — doseženi dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, — delež dohodka, ki ga organizacija združenega dela ustvarja z izvozom, — porast izvoza, zmanjšanje u-voza, — višja stopnja obračanja o-bratnih sredstev, — uresničevanje ukrepov za izboljšanje organizacije dela in poslovanja ter smotrna izraba delovnega časa. Pri tem moramo dosežena razmerja primerjati s povprečno doseženimi razmerji v podskupini dejavnosti ter v primeru ugodnejših ali slabših povprečnih razmerij v razporejanju dohodka v podskupini dejavnosti ter jih tudi; ustrezno upoštevati pri .oblikovanju razmerij v razporejanju dohodka v dopolnjenih planskih dokumentih za leto 1980 v skladu z usmeritvami resolucije. Pred nami je torej težka naloga -£?• vgrajevanje stabilizacijskih ukrepov v že sprejete plane za leto 1980, katere pa bo mogoče u-resničiti le, če bodo vse samoupravne organizacije in skupnosti dosledno spoštovale okvire dogovorjene ekonomske politike ter če bomo breme stabilizacije odgovorno in enakomerno porazdelili na vse oblike družbene porabe ter na vse delovne ljudi in občane. Najpomembnejša naloga družbenopolitičnih organizacij, zlasti organizacij in organov zveze sindikatov kot udeleženca dogovora o uresničevanju dogovorjene e-konomske politike v letu 1980 je, S politično aktivnostjo med delavci zagotoviti, da bodo kljub naporom in odpovedovanjem zavestno sprejeli stabilizacijsko u-smeritev ter se odločno zavzemali za njeno uresničevanje. Zato moramo zagotavljati sprotno obveščanje vseh delavcev o ciljih, usmeritvah in nalogah politike gospodarske stabilizacije v letu 1980 na vseh sestankih, bodisi po sindikalnih skupinah, občnih zborih ter drugih oblikah informiranja, zlasti pa še z organiziranjem posvetovanj s predsedniki osnovnih organizacij Sindikata, da zagotovimo stalno prisotnost razprav o izvajanju resolucije. S sprejetim dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ter oblikovanja in porabe sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v ietu 1980 so torej vse samoupravne organizacije in skupnosti, dolžne izpolniti svojo obveznost, za 25 % počasnejšo rast' sredstev za osebne dohodke od rasti sredstev za razširitev materialne podlage dela. Kako smo glasovali na referendumu 30. januarja 1980 smo na referendumu sprejeli spremembe o-ziroma dopolnitve posameznih samoupravnih aktov, za katere Listava in Zakon o združenem delu določata, da jih delavci sprejemajo z referendumom oz. o vsebini teh aktov odločajo z o- sebnim izjavljanjem. V tabeli je prikazano, kako so se delavci odločali v posameznih temeljnih organizacijah oz. delovni skupnosti skupnih služb. . Rezultati zgovorno pričajo, da je bil referendum uspešen, da so bile vse dopolnitve sprejete. Tre- ba je še dodati, da je število delavcev, ki niso glasovali na referendumu iz neopravičenih razlogov, minimalno, prav tako pa je majhen tudi odstotek neveljavnih glasovnic. Vse to pa priča- o visoki zavesti delavcev v Steklarni Hrastnik. Naziv samoupravnega sporazuma £ o M13 mm Q g Q g tsl c/5 o Hijb o« 0 0 ^73 Q g Q g N ¿0 Ort H ib H öfl Q £ 1013 13 0 O g NI oo C/) oo O M N - °>o •e CD W 43 0- m g o»og —E* 0 ® > U 1-1 0 CQ ■p 0 d m ca TOZD-1 654 79 12 TOZD-2 373 43 11,5 TOZD-3 72 8 11 TOZD-4 93 io 10,8 TOZD-5 153 15 8,9 DSSS 310 21 6,8 Služba varstva pri. delu Sindikat na področju boja proti alkoholizmu Alkoholizem je kot socialna o-bolelost čedalje bolj predmet o-bravnave v okviru sistema zdravstvenega in socialnega varstva delavcev v TOZD, varstva delovnih ljudi ter občanov v krajevni skupnosti. V sklepih 9. kongresa ZSS smo med drugim zapisali, da bomo pri ohranjevanju zdravja delavcev, preprečevanju nastajanja invalidnosti in prezgodnjega upadanja delovne sposobnosti v sindikalnih organizacijah sodelovali v boju proti alkoholzimu. S to našo dejavnostjo se bomo vključevali kot že doslej v skupna prizadevanja vseh družbenih dejavnikov, ki se združujejo v koordinacijskih odborih za borbo proti alkoholizmu in narkomaniji pri konferencah SZDL. Svet RS ZSS za zdravstveno varstvo in socialno politiko je v . svojem delovnem programu upošteval ta kongresni sklep in (22. maja 1979) sprejel predlog izhodišč za delovanje osnovnih jn občinskih organizacij ZSS na tem področju naše aktivnosti. Dejavnost na področju boja proti alkoholizmu mora biti še posebej prisotna v osnovni organizaciji zveze sindikatov — torej v delovnih sredinah, kjer mora biti j sindikalna organizacija vključena v skupne akcije s pristojnimi strokovnimi službami in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Pri tem nam bodo lahko v veliko pomoč predvideni odbori delavskih svetov za vgr-stvo pri delu. Osnovna organizacija zveze sindikatov mora sodelovati pri odkrivanju posameznih, primerov takih »bolnikov«, prfi reševanju nastalih socialnih problemov, pri. napotovanju na zdravljenje, o-ziroma ponovnem vključevanju zdravljenih alkoholikov v delovno sredino. Še posebne naloge pa mora o-snovna» organizacija opraviti pri organizaciji tople malice v OZD med delom,, s čimer se preprečuje odhajanje delavčev iz delovne organizacije ter pri preprečevanju točenja alkoholnih pijač v obratih družbene prehrane znotraj OZD. Prek informativnih služb je treba obveščati člane delovnih kolektivov o posledicah alkoholizma za posameznika, za njegovo družinsko in delavno okolico ter o obnašanju sodejavcev do zdravljenih alkoholikov. Osnovna organizacija zveze sindikatov naj bo tudi pobudnik, da se v samoupravne akte vnesg-j.O primerna določila o postopkih in ukrepih v zveži ž alkoholiki. Prav tako naj OOS predlaga, da se ob evidenci odsotnosti z dela ugotavlja tudi odsotnost zaradi alkoholizma ter da strokovna služba s temi podatki seznanja delovni kolektiv. Tudi ta obveznost bo ena izmed oblik odkrivanja alkoholikov, istočasno pa o-pozorilo sodelavcem, da je potrebno z vso pozornostjo Sodelovati s takim delavcem in ga o-bravnavati kot človeka, ki mu je potrebno pomagati. Organizatorji sindikalnih izletov naj le-te namenjajo predvsem medsebojnemu spoznavanju oz. tovariškim srečanjem članov ko- lektiva, kulturnim namenom, športnemu udejstvovanju, spoznavanju novih krajev ipd. Osnoyna organizacija ZS naj daje tudi pobude, da se preprečuje kajenje predvsem na sejah, sestankih, predavanjih, torej povsod tam, kjer se zbira več ljudi. Prav gotovo pa mora IO o-snovne organizacije zveze sindikatov pogosteje obravnavati na članskih sestankih problematiko alkoholizma v delovni organizaciji, kar naj bo ena izmed obveznosti, zapisanih v programu o-snovne organizacije o delovanju v boju proti alkoholizmu. Tudi občinske organizacije ZSS se morajo vključiti v skupne akcije koordinacijskih odborov za boj proti alkoholizmu. Občinska organizacija ZS bo še posebno aktivno sodelovala pri uresničevanju odloka o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj in bo predlagatelj v koordinacijskih odborih, da se odlok spremeni in podaljša prepoved do 9. ure, saj so bili prav občinski sveti ZS v veliki večini pobudniki ali soustvarjalci takega odloka. Občinski sveti naj bi vsaj enkrat letno obravnavali probleme alkoholizma s predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov, kjer bi se dogovarjali tudi za skupne akcije (npr. sodelovanje OZD s klubi zdravljenih alkoholikov, * d;i:v2njo zdravstvene službe, obveščanje itd.). Občinska organizacija ZS naj bo y koordinacijskem odboru predlagatelj, da se v temelje srednjeročnega plana občinske zdravstvene skupnosti in skupnosti socialnega varstva vključijo naloge s področja boja proti alkoholizmu. Te naj bodo usmerjene predvsem v odkrivanje pojavov, v zdravljenje alkoholikov, delovanje klubov zdravljenih alkoholikov, za kar naj predvidijo tudi potrebna sredstva. Občinske organizacije ZS naj inšpekcijskim organom občinske skupščine predlagajo, da poostrijo kontrolo izvajanja odloka o prepovedi točenja alkoholnih pijač v jutranjih urah. Upravnemu organu skupščine občine pa je potrebno predlagati, da se vključi v skupne napore preprečevanja alkoholizma s tem, da upošteva sprejete dogovore pri dodeljevanju lokalov za točilnice, pivnice, bifeje ipd. Prav tako bi morali dajati pobude tudi za izbris predmeta poslovanja prodaje alkoholnih pijač kot dodatne dejavnosti posameznih delovnih organizacij (npr. mlekarne). Prav tako naj bi dajali pobude za ustanovitev mlečnih restavracij oz. zajtrkovalnice. Član občinskega sveta ZS v koordinacijskem odboru mora sproti seznanjati svet o svpji aktivnosti, gMl Pri sindikalni aktivnosti v borbi proti alkoholizmu pa bi se morale osnovne in občinske organizacije bolj posluževati glasil v združenem delu, drugih informacijskih oblik in Delavske enotno--sti. OBČINSKI SVET ZSS HRASTNIK Ali si se že odločil in razmislil o vrsti poklica? ZATO STEKLARNA HRASTNIH SPOROČA IN VABI S TEM RAZPISOM ZA ŠOLSKO LETO 1980/1981 PROSTA UČNA MESTA ZA UK PO POGODBI. UK PO POGODBI SI LAHKO PRIDOBITE ZA NASLEDNJE POKLICE: CIZELER, KLJUČAVNIČAR, KLEPAR, VODOVODNI INŠTALATER, STEKLAR NA POLAVTOMATU, KROGLIČAR. IN LESOSTRUGAR — ozki profil. .KAKŠNA. JE STEKLARNA. HRASTNIK? ¡.--Naša delovna organizacija spada med večje steklarne,: tako v naši domovini, kot v svetu. Po dohodku in številu zaposlenih pa je ■srednje velika DO. Trenutno je v Steklarni Hrastnik zaposlena tretjina vseh v naši občini. Skoraj vsak drugi občan si zagotavlja svojo socialno varnost v Steklarni Hrastnik. Razvoj DO je nihal tako, kot je značilno za vsa podjetja' v Zasavju. Nastanek steklarne pa sega daleč nazaj. Pred skoraj 120 leti so začeli taliti, steklo in izdelovati steklene; izdelke v naši: dolini. Pri izdelovanju posameznih izdelkov so takrat uporabljali le lesene modele. Danes obstaja samostojna temeljna organizacija združenega dela,, ki ima .kot osnovo izdelavo modelov in orodja za potrebe lastne proizvodnje. Prav ta TOZD se bo perspektivno razvijala v enega največjih, proizvajalcev modelov in orodja v Jugoslaviji prav tako pa tudi za izvOz; Pri. tem velja poudariti, da Se .za to že sedaj močno zanimajo predstavniki tujih steklarskih firm. Steklarna-Hrastnik je naredila izjemen, skok v svojem razvoju po letu 1959, ko je pričela z rekonstrukcijo starih obratov. Danes obsegajo njeni proizvodni prostori nad 10.000 m2 površine. Steklarno Hrastnik sestavja 5 TOZD in delavna skupnost skupnih služb. Steklarna Hrastnik ima svoja počitniška domova v Portorožu in Bohinju. Prav tako ima svoj rekreacijski prostor na Savi. Člani naše delovne skupnosti se, udeležujejo, športnih iger.,proizvajalcev, stekla Jugoslavije. KAKŠEN POKLIC SI LAHKO PRIDOBITE? Za šolsko leto 1980/1981 so prosta naslednja učna mesta: v ko vinski, stroki: CIZELER STRUGAR ORODJAR KLJUČAVNIČAR VODOVODNI INŠTALATER KLEPAR VARILEC — v elektro stroki: ELEKTRIKAR 3 učna mesta ELEKTROMEHANIK 2 učni mesti — v lesni Stroki: Šolanje traja 3 leta. Učenci 1. In 2. letnika imajo razen cizelira-mj a, teoretični in praktični pouk v Centru strokovnih šol. v Zagorju ob Savi. Učenci steklarske stroke se šolajo — teoretični pouk — v Rogaški Slatini, praktični, del pa v matičnem podjetju. .Šolanje za les.ostrugarja traja 18 mesecev, v lesni stroki pa v Škofji Loki. UGODNOSTI, KI VAM JIH NUDI STEKLARNA HRASTNIK V času šolanja prejemajo učenci mesečne nagrade. Nagrade so deljene na stalni in gibljivi del. Višina gibljivega dela nagrade je odvisna od uspeha, tako pri praktičnem, kot tudi pri teoretičnem delu. Stalni del nagrade je soodvisen od višine povprečnega mesečnega osebnega dohodka zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v devetih mesecih preteklega leta in sicer: I. letnik 20 % gornjega povprečka, II. letnik 25 %. gornjega povprečka, III. letnik 30% gornjega povprečka. Stalni del nagrade znaša: I. letnik 1.116,— din II. letnik 1.395,— din III. letnik 1.674,— din Gibljivi del nagrade je vezan na pogodbo,, višina pa lahko doseže 70%¡stalne nagrade. Ta del se obračunava ob vsaki redovalni konferenci po: naslednji tabeli: Teoretični del . Praktični del L,et. odi. pr. d. dober zadost. odi. pr. d. dober zadošt. i. f50,— -100,— 50,— - 30,— 150,— 100,— 50,— 30,— ii. -250,— -200,— ■ -450,— 60,—’ 250,— 200,— 150,— 60,— m, 350,— 250,— 200,— 120,— 350,— 250,— 200,— 120,— Za neopravičeno izostajanje učenca od teoretičnega in praktičnega pouka se odbije ves gibljivi del v tekočem mesecu. Učenci prejmejo vsako šolsko leto delovno obleko in vsa potrebna zaščitna sredstva. Zdravniški pregled pred šolanjem in pred sklenitvijo delovnega razmerja iz združenega dela plača podjetje. Učenci imajo pravico do regresov pri družbeni prehrani (malici) in nadomestilo, za letni, dopust. Učenci so zdravstveno, in nezgodno zavarovani. KAJ PO KONČANEM ŠOLANJU? Po uspešno končanem šolanju in opravljenem zaključnem izpitu pridobijo učenci izobrazbo kvalificiranega delavca ustrezne stroke oziroma poklica. Vsem je zagotovljeno ustrezno delovno mesto. S pomočjo delovne organizacije (šolnina, štipendija, plačan študijski dopust itd.) pa ima vsak realne možnosti za nadaljevanje: šolanja in dopolnilnega izobraževanja. ZA- SPREJEM V UČNO RAZMERJE MORATE PREDLOŽITI 1. Prošnja za sprejem v učno razmerje, 2. Zaključno spričevalo 8. razreda osnovne-šole, 3; Izpis iz rojstne matične knjige, 4.-Strojni steklar in krogličar je lahko, dovršenih 6. razredov osnovne šole. 10 učnih mest 2 učni mesti 1 učno mesto 18 učnih mest 1 učno mesto 1 učno mesto 2 učni mesti MODELNI MIZAR LESOSTRUGAR —- v TSŠ: STROJNI TEHNIK 1 učno mesto 1 učno mesto 5 štipendij — v steklarski stroki: STEKLAR NA POLAVTOMATU 15 učnih mest KROGLIČAR 20,učnih mest ZADNJI ROK ZA PRIJAVO JE 30. maj 1980. Če se boste odločili za učno: razmerje v Steklarni Hrastnik oddajte; svoje prijave — prošnje v Kadrovsko službo Steklarne Hrastnik. Lahko pa se osebno zglasite, nudimo pa tudi informacije po telefonu 814-622, interno 53 in 56. ODLOČITE SE — PRIČAKUJEMO VAS! DO Steklarna Hrastnik Hrastnik Šolska hranilnica Hranilnica je organizirana talko, da se v njej vodijo dn zbirajo hranilne vloge posameznikov, razrednih skupnosti,- ZSMS :in drugih organizacij na šoli. V V njej delajo učenci kot delavci hranilnice, samostojno ob nadzoru mentorja. . Hranilnica ima učnovzgojni smoter: ■ —< navaja učence na redno var- čevanje, uči učence, kako tudi s skromnimi vlogami, ki so redne, doseči, različne cilje, uči učence, da odpovedovanje v skupno korist prinaša zadovoljstvo ter jih navaja na razumevanje samoprispevka v združenem delu, uči učenca solidarnosti, zlasti ko rse odpove obrestim za pomoč socialno šibkim učencem, uči učenca praktičnega dela v hranilnici, ga seznanja z; oblikami varčeva- nja, rnavaj a učence na red in poštenje. Tudi šolska hranilnica ima samoupravne organe: zbor delegatov varčevalcev ’hranilnice,- svet hranilnice, odbor za samoupravno 'pionirsko kontrolo, predsednika zbora in predsednika sveta : hranilnice. V času od 5. 9. do 17. 12. 1979 so učenci v okviru hranilnice rea- ■ lizirali naslednje naloge: - izvolili j delavce hranilnice, pripravili občni zbor, izvedli tekmovanje na dan varčevalcev: najlepše opremljen stenčas, sodelovali v tekmovanju med zasavskimi šolami! 29. novembra vključili med varčevalce vse učence prvih razredov z začetno vlogo 10 din, izdelali kriterije za tekmovanje »Najbolj varčen razred«. Na šoli je 744 učencev. Od tega je 698 varčevalcev (stanje na dan 30. 11.), kar pomeni 93,9 %. Vključeni so tudi učenci šole Vitka Pavliča, ki so tudi zelo ¡pridni varčevalci. (Poleg tega pa varčuje v hranilnici tudi ‘51 razrednih skupnosti. Vlog v letu 1979 je bilo za 743.759,70 din, dvigov pa za 625,646,25 .din. Iz.poročila: šolske hranilnice .. OŠ NH RAJKA HRASTNIK Skandinavski sejem razsvetljave v Goteborgu Od 16. do 20. januarja 1980 je bil v Goteborgu na Švedskem 17. skandinavski sejem razsvetljave (17 SKANDINAVISKA BELYS-NINGSMASSMAN). Okoli 200 razstavljalcev iz 15 držav se je zbralo na 7000 m2 razstavljenega prostora. Predstavili so svetila za dom in stanovanje. Vendar je zanimivo, da prireditelji tega sejma niso poskrbeli le za razstavljanje izdelkov; ugotovili so namreč že prej, da ni dovolj samo razstaviti kvalitetno in lepo svetilo. Treba je vplivati na prodajalce, da bodo znali kupcu posredovati informacijo o pravi razsvetljavi. Tako so v okviru sejma organizirali dvodnevni posvet na temo »Prodajanje kulture svetil« in na njem seznanili trgovce s tehniko izdelovanja in varne u-porabe svetil kot tudi s tehniko prodaje in razstavljanja (izložbe v trgovinah). Tako naj bi v interesu proizvajalca in trgovca kupcu nudili več koristnih informacij ob njegovem odločanju za nakup svetila. —- Prav tako je v okviru sejemske prireditve (letos prvič) razpisan natečaj pod naslovom »Boljša svetloba ob novih svetilih«. Gre za željo po novih boljših idejah razsvetljave, rešitve pa bodo razstavljene na prihodnjem sejmu, to je leta 1981. Sejem je bil letos manjši glede na število razstavljalcev. Najbrž so na to vplivale razmere v svetu; tako je bilo razbrati iz pogovorov, ki smo jih imeli na sejmu. Posebnih novosti seveda ni bilo, saj je danes na tem področju praktično nemogoče razviti nekaj popolnoma novega. Večji del je šlo za nove odtenke znanih rešitev s tem, da se smeri spremenijo. Logično je namreč, da ne morejo biti vsako leto aktualna ista svetila. . Na tem sejmu je sicer značilna delitev asortimana razsvetljave in sicer tako glede na material (steklo na eni strani ter les, razno blago, papir, itd. na drugi strani) kot tudi glede na ceno. Obstajajo nekako trije razredi — cenejši, dražji in zelo dragi izdelki. V zvezi s ceno je tudi design — vendar nikakor ni nujno, da je le naj dražji izdelek lahko dobro oblikovan. V zvezi s tem je zanimivo dejstvo, da je G. Kurt Mad-sen od firme IVARS ARMATUR (naš kupec za Skandinavijo) takole opredelil bodoče načrte te firme v kontekstu z nami: želimo prodajati srednje drage izdelke in dober design. S predstavniki našega skandinavskega kupca smo si sicer skupaj izčrpno ogledali sejem, posebno z vidika novosti, ki tega kupca posebej zanimajo In jih želi uvesti v svoj program. Pri tem skupnem ogledu smo neposredno izmenjali mišljenja: predstavniki Steklarne glede designa, možnosti izdelave in predvidenih M Mil »¡P % - lil MU Tir mm tgg §¡§1 §§ig Hi Klasična »furmanska« svetilka, ki pa jo lahko poenostavimo: barva zamenja kovino, efekt pa ostane cen, kupec pa glede argumentov, ki ga vlečejo v izbor določenih novosti, To je pravzaprav tudi najboljši način, saj gre za soočenje potreb tržišča in možnosti proizvajalca. — Dogovorih smo se, da končne zaključke oblikujemo v Hrastniku ob prvem obisku predstavnikov firme IVARS (v februarju ali marcu letos). Kot zaključke obiska sejma v Goteborgu velja omeniti naslednje: 1. Skandinavsko tržišče je zanimivo za Steklarno Hrastnik. Zanimivo je iz nekaterih vidikov: — Razmeroma visoke cene izdelkov na Švedskem pogojujejo doseganje dobrih cen naših izdelkov. — Naš kupec za Skandinavijo IVARS ARMATUR je velika firma in lahko z gotovostjo računamo nanj. 2. Potrebno je pripraviti — glede na želje Ivarsa — nove rešitve na področju razsvetljave in s tem doseči: — Višje cene za izdelke v Skandinavijo. — Lansirati na domače tržišče nekatere od teh izdelkov (kot finalni izdelek). Alojz Marčen Družina - nesteklenih svetil Naše naloge v usmerjenem izobraževanju Hiter gospodarski, tehnični in družbeni razvoj zahteva vse tesnejše povezovanje gospodarstva z izvajalci vzgoje -in izobraževanja on-iv veliki -meri tudi naše vk-ljučevahj-e v ta proces. Z zakonom o usmeijjenem izobraževanju se želi bolj povezati združeno delo in izvaj alce izobraževanj a. Organizacije združenega dela morajo po novem soustvarjati izobraževalne programe, sodelovati pri izvajanju izobraževalnega .procesa ter v skladu s svojimi ugotovljenimi potrebami namenjati studi 'sivoje, itorej.naše strokovnjake -v izobraževanje in -jim -prilagajati -izobraževalne programe. - _Iz’zgornjega -sledi, -da je vloga, ki jo z reformo vzgoj-noizobraže-valnega sistema dobivajo OZD, zelo velika. Ob tem pa -moramo upoštevati, da izobraževalne organizacije, to je šole, preoblikujejo svoje delo in ga prilagodijo novemu času, novim odnosom in zahtevam.. Za organizacije združenega -dela pa lahko trdimo, da imajo svoje izobraževalne dejavnosti le malo ali pa jih -sploh nimajo oblikovane. Doslej se OZD niso vključevale v izobraževanj e mladine. Po predlogu -v usmerjenem -izobraževanju pa prehaja na ramena združenega. dela precej novih nalog, ki so zahtevne in hkrati -tudi pomembne za», uresničevanje sistema usmerjenega izobraževanja. Sodelovati, bomo morali pri snovanju ,in izdelavi - izobraževalnih programov za posamezne usmeritve oz. za razne poklicne skupi- ne. -Naša naloga bo tudi potrjevanje učnih programov, aktivno bomo morali sodelovati v izvajanju pouka, posebno na -proizvod-no-tehničnem področju. Izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje postaja nujnost -za vse . delovne ljudi. Mnenje nekaterih, da je stalno izpopolnjevanje znanja posebnost predvsem tehničnih strokovnjakov, je preživelo. Danes mora praktično vsak delavec . stalno pridobivati., dopolnilno in funkcionalno znanje. Sedanj a organiziranost tega izobraževanja je zelo slaba. Pri tem ne mislim na kakovost in organiziranost posameznih -oblik (seminarji, tečaji), temveč na organiziranost in povezanost tovrstnega izobraževanja v celoti. Veliko preveč je razdrobljenosti, nepo_-vezanosti: -ih nenačrtnosti, vse preveč se rešuje samo na trenutnem problemu, saj (je menjava dela največkrat -le prepros-t tržni odnos. Najbrž je vzrok to, da za tovrstno izobraževanje ni sistemske rešitve. Menim-pa, da je potreba po dopolnilnem in funkcionalnem izobraževanju delavcev zelo velika. A. J. DOPISUJTE V STEKLARJA Letni zbor godbe na pihala Konec leta oz. prve mesece novega leta ponavadi posvetimo a-nalizi našega dela in začrtan ju bodočih aktivnosti. Godba na pihala Svobode II je to storila na svojem letnem zboru v januarju. Na sestanku so bili poleg članov godbe prisotni tudi predstavniki delovne organizacije Steklarne Hrastnik — tov. direktor Brane Milinovič, dipl, pravnik, tajnik izvršnega odbora konference OOS DO Jasna Kosm, predstavnik rudarske godbe na pihala, s katero steklarska godba že nekaj let plodno sodeluje. Po uvodnih poročilih, v katerih so bila opredeljena nekatera ključna vprašanj a, s katerimi se je godba na pihala v preteklem obdobju srečevala in analizi minulega dela, je stekla živahna razprava. Leto je včasih prekratko, da bi mogli odpraviti vse pro- Po ustavi uživa družina posebno družbeno varstvo. Družbene spremembe, ki izvirajo iz načela 0 odpravi vsakršnega razlikovanja ljudi po spolu, ob pospešenem družbenoekonomskem razvoju, v katerem v visokem odstotku sodelujejo ženske, so povzročile globalne spremembe tudi v družinskih odnosih ter v pogledih na odgovornost do otrok kot skupno odgovornost staršev in družbene skupnosti,'-: Spreminjanje družbenih' odnosov, posebno še transformacija družine in njenega položaja v naši samoupravni družbi so našli odraz v ustavi in zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ta nalaga družbi in skupnosti, da z izobrazbo, zdravstveno vzgojo, s pomočjo strokovnih služb in zakonskih svetovalnic o-mogoči bodočim zakoncem, da se pripravijo na zdravo in harmonično življenje v skupnosti staršev in otrok. ’Tako je v zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določeno, da morata osebi pred sklenitvijo zakonske zveze obiskati. zakonsko svetovalnico. Občinske skupnosti socialnega skrbstva pa morajo najkasneje v treh letih od uveljavitve tega zakona — tj. 1 1. 1980 ustanoviti zakonsko svetovalnico. Zakonska svetovalnica ne pomeni ustanove, ki bi bila popolnoma nova, doslej neznana v našem vzgoj noizobraževalnem sistemu in nekaj povsem novega v mnogih oblikah in vsebinah vzgoje, izobraževanja in svetovanja, ki so potrebne in koristne za življenje v zakonski skupnosti. Obisk svetovalnice pred sklenitvijo zakonske zveze naj postane le nov, dodatni člen v spletu izobraževalnega procesa, ki se-razteza vse od predšolske vzgoje, prek rednega šolanja, izobraževanja ob delu do nikoli zaključenega samoizobraževanja s pomočjo knjig, radia, televizije, filmov, gledališča... 1 V Hrastniku so bile od 1. 1. 1980 zaključene vse priprave za delo zakonske svetovalnice in ta- bleme, katerih rešitev smo si zadali, še posebno, če to ovirajo nekateri objektivni razlogi. V letu 1979 — 26. aprila je igrala godba promenadni koncert v steklarski koloniji, 30. aprila, na predvečer 1. maja je pripravila takšen koncert pri taborniškem domu, v sodelovanju s krajevno skupnostjo Krtica in OO ZSMS, 1. maja je sledila budnica. Ob 125-letnici rudarske godbe in proslave OF je bil izveden program, skupaj z Rudarsko godbo. Prvega julija je godba sodelovala pri odkritju spominskega obeležja NOB na Kalu. Sodelovali so tudi ob počastitvi jubileja gasilskega društva Steklarne, 8. julija. Ob steklarskem prazniku in dnevu vstaje 22. julija so igrali na proslavi v Gorah. V sklepnem delu in zaključku akcije NNNP je godba i-grala na mitingu v Podkraju. Ob ko svetovanje poteka po predpisanem programu. Program predzakonskega svetovanja obsega razgovor s socialnim delavcem ob prvem stiku zakonske svetovalnice in širše Svetovanje z razlago psiholoških, socialnih medicinskih, socioloških, pravnih In pedagoških vidikov zakonskega in družinskega življenja. Zakonska svetovalnica dela vsak tretji teden v mesecu, in sicer v torek in sredo od 17. do 19. ure v prostorih Centra- skupnih služb SIS občine Hrastnik na Glasbeni šoli Cesta 1. maja 61 v Hrastniku. Prvi stik z bodočimi zakonci pa se izvaja vsak torek in sredo v popoldanskem času in v skladu s predhodnim dogovorom z bodočimi,“ zakonci v istih prostorih. Pri izvajanju programa širšega predzakonskega Svetovanja sodelujemo z občinskima; skupno-stima socialnega skrbstva Trbovlje in Zagorje, in sicer zato, da to svetovanje za bodoče zakonce ne predstavlja ovire pri načrtovanju dneva poroke in tudi Zaradi po-mankanja kadrov v sami občini. Obisk zakonske svetovalnice je za vse brezplačen. Stroške krije Občinska skupnost socialnega skrbstva Hrastnik. Iz te kratke informacije izhaja, da ni cilj predzakonskega svetovanja dajanje receptov za srečno življenje v dvoje ali odločati o tem, če sta bodoča zakonca primerna za sklenitev Zakonske zveze, pač pa nuditi' kandidatom nujno potrebne osnovne informacije o medsebojnih pravicah in dolžnostih, nujnih obveznosti do otrok, razmerje družine do družbene skupnosti in družbene skupnosti do družine. • Zakonsko svetovalnico morajo obiskati tudi bodoči zakonci, ki so že bili poročeni, pa je zakonska zveza zaradi kakršnegakoli razloga razpadla (razveza ali smrt zakonca). Strokovna služba Občinske skupnosti socialnega skrbstva Hrastnik dnevu republike je skupaj z Rudarsko godbo nastopila na proslavi, 27. decembra pa je igrala kolektivu ob zaključku leta 1979. V skladu s svojo obveznostjo je godba igrala tudi na 32 pogrebih v minulem letu. IZ programa izvedenih aktivnosti je kljub številnim nastopom čutiti, kot se zavedajo tudi člani godbe sami, pomanjkanje prodora tudi drugam in izmenjava nastopov s pripravljenim programom v drugih krajih, v sodelovanju z godbami, s. katerimi vzdržujejo stike. Zelo pozitivno je bilo ocenjeno plodno sodelovanje med obema godbama v Hrastniku. Kljub temu, da odtok novih kadrov v vrste godbenikov sedaj še hi kritičen, so se prisotni v razpravi zadržali nekaj časa tudi ob tem vprašanju. V njihovih^vrstah je sicer videti nekaj mladih fantov, vendar pa nas dejstvo, da so le-ti prišli, ne sme uspavati, temveč je potrebno nenehno iskati novih možnosti in načinov, kako pritegniti mlade fante. Biti član godbe na pihala ali kateregakoli društva, ne pomeni samo lastno zabavo in delež, ki smo ga pripravljeni prispevati, ampak tudi obveznost in odgovornost vsakega posameznika. Kljub temu, da nam članstvo pri godbi prinaša tudi slednje, pa je ta oblika vendarle ena izmed pozitivnih in. koristnih načinov preživ-ljanja prostega časa, s katerim ne bogatijo samo sebe, ampak so rezultatov njihovega truda deležni tudi drugi. Ostaja torej odprta kot, kako pritegniti mlade v vrste godbe, predvsem tiste, za ■ katere Na naši prvi seji smo si razdelili funkcije v OO ZSMS. Marku Mlinariču smo zaupali o-praVljanje funkcije predsednika mladinske organizacije, naloge sekretarja pa je prevzela Cvetka Hočevar. V mesecu septembru 1979 smo izvedli programsko in volilno konferenco. Na njej smo se pogovorili o delu v preteklem mandatnem obdobju in začrtali delo za novo šolsko leto. Redno se pri svojem delu povezujemo z občinsko konferenco OO ZSMS. Člani predsedstva kar pogosto o-biskujejo sestanke in seminarje, ki jih' organizira OK ZSMS. 30-članska delegacija mladincev je obiskala mladince v Steklarni Hrastnik. Po ogledu te naše veli-like delovne organizacije so se pogovarjali o •njihovih težavah, samoupravljanju, o, sodelovanju med mladinci iz pr oizvodnj e in naše OO ZSMS. - Med drugimi nalogami redno urejamo vitrino ob pomembnejših dogodkih. Da bi sami zbrali vsaj del sredstev za izlet, smo organizirali tudi, zbiralno akcijo starega papirja. Precej pozornosti smo posvetili tudi učnemu uspehu in disciplini, ki še zdaleč nista zadovoljiva. Menimo, da se bomo morali učenci bolj potruditi za izboljšanje. Eden od ukreppv, ki' jih izvajamo, je organizacija pomoči učencev v razrednih skupnostih osmih razredov. vemo, da jim na tem področju, zaradi pomanjkanja sredstev, ali premalo organiziranega delovanja, še nismo ponudili roke, sami od sebe pa tudi niso našli pot v naše vrste. Ena od variant, ki so se je posluževali^ tudi že dosedaj, vendar ima na žalost zelo omejen obseg, je sodelovanje z glasbeno šolo. Morda pa tudi v naših delovnih sredinah živijo in delajo mladi, ki jim je potrebna samo spodbuda, da bi se odločili za to obliko udejstvovanja? -V letu 1980 so si godbeniki začrtali program v naslednjih smereh: več promenadnih koncertov, sodelovanje na bakladi kanuistov, . sodelovanje na športnih prireditvah, sodelovanje na proslavi ob 120-letnici Steklarne Hrastnik. Godba na pihala Svobode II pa bo v tem letu obeležila svoj pomemben jubilej: 50 let obstoja. V zvezi s to obletnico bo pripravila tudi samostojen koncert. Čas tudi v tem' letu neutrudno beži. Novi izvršni odbor, ki je bil izvoljen, čaka veliko dela, ki ga je potrebno opraviti, da se bodo besede in pričakovanja iz razprave in program začeli uresničevati. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Jože Leskovšek. Za uresničitev zadanega pa je potrebno angažiranje, ne samo ozkega kroga — odbora godbe, sodelovanje z ostalimi dejavniki ih tudi delovno organizacijo, ampak polna odgovornost in, pripravljenost vseh članov — godbenikov, ki se kaže nenazadnje tudi v rednem obiskovanju vaj godbe. Jasna Kosm Sklenili smo, da se vključimo v tekmovanje o znanju Tito — revolucija | mir, 'pod naslovom 30 let socialističnega samoupravljanja. Predsedstvo OO ZSMS Šolsko polletje je za nami (Nadaljevanje s 3. strani) — dobra, Jože Ocepek — prav dober. Na kraju samo še to. Ta prispevek ni imel namena kategorizirati posameznike v dobri/ali slabi luči, namen je drugačen. Delavci Steklarne imajo pravico vedeti o uspehih in rezultatih dela ne samo tistih, ki so v rednem delovnem razmerju, ampak tudi o uspehih bodočih kadrov, za katere odvajajo del sredstev od u-stvarjenega dohodka. Odveč ne bo poudariti tudi to, da se bodo morali haši učenci, če drugega ne, tudi sami vključiti- v /stabilizacijska prizadevanja, s tem, da časovno osvojijo z aktivnim učenjem znanja, ki so za posamezno obdobje s programom začrtana. Za sedaj se od hjih pričakuje samo to. Kadrovska služba Zakonska svetovalnica Poročilo o delu OO ZSMS LETNA KONFERENCA IGD STEKLARNE HRASTNIK Redna letna konferenca je bila 26. 1. 1980 v gasilskem domu Steklarne Hrastnik. Po otvoritvi in pozdravu gostov ter gasilcev sta podala poročili predsednik UO tov. Aleksander Sivec in poveljnik tov. Rudi Kirhmajer. Poročilo predsednika TOVARIŠI GASILCI! Najprej bi pozdravil vse navzoče člane našega društva v njihovem imenu pa še posebno'vse vabljene. Ker se med seboj že vsi poznamo, mislim, da ni potrebno naštevati ■ imena predstavnikov drugih društev, predstavnikov naše DO in še drugih. Posebno bi pozdravil naše veterane, ki se kljub visoki .starosti redno udeležujejo naših letnih srečanj. Počastimo še spomin na preminule z enominutnim molkom f§3 SLAVA JIM! Tovariši gasilci, naše delo . v preteklem obdobju, to je v letu 1979 obravnavajmo danes kritično, in ne le formalno. Naj bo današnja ocena napotilo za nadaljnje, delo. Leto' 1979 je bilo jubilejno, narejenih je bilo precej pozitivnih korakov in mislim, da kakor sem lansko leto kritično o-cenil sodelovanje z vodilno strukturo v. naši DO, lahko danes izrečem pohvalo.. Mislim, da je bilo delo našega društva tudi zastavljeno na drugi osnovi kot prejšnja leta,, predvsem je potrebno, da problematiko prikažemo strokovno in realno in s tém dosežemo zaupanje delavcev, ki odločajo 6 sredstvih, s katerimi mi razpolagamo. Obenem pa morajo biti vidni, tudi rezultati in upravičenost .vloženega truda in denarja. Po lanski oceni je bilo stanje precej kritično in če pogledamo, kaj nas je težilo, je bila to predvsem voda, olje, dežurna služba :in opremljenost. Na osnovi vsega tega in že prej izdelanega programa smo tudi mi opravili svoje délo. Kot- prvo je bil izdelan izračun požarne obremenitve naše DO, na podlagi tega pa izračun potrebne vode, število gasilnih a-paratov itd. Po požarni obremenitvi, ki znaša 450.000 ccal/m2, to je nekaj manj kot visoka požarna obremenitev. Stanje je še vedno zaskrbljujoče, vendar pa se je na vseh štirih glavnih problemih že premaknilo. Tako smo v sodelovanju s TKI dali izdelati projekt v eni varianti za dovod vode. iz Save, za olja in druge vnetljive tekočine smo nabavili dva skladišča kontejnerja, kupili • smo precej nove opreme in prestavili gasilsko dežurno Službo v orodjarno. Vendar so vsi| štirje problemi nerešeni áli neopravljeni v celoti. Po'projektu za vodo je .treba še stvar realizirati, kontejnerja še niso v uporabi, oprema iz uvoza še ni vsa1 prispela, prav tako Še ni dokončana reorganizacija gasilske službe, ki naj bi sedaj spadala pod službo varstva pri delu in naj bi se zagotovili; poklicni gasilci. Kljub temu. pa smatram, da je . vseeno precej narejenega. Izrekam pohvalo našim najodgovornejšim in enako tudi vsem čla- nom društva. Problemov je precej in rešitev teh prepuščam razpravi. Ce se dotaknem dela v samem društvu; je naš UO imel 8 sej, kot predsednik pa ugotavljam, da se nekateri člani niso redno udeleževali sej v zadnjem obdobju, V prvem polletju je bilo precej več dela in tudi aktivnosti naših članov, v okviru našega jubileja 50-letnice društva je bilo več tekmovanj. Posebna zahvala za velik uspeh na teh 1 tekmovanjih gre tekmovalni desetini in njenemu vodju — dosegli so prvo mesto v Zasavskem območju. Posebno je potrebno poudariti prostovoljno delo naših članov, s katerimi so zbirali sredstva za izvedbo proslave, kakor tudi delo ob izvedbi same proslave. Ker smo o našem jubileju že precej povedali, je potrebno še dodati, da v letošnjem letu praznujemo 120-letnico naše DO in da bo .potrebno spet aktivno sodelovati. V sklopu civilne zaščite smo sodelovali v dveh vajah. Prva je bila priprava, druga pa akcija NNNP. Vaje so bile izvedene uspešno, u-gotovili pa smo nekatere pomanjkljivosti, ki: jih že odpravljamo. Aktivno smo se. vključili v teden požarne varnosti, vendar samo s članki in podobnim, ne pa tudi praktično z različnimi vajami ali prikazi v DO. V OGZ smo sodelovali v njenem IO z razpravami: in predlogi za razreševanje problemov v občinskem merilu. Eden izmed dogovorov, ki je v smislu stabilizacije, je tudi ta, da se dražja sredstva naročajo v različnih terminih in različnih DO ter s tem dosežemo, da je v našem dosegu vedno sredstvo, ki ima garancijo delovanja — to;so na primer gasilna sredstva, ki imajo kratek rok delovanja. V okviru OGZ so bili izvršeni razgovori in izmenjava mnenj z OGZ Velenje in obenem ogled Gorenja ter njihove požarne varnostne službe. Sam pa sem bil na strokovni ekskurziji v- Švici in Avstriji,''kjer smo se pogovarjali I s poklicnimi gasilci in videli precej novosti v gasilski tehniki, kar- smo tudi v- svojem delu za naprej,.s pridom uporabili,, "V zaključku poročila bi omenil še našo pot v Portorož, ki naj bi bila plačilo za trud ob delu pri proslavi, vendar je precej najzaslužnejših ostalo; doma, kijjib temu pa se večina strinja, da' je to pametnejša oblika kot' pa: prejšnji način ohranjevanja družabnosti- .’ Po planu za nabavo gasilskega orodja smo porabili 14 milijonov starih din, naročenega pa je še za 8 milijonov in s tem je realizacija 100 %. Poleg- tega pa smo s kreditom zavarovalnice 44 milijonov S-din kupili kontejnerja Za skladiščenje vnetljivih tekočin, za kar gre posebna zahvala tov. Branetu Milinoviču. Da na kratko zaključim, delo, ki smo ga opravili, je precejšnje, vendar naj nas to ne zavaja pri oceni požarne varnosti v naši tovarni. Želim, da se vsi vključijo v razpravo s konkretnimi predlogi za izboljšanje današnjega stanja. Poročilo poveljnika Mislim, da smo preteklo leto našega delovanja končali uspešno, da smo v pregledu požarne varnosti delovali dobro, da je bilo preteklo leto zelo. razgibano glede na naš jubilej 50. obletnice obstoja društva. So pa še druge stvari, ki nas skrbijo in za katere ne moremo reči, da so spodbudne. Po, operativni strani je društvo izvajalo program po planu, vaje so bile redne, predavanje e-nako, oprema, ki jo danes imamo je . zadovoljiva, razen najosnovnejšega sredstva za gašenje VODE nismo zadovoljni in ne bomo, dokler se ne reši zadovoljivo. To nam dela zelo veliko skrbi, ker zavedajoč, se požarnim obremenitvam, ki jih danes imamo dokumentirane, napisane, pa lahko rečem, da niti 1/3 ne Zadovoljuje trenutno, stanje naših, vodnih rezerv za primer večjega .požara. Okrog tega problema se bo treba v bodoče bolje angažirati in v okviru možnosti pristopiti realizi-ranju z boljšo preskrbo vode v tovarno. Trenutno imamo edino možnost dovoda večjih količin vode iz Save. Vendar, če upoštevamo ročno napeljavo cevovoda, skhe: ljudi, predno se ljudje zberejo, napeljejo; to: traja čas, ki je silno dragocen ob požaru. Upam, da bomo tudi' to težavo realizirali, kakor smo prebrodili že druge stvari. - Gasilci smo tu, da se ubadamo prvenstveno s požari, vendar - verjemite mi,'.da smo mi-naj večji sovražniki le-teh, zato: je zelo važna predpostavka preventiva, da ukrenemo vse, da do požara ne pride: Budno oko gasilca mora biti. povsod-« v vsakem hodniku, prostoru, na vsakem mestu. Ravno tu se moram ustaviti in negativno oceniti čuvajsko, službo, vedno imamo probleme z dežurnimi: gasilci, Pred nami stoji zopet problem, ko se bo eden upokojil; zanj ni in ni zamenjave. Če eden zboli ni zamenjave. Neurejeni OD,- ki se vlečejo -v nedogled, ustvarjajo: problem,: ki ga ne moremo ali nočemo rešiti. Lahko potrdim in drugi,- ki so- dežurali, da ta služba ni tako ničvredna, kakor si nekateri predstavljajo. Zahteva sposobnega in angažiranega človeka, zato upam, da se bo, ker se mora ta problem •rešiti. . ■ - V naši tovarni «imamo dosti kritičnih točk, ki so izpostavljene požarni nevarnosti. Zdaj se nam ponuja še ena dodatna nevarnost, to je uvedba plina za kurjenje. To je v redu zadeva, vendar po svoje spet zahteva previdnost, znanje-in izurjenost vsakega gasilca; da pravilno ukrepa' v pri- meru nezgode. Ne mislim dramatizirati ali napihovati, vendar moramo in smo se dolžni s takimi nevarnostmi seznaniti in izvrševati, da; bomo kos tudi tej nalogi. Druga nevarnost pa se nam obeta s postavitvijo naprave za tekoči kisik. Vemo, da ni gorljiv, vendar zelo nevaren, zato bo naša naloga, da se seznanimo tudi s to rečjo, V tekočem letu bomo naše vaje skoncentrirali na izvežbanosti gašenja plinov, novega upravnega poslopja, skladišč, kisika in ostale nevarnosti, s katerimi smo tako že seznanjeni. Tovariši gasilci, ker je v naši tovarni zaposlena skoraj polovica žensk, smo v akciji splošne o-bravnave in cilji CZ, samozaščite zainteresirani in tudi na priporočilo gasilske zveze, kakor obč. gasilske zveze, da v naši tovarni ustanovimo žensko desetino. Ta problem se vleče že nekaj let, vendar nismo dosedaj resno pristopili; k organizaciji. Potreba je dokazana, zlasti pri skladiščnih delavkah, pregledalkah v kontroli, slikarnici Prav bi bilo, da bi v tem letu organizirali posvet z vsemi pristojnimi glede te problematike. Tov. gasilci, moram še omeniti težave, ki tarejo naše. društvo, to je kader mladih gasilce,v.. Če pogledamo, je večina že ,starejših gasilcev in. zato moramo bolj poskrbeti za pomlajevanje našega društva. Prek našega glasila Steklar in s pogovori bomo skušali v tem letu pridobiti nekaj mladincev. Tekmovalna desetina se bo letos udeležila, tekmovanja in z dobro, uvrstitvijo lahko gre naprej. Tu bodo stroški, ki jih bo treba začeti reševati. Ko smo že pri. tekmovalni - desetini, ne moremomimo dejstva, da je naša desetina , dosegla izredni uspeh na občinskem, in, conskem tekmovanju, da zaslužijo vse priznaje, e-nako gre tov. Niku Knapu za nesebično,prizadevanje- in uspešno vadbo desetine. Z njegovo zelo dobro organizacijo in pedagoškim- znanjem je desetina uspela. Upam,, da bodo tudi v tem letu nadaljevali z uspehi. Na začetku mojega poročila sem .omenil „opremljenost- društva, ki je zadovoljiva in z opremljanjem bomo nadaljevali še v tem letu. Bil bi: krivičen, :če>ne bi izrekel j avno pohvalo za izredno prizadevnost,, sposobnost s. kopico dobre volje- za delo pri organizaciji požarne varnosti v našem kolektivu, pri skrbi za. opremljanje društva, za organizacijo ob proslavi 50. obletnice našemu pred-. sedniku. tov-. Aleksandru . Sivcu. Želimo,, da bi -nas v letošnjem letu in- naprej. dobro, vodil in da bi se Še' naprej razumeli med seboj. Lepo je delati v društvu, kjer - se. čuti enotnost,' razumevanj e. in dobra volj a. V našem društvu do -sedaj nismo: imeli kakšnih resnejših', problemov, skušamo med seboj rešiti vse probleme, da .obdržimo enotnost in en cilj da bomo dostojni gasilci. Žal letos, kot vidite, ni tajnika Frankoviča. Ne (vem, „kaj je z njim, mislim pa, da- društvo ne more in tudi ni. kompetentno reševati stanovanj,-; sko- problematiko posameznikov. Tov. gasilci, v naše vrste smo v kratkem ' sprejeli tri nove člane: H. Gruma, I M&hojlika in Orožna ml., z nekaterimi pa se še pogovarjamo. To bo osvežitev in tudi naloga za vnaprej. Želel bi se zahvaliti za razumevanje, podporo in sodelovanje našim samoupravnim organom vodjem TOZD, direktorju DO in vsem, ki so nam v preteklem letu na. kakršenkoli. način pomagali pri organiziranju proslave, vsa hvala posebej našim članom in veteranom, ki so pridno sodelovali na preventivnem področju, organiziranju proslave in z udeležbo na vajah. Želim, da bi v tekočem letu sprejeli program dela, in izvajali vse naloge enotno in polnoštevilno. Na področju operative imamo naslednji program: 1. Izvedba rednih vaj — gašenje tovarniških objektov. 2. Gašenje plinov: butana, propana, zemeljskih plinov, gašenje cistern, tekočih goriv, nastop gašenja uskladiščenega kisika in zavarovanje okolice, nevarnosti kisika, nevarnost zemeljskega plina. Obravnava požarnih obremenitev, upravno poslopje, način oz. poenostaviti napeljavo vode iz Save — prevozna prikolica z navij aki,- izvedba oz. predvideti tečaj za izprašanega gasilca in izobraževanje gasilcev. To bi bile glavne smernice našega delovanja. V tekočem letu želim §e nadaljnje sodelovanje, razumevanje in visok odstotek u-deležbe na vajah. Razprava Delovni predsednik tov. Janko Kavzar je sprožil problem preskrbe s požarno vodo. Tov. Jože Guzaj. je obrazložil, da so imeli razgovore s tovarno kemičnih izdelkov glede skupne napeljave požarne vode iz Save. Do skupnega ; realiziran j a ni prišlo, ker TKI to. varianto planira kot zad- njo med svojimi ukrepi za preskrbo z vodo. V naši DO pa bomo pregledali vse možnosti in e-konomsko izvedljive variante in eno od teh tudi realizirali. Tov. Rudi Kirhmajer pa je predlagal, da se v prvem momentu izdela prikolica za avto s kolobarjem cevi in tako skrajša čas napeljevanja vode iz Save v primeru požara. Tov.. Brane Milinovič je najprej pozdravil v svojem imenu in v imenu kolektiva navzoče ter se zahvalil gasilcem za požrtvovalnost pri čuvanju družbene lastnine. Zagotovil je, da bo kolektiv še naprej zagotovil sredstva za nemoteno delo društva, poudaril pa je, da morajo biti racionalno in funkcionalno izkoriščena. O-pozoril je na budnost in pripravljenost glede na situacijo, v kateri se nahajamo, obenem pa smatra, da je zagotovitev požarne vode ena od najvažnejših nalog ter da mora biti ta problem rešen v najkrajšem možnem času. Tov. Franc Kovač je pozdravil konferenco v imenu izvršnega sveta SO Hrastnik in oddelka za notranje zadeve, ter čestital društvu za opravljeno delo v preteklem obdobju. Opozoril je na povečano budnost v službi družbene samozaščite glede na poostreno politično situacijo v svetu. Poudaril pa je tudi, da je nujno potrebno takoj urediti kadrovsko in finančno stanje v zvezi z- dežurnimi gasilci. Za tem so pozdravili letno konferenco predstavniki gasilskih društev TKI, Prapretno in Rudnika. Tov. Jože Grohar je kot predstavnik Občinske gasilske zveze Hrastnik pozdravil vse navzoče. Posebno je pohvalil delo društva v preteklem, obdobju v preventivnem smislu, kakor tudi tekmovalcem in zaželel še naprej doseganje takšnih rezultatov. Tov. Ciril Novak je opozoril na preventivo v naših prostorih in pa neresen odnos nekaterih naših delavcev do dežurnih gasilcev. Tov. Aleksander Sivec smatra, da na preventivnem področju nismo naredili dovolj. Drugi problem, ki se je pokazal v akciji NNNP, pa so slabe sirene in pa še slabše telefonske zveze v občinskem merilu. Tov. Ladko Cestnik je postavil vprašanje, kako so seznanjena gasilska društva s požarno nevarnostjo naše tovarne. Tov. Rudi Kirhmajer je v svojem odgovoru podal obrazložitev dela društev glede na skupne intervencije. Vsako društvo pozna svoj del nalog in svoj prostor v takšni akciji, obenem pa je poudaril, da se vsa naj dražja in najnujnejša oprema koncentrira v gasilskem društvu Hrastnik — mesto, ter je vsem in ob vsakem času na razpolago. Tov. David Stopinšek je sprožil vprašanje obveščanja dežurnih gasilcev v tovarni, kadar so na obhodu. Tov. Zoran Klemen je odgovoril, da je zadolžen za nabavo brezžičnega aparata in da že ima prvo ponudbo. Aparat naj bi dajal zvočne signale za obvestilo dežurnim. Sprejeli so tudi sklep o razrešitvi dosedanjega tajnika društva in pooblastili UO, da potrdi novega. Drugi sklep pa je bil, da se najstarejšemu članu tov. Matiji Koritniku odnese s konference šopek rož na njegov grob. V nadaljevanju smo si ogledali film o paradi in proslavi, s tem pa je bila konferenca zaključena. Starejši člani GD na slavnostni seji društva ob 50-letnici Srčni infarkt Srčni infarkt je najhujša motnja preskrbe srčne mišice s kisikom. Število bolnikov s srčnim infarktom, narašča verjetno zajradi tega, ker se je bistveno spremenil način življenja in je' zato tudi več arterioskleroze. Nobena redkost ni več, da dobi infarkt človek pri tridesetih, letih, medtem ko so včasih za to boleznijo obolevali le starejši ljudje. Zaradi boljšega razumevanja je potrebno povedati, da lahko infarkt nastane ne le na srcu, temveč tudi na drugih organih v-našem telesu; pljuča, jetra itd. Način nastanka je podoben kot na srcu. Infarkt nastopi, kadar se zamaši ena od koronarnih (srčnih) arterij ali katera od njenih vej. Najpogosteje je fo veja leve koronarne 'arterije ali spodnji del desne koronarne arterije. Priliv krvi v srce skozi koronarno arterijo se tako zmanjša, da 'ne- zadostuje'za osnovne življenjske funkcije mišice. V takem 'primeru ostane del Srca, kjer je'prišlo do zamašitve arterije, brez krvi in propade. V primeru, da bolnik preživi, se nekrotično tkivo polagoma razgradi, namesto njega pa se prične vraščati novogranulaeijsko tkivo.' Končni rezultat je brazgotina. Katere osebe se pogosteje nagibajo k nastanku srčnega infarkta? .. osebe, ki so: že prej imele bolečine angine pektoris in le-te postajajo čedalje pogostejše in močnejše (bolečina, ki se pojavi prvotno v predelu srca ali pod prsnico. Bolečina polagoma narašča in traja eno dq dve minuti. Če bolnik miruje, bolečina popusti), — osebe, ki pogosto zaznajo pospešeno in nepravilno bitje srca, osebe, pri katerih se kažejo nepravilnosti v EKG (grafičen prikaz električnih tokov, ki nastanejo zaradi razlik v električni napetosti mišičnih celic med njihovo vzdraženostjo), — osebe, ki imajo zvišan krvni pritisk, — osebe, ki imajo v krvi povečan nivo holesterola (maščobe v krvi), — osebe, pri katerih so ugotov- __ ljene dedne bolezni kot npr. slad- ' korna bolezen iali druga koronarna obolenja, — osebe, ki prekomerno kadijo (preko 20 cigaret dnevno, zlasti mladi), .— osebe, ki so pod neprestanim psihičnim pritiskom itd. Znaki srčnega infarkta: - nenadna močna bolečina v predelu srca ali pod prsnico, ki izžareva v levo ramo ali nadlaket, včasih v obe zgornji okončini. Bolečino spremlja huda splošna prizadetost organizma, —! bolnik je močno prestrašen, obliva ga hladen znoj, — bolnika obhaja slabost in pogosto tudi bljuva, > — večkrat se mu zviša tudi telesna temperatura, zniža krvni tlak ali celo nastopi j o motnj e srčnega ritma, kar pa smatramo za; resno komplikacijo. Zdravljenje bolnika s srčnim infarktom: Bolnik s srčnim infarktom se mora obvezno zdraviti v bolnišnici. Ureditev ustreznih prostorov, oprema in izvežbano osebje omogočajo stalno kontrolo bolnikovega stanja, intenzivno terapijo in oživljanje, če je to nemudoma potrebno. Oddelki so opremljeni s posebnimi aparati (monitorji), ki avtomatično kontrolirajo življenjske funkcije (frekvenca in ritem srčnega utripa, arterialhi. pritisk, telesna temperatura itd.) in Signalizirajo pri morebitnih nepravilnostih. Zdravljenje bolnika v bolnišnici traja tri do štiri tedne. Velik del bolnikov lahko po sodobnih načelih zdravljenja vstane iz postelje že deseti dan po infarktu. V kolikor, je prebrodil bolnik krizo, postopoma začnemo z rehabilitacijo. Absolutni mir potrebuje le bolnik, kjer za to obstoje razlogi — komplikacije. Po prestanem zdravljenju v bolnišnici mora bolnik nekaj: mesecev temeljito okrevati. Veliko preveč pa je ljudi, ki so po prebolelem infarktu preveč zaskrbljeni za svoje zdravje, zato potem, ko zapustijo bolnišnico, pretežno počivajo. Svetujemo jim, naj se drže naslednjih nekaj-osnovnih navodil: — bolniki naj čimprej začnejo hoditi na sprehode po ravnem terenu. Tovrstno terapijo naj izvajajo vedno bolj odločno, tako da bodo tri mesece po prebolelem infarktu prehodili vsaj 5 do 10 km na dan; Hoja ne sme biti prepočasna. Bolnik naj hodi tako hitro, da se bo malo zadihal, S takim pravilnim: dražljajem: začno v Srčni mišici,nastajati nove žilne zveze. — bolnik mora redno jemati terapijo (zdravila), ki mu jih je predpisal zdravnik. To so zdravila, ki preprečujejo strjevanje krvi oziroma nastanek krvnega strdka, ki bi ponovno lahko povzročil zamašitev žile in s tem ponovni infarkt.'Bolnik mora jemati točno predpisane doze zdravila, — bolnik mora redno kontrolirati telesno težo in jo postopoma, zniževati v kolikor je to potrebno, — bolnik mora popolnoma prenehati s kajenjem in naj se v največji možni meri izogiba psihičnih stresov. Za zaključek pa želimo dodati še nasvet, da v primeru opisanih simptomov srčnega infarkta ne od-lašajte-z odhodom, v bolnišnico. Referat za zdravstveno vzgojo zasavski zdravstveni dom ■■ii Počitniški dom v Portorožu Odbor, za razmerja iz združenega .dela ih kadre'v delovni skupnosti skupnih služb RAZPISUJE naslednja dela in naloge ZA POČITNIŠKI DOM V PORTOROŽU: l! Upravnik počitniškega doma ¡v Portorožu 2. Glavna kuharica 3. Kuharica 4. Kuhinjska pomočnica 5. Kuhinjska delavka 6. Servinka . 7. Sobarica (1 izvršitelj) .(€ izvršitelj) (¡1 izvršitelj) (1 izvršitelj) (2 izvršitelja). (J izvršitelj) POGOJI: Pod točko 1 Delavne naloge in opravila se razpisujejo za nedoločen čas, da ima dokončano srednjo ali poklicno šolo gostinske smeri in dve leti delovnih .izkušenj, da ima izpit B kategorije in lasten avto in stanovanje za zamenjavo. Poskusno delo v času sezone 3 mesece. Pod točko 2, 3 de. 4: Delovne naloge se razpisujejo za določen čas od 10. 6. 1980 do 15. 9. 1980, da imajo ustrezno izobrazbo gostinske smeri i(imažnd .tudi priučeni).- Pod .točko 5, 6 in 7: Delovne naloge in opravila se razpisujejo za določen čas, in sicer od 10. 6. 1980 do 15. 9. 1980, da imajo dokončano osemletko. In naslednja dela in haloge ZA POČITNIŠKI DOM V BOHINJU: 1. Kuhinjska pomočnica servinka 2. Pomožna delavka sobarica. Pod točko 1: Delovne naloge se razpisujejo za določen čas od 10. 6. 1980 do 15. 9.1980, da imaijo ustrezno izobrazbo gostinske smeri '(možno tudi priučeni). Pod točko 2: Delovne naloge se razpisujejo'¡za določen čas od 10. 6. 1980 do 15. 9. 1980, da imajo dokončano osemletko. ROK PRIJAVE: 15 dni po objavi tega razpisa. Pismene prijave pošljite na naslov: Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre v DiSSS, Steklarna Hrastnik. Delovni čas za razpisana dela in .naloge je od 5. do 21. ure s popoldanskim 3-urnim počitkom (za servirke do 22. ure in popoldanskim dežurstvom). Vsem delavcem počitniškega doma je zagotovljena brezplačna hrana in stanovanje. Letovanje v letu’80 V naslednjem . sestanku, podajamo predlog razdelitve kapacitet in cen za letovanje v letu 1980, v počitniških domovih Portorož in Bohinj. STANJE ZAPOSLENIH NA DAN 1. 1. 1980 TOZD 1 stanjd 643 delavcev , TOZD 2 stanje 383 delavcev TOZD 3 stanje 74 delavcev ; tozd 4 ; stanje 91 delavcev TOZD 5 stanje 153 delavcev DSSS stanje 309 delavcev . Skupaj stanje 1.653 delavcev KAPACITETE POČITNIŠKIH DOMOV: 1. PORTOROŽ: 3 sobe po 2 postelje = 6 postelj j 10 sob po 3 postelje = 30 postelj 6 sob po 4 postelje = 24 postelj skupaj 60 postelj 2. BOHINJ: 3 sobe po 1 posteljo = 3 postelje 3 sobe po 2 postelji ,r==: 6 postelj 1 soba po 3 postelje 3 postelje 2 sobi P° 4 postelje = 8 postelj - skupaj '=' 20 postelj RAZDELITEV PO TOZD: (za posamezne izmene po 10 dni) TOZD 1 = 39 %■ PORTOROŽ 23 postelj BOHINJ 8 postelj TOZD 2 = 23 % PORTOROŽ 14 postelj BOHINJ 4 postelje TOZD 3 = . 4,5 % PORTOROŽ 3 postelje BOHINJ 1 posteljo TOZD 4 B8BS8 5,5% PORTOROŽ 3 postelje BOHINJ 1 posteljo TOZD 5 = 9 % PORTOROŽ 6 postelj BOHINJ 2 postelji DSSS = 19 % PORTOROŽ 11 postelj BOHINJ 4 postelje Skupaj = 100 % PORTOROŽ 60 postelj BOHINJ 20 postelj PORTOROŽ: Za člane in upokojence DO Steklarna Hrastnik in njihove družinske člane: (mož, žena, otroci). Od 1. 1,—30. 5. 1980 Dnevni penzion, Celi obroki 100.— Mali obroki 68,— Zajtrk 10.— ' 6,— Kosilo 40,— 24,— Večerja 30.— 18.— Z + K.+ V 80.— 48,—: Prenočišče 20.— 20,— Od 1. 6—30. 6. 1*)80 in od 21. 8,—30. 9. 1980 Dnevni penzion 120,— 82,— Zajtrk 12,— 7,— Kosilo 48,— 29.— ’■ Večerja 36,— 22 — Z —K +V 96,— 58.— Prenočišče 24 — 24,— Od 1, 7,—20. 8. 1980 Dnevni penzion 150,— " 102,— Zajtrk . 15,—r 9,— Kosilo 60,— 36,— • Večerja 45.— 27,— Z + Kf|V 120,— 72,— Prenočišče 30,— 30.— Za tuje goste: Od 1. 1.—30. 5. 1980 Dnevni penzion 150.^- 102,— Zajtrk 15,— 9,— Kosilo . 60.— 36.— - Večerja '.. 45.-SR 27,— Z-j-K + V 120,— 7 Prenočišče 80.— 80.— Počitniški dom v Bohinju Od 1. 6.—30. 6. 1980 in od 21. 8.—30. 9. 1980 Od 1. 7,—20. 8. 1980 Dnevni penzion 180,— 124,— Zajtrk 20,— 12,— Kosilo 70,— 42,— Večerja 50.— 30,— Z + K + V 140.— 84,— Prenočišče 100,— 100,— 30 Dnevni penzion 200.— 138.— Zajtrk 20,— 12,— Kosilo 75.— 45,— Večerja 60.— 36,— Z + K +V 155,— 93.— Prenočišče 120.— 120,— Ojsterškova in Kavzar NAJBOLJŠA EKIPA: ZASAVSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA NA GRÖNLAND S tradicionalno prireditvijo pod naslovom VEČER ŠPORTA. GLASBE IN RAZVEDRILA so hrastpiškj telesnokulturni delavci pregledali sadove svojega dela v preteklem letu, podelili priznanja za športne dosežke najboljšim BOHINJ: 1. Za člane in upokojence DO Steklarna Hrastnik in njihove družinske člane: (mož, žena, otroci). Od 16. 2.—31. 5. 1980 in od 1. 10.—20. 12. 1980 Od 1. 6,—30. 6. 1980 in od 21. 8,—30. 9. 1980 Od 1. 7.—20. 8. 1980 in od 20. 12.—15. 2. 1980 Celi obroki Mali obroki Dnevni penzion 100.— 68,— Zajtrk 10,— 6,— Kosilo 40.— 24,— Večerja '30,— 18.— Z + K + V 80.— 48.— Prenočišče 20,— 20.— m 1 Dnevni penzion 120.— 82,— Zajtrk 12,— 7,— Kosilo 48,— 29,— Večerja 36.— 22,— Z + K +V 96.— 58,— Prenočišče 24.— 24,— Od 1. 7.—20. 8. 1980 in od 20. 12,—15. 2. 1980 Dnevni penzion 150,— 102.— Andreja Ojsteršek, tretje leto zapored najboljša športnica- Hrast- Zajtrk 15,— 9.— nika Kosilo 60,— 36,— Večerja Z + K'4-V 45.— 120.— 27.— 72,— posameznikom, razglasili rezuita- Prenočišče 30.— 30.— te delavsko-športnih iger in iz- brali najboljšo športnico, športni- Za tuje goste: Od 16. 2,—31. 5. 1980 in od 1. 10,—20. 12. 1980 " Dnevni penzion ka in športno ekipo Hrastnika v 150.— 102.— preteklem letu 1979. Prvič pa so najprizadevnejšim športnim delavcem podelili odslej tradicionalne Bloudkove značke. Tako kot v preteklosti, je tudi Zajtrk 15,— 9.— tokrat prireditev vzbudila precej Kosilo 60.— 36,— pozornosti, zlasti med mladino, ; Večerja 45.— 27.— tako da je bila dvorana v poslov- Z-fK+V 120.— 72,— no-stanovanjski: stavbi skorajda Prenočišče 80.— 80.— pretesna. Od 1. 6.—30. 6. 1980 in od 21. 8.—30. 9. 1980 Po krajšem slavnostnem nagovoru predsednika IO TKS tov. Vilija Grebena, so najprej raz- Dnevni penzion 180.— 124.— Zajtrk 20.— 12.— Kosilo 70,— - 42,— Večerja 50,— 30,— Z-fK + V 140,— 84.— Prenočišče 100,— 100.— Dnevni penzion 200,— 138.—- Zajtrk 20,— 12.— Kosilo 75,— 45.— Večerja 60.— 36,— Z + K +V 155,— 93,— Prenočišče 120.— 120.— OBVESTILO Industrijisiko gasilsko društvo Steklarne Hrastnik 'bo na priporočilo občinske gasilske zrveze (vključilo v svojo dejavnost tudi žensko gasilsko desetino. . Vabimo vse, ki se čutijo sposobne in imajo veselje do gasilstva, da se prijavijo pri poveljniku društva. .Rudiju Kirhmajerju — TOZD 5. glasili rezultate DŠI za preteklo leto. Resnici na ljubo moramo priznati, da z njimi ne moremo biti ravno zadovoljni in še manj ponosni. Leto 1979 je več kot zgovorno dokazalo, da z našo rekreacijo, katere viške naj bi bile občinske DŠI, nekaj ni v redu. Število udeležencev namreč nenehno upada. Osnove teh iger, to je predhodna' tekmovanja znotraj posameznih DO ih ustanov, praktično ni več, ali pa je manj tistih, ki naj bi tovrstno rekreacijo razvijali. Mednje sodimo tudi mi, ki smo imeli tovrstno dejavnost pred leti dokaj dobro razvito in utečeno. No, o tem kdaj drugič. Največ uspeha v preteklem letu so imeli predstavniki Sijaja, ki so tako več kot zasluženo o-. svoj ili prehodni pokal in naslov ekipnega zmagovalca DŠI Hrastnik za leto 1979. Drugo mesto so osvojili športniki TKI, tretje REK Edvarda Kardelja TOZD Rudnik Hrastnik,, medtem ko so bili predstavniki- Steklarne (lanskoletni zmagovalci) tokrat šele četrti. Za nameček naj še dodamo, da ekipe Steklarne, z izjemo strelk, niso osvojile niti enega prvega mesta. Posebna priznanja za športne dosežke je prejelo 23 posameznikov in posameznic iz šestih športnih panog. Naslov najboljše hrastniške športnice je- že tretjič zapored brez prave konkurence osvojila 17-letna Andreja Ojsteršek. Andreja je republiška mladinska in članska prvakinja, stalna članica mladinske državne reprezentance, med igralkami I. zvezne namiznoteniške lige, kjer brani barve republiške selekcije — Olimpije, pa je trenutno najboljša Slovenka na osmem mestu. Vrsta njenih uspehov je tako dolga, da vseh nima smisla naštevati.. Po enoletnem premoru je naslov najboljšega športnika ge drugič pripadel Petru Kavzarju, našemu najuspešnejšemu kajaka-šu zadnjih let, večkratnem državnem in republiškem prvaku, stalnemu članu državne reprezentance in udeležencu zadnjih dveh svetovnih prvenstev. V lanskem letu, z izjemo 7. mesta na olimpijski progi v Augsburgu, kjer je nastopila vsa svetovna elita, Peter nekih posebnih uspehov ni imel. Na svetovnem prvenstvu v Kanadi je kljub temu, da je sodil v krog favoritov za naj višja mesta, pristal na sicer vidnem 32. mestu, kar pa, kot sam zatrjuje, ni pravo merilo njegove vrednosti. Nekaj več negotovosti je vladalo le pri izbiri najboljše ekipe leta'. Sicer pa, da ne bo nerazumevanja, negotovost je povzročilo le vprašanje upravičenosti glede na to, da je 1. zasavska alpinistična Odprava na Gronland je svoj podvig opravila že leto poprej, torej leta 1978. Pojasnilo je prišlo s strani Planinske zveže, ki jedala sap; it w 1 mm. SiNM Naslov najboljšega športnika je že drugič pripadel Petru Kavzarju. naslednjo utemeljitev: 1. Zasavska alpinistična odprava na Gronland je svoje, vzpone glede na to, da je šlo za doslej neraziskane vrhove, res že opravila v letu 1978, vendar jih je mednarodno alpinistično združenje registriralo in preneslo v dokumentacijo šele za leto 1979. Zaradi tega je njen uspeh dejansko možno upoštevati kot dosežek za to leto. (Nadaljevanje na 14. strani) IZ MESECA V MESEC Šele 12 ‘let ¡ima Vesna Ojsteršek; -pa vendar igra namizni tenis tako rutinirano ‘kot da bi jih imela že dvakrat toliko. Prav zaradi te njene vrline jo mnogi smatrajo za najveoji talent ju-. goslovanskega ženskega namiznega tenisa. Takšno mnenje strokovnjakov je znova potrdila na zadnjem odprtem pionirskem prvenstvu Zagreba, ko je - bila enkrat prva in enkrat druga. Peter Kavzar ni uspel na zadnjem svetovnem prvenstvu v Kanadi. Vendar pa mu to ni - vzelo volje, da ne bi že dober teden po svetovnem prvenstvu dosegel izvrstno sedmo mesto na olimpijski progi v Augsburgu. Morda si prav zavoljo tega tako želi, da bi tudi kajakaštvo na divjih vodah ponovno postalo olimpijska panoga. Kaja-kaši so zadnjič nastopili na olimpijskih igrah v Miinohnu. Takrat pa je ibil Peter še pionir. Osemnajsto tradicionalno tekmovanje strelcev, za Rudarsko svetilko so premočno osvojili organizatorji. Tako je ekipa sfcrel-. ske družine Rudnik poleg, mariborskega Stavbarja .edina, ki I je to trofejo, osvojila v trajno last. Rižnar Daririo . je bil po ocenah. ‘ športnih novinarjev za Djuri-čem in Babškom tretji najbolje-ocenjen Rudarjev igralec v jesenskem delu prvenstva II. zvezne nogometne lige. Kljub temu pa je bil za. svoje mesto v enajsterici nenehno v strahu. Rudarjev trener profesor Verdenik je pač menil drugače. Kako bo 'šele Spomladi? Telovadba, ¡tista orodna, je.bila švojčas v .Hrastniku sila razvita. in kvalitetna šiportna panoga. Imena, kot so: Skaza, Senica, Urbane, Erman pa Poljšak in še nekateri, so pomenih pojem kvalitete, ne le v Slovenskem prostoru. Kot spomin na te lepe čase je ostal le še živ-1 jensko nevaren TVD Partizan. Ostalo je zamrlo — tudi telovadba. Invalidski šport je združen v ŠD INVALID. Med panogami športnikov-invalidov pa so najbolj priljulbljene: streljanje, šah in kegljanje. In prav v kegljanju dosegajo hrastniški športniki-invaiidi največje u-.-. spehe. Tako . je Anton Kolšek republiški prvak za leto 1979 v svoji kategoriji. Nogomet še. nadalje ostaja najbolj zanimiva in razširjena športna panoga, ne le v Hrastniku. Bi hoteli vedeti, katera enajsterica Bratstva je bila najboljša? Kaj pravite na tole, ki je sredi 50-tih let nastopala v CMV ligi (slovensko-hrvaška): Debelak, Gojgič, Grčič, Lane-gar, Groznik/ Kumlanc, Mlinar, Tihole II., Ocepek, Jager I., Kavšek ITI. Ta enajsterica je dne 3. 6. 1956 premagala Mladost-iz Zaboka s 6 : 3. Rajko Žagar, upokojen steklar, sicer marljiv športni delavec, je pivi dobitnik zlate Bloudkove značke, ki jo je letos prvič podelila TKS Hrastnik. Čeprav je Ibil priznanja vesel, pa mi je zaupal, da mu delo z mladimi pomeni vse. Zlasti, ker ga spoštujejo in poslušajo. Eržebet Palatdnuš je prepričljivo osvojila zvezni kvalifikacijski turnir članic v Ljubljani. Še najbolj se je morala potruditi v igri z Ojsterškovo. Dvoboj je •dobila z 2: 1. Kot kaže, se ji v sklepnem turnirju Andreje ni bati. Zavoljo enega samega seta je Ojsterškova zasedla šele sedmo mesto in tako ostala kot prva rezerva za turnir najboljše ¡dvanajsterice članic. Kaj pomenijo zadnji uspehi Bojana Križaja in ostalih naših alpskih smučarjev, je lahko videti po pravem smučarskem boomu na naših smučiščih. Najbolj pa si ¡mane roke Elan: V hrastniški blagovnici so do polovice januarja prodali kar 300 parov smuči in 250 sani. Lepi 'številki, ni kaj. Kako bi bilo šele pri nižjih cenah!? Resni stabilizacijski ukrepi bodo že tako pičla finančna sredstva, namenjena telesni kulturi še bolj zmanjšali. Koliko bo to v številkah, žal še ne vemo. Gotovo pa je, ¡da (bo finančni problem. še bolj prisoten. Zato Jv klubih in društvih varčujejo, kar se da že s prvim dnem te-, ga leta. Temu primerne so bile tudi nagrade na-zaključni prireditvi ¡»Večer 'športa, glasbe in razvedrila«. Ena sama točka je manjkala nogometašem Bratstva, da bi v sezoni 1955/56 zadržali status CMV lige. Odločilen je ibil jesenski del,- ¡ko je enajsterica uspela osvojiti le dve točki. Drugi del je Ibil mnogo bolj uspešen. Vendar je 1.1 osvoje- nih točk iz tega dela bilo še vedno premalo za obstanek v ■ligi. Zadnjo tekmo doma so iz-gublii z enajsterico Maribora z 0:2. Angažiranje — aktivno delovanje na nekem področju, pomoč pri delu ,oz. reševanje določenih problemov, skratka pomoč v . obliki novih moči, bi še kako prav prišla NUK Karničar. Klub namreč, ki dosega izvrstne re-. zuitate, ima vse večje težave s kadri. Tako ibi potrebovali vsaj enega trenerja, pa tudi za o-pravljanje tajniških poslov (administracije) bi nujno potrebovali ¡dela voljnega človeka. Celih 10 let je že minilo, odkar smo v steklarni organizirali zadnji steklarski šahovski hrzo-turnir, To ekipno .tekmovanje je znalo privabiti tudi po dvajset in še več ekip. Lepo tradicijo, naj ¡bi letos obnovili. Jubilej delovne organizacije je kot nalašč za to, da-se takšna napaka popravi. Najbrž ne le za eno leto?! Informativno naj vain zaupam, . da se nam letos obeta pestra športno-rekreativna dejavnost. Želeti je le, da bi iz tega izvlekli kakšen koristen poduk in ne čakali spet na kakšen podoben. jubilej. Že uvodoma ¡pa je treba dodati ¡da brez vašega razumevanja ih zlasti še aktivnega sodelovanja tudi ne bo šlo. Je že tako, da človeku ne gre vedno tako kot bi želel in načrtoval. Zakaj--ta ugotovitev? Preprosto iz tega razloga, ker načrtovana aktivnost po TOZD in DSSS tudi rii zaživela. Izjema so le v TOZD II in V, ki vsaj občasno skušajo z organiziranjem kakšne prireditve. Aforizme, ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapise je zbral in po svoje zapisal Jože Premec. Ojsterškova in Kavzar (Nadaljevanje š 13. strani) Naj dodamo, da je 10-elanska odprava, v kateri so bili tudi štirje hrastniški alpinisti, na svoji poti osvojila in poimenovala šest vrhov. Eden od teh vrhov nosi odslej ime GLAŽUTA. Po sklepu, da bo to odslej naprej tradicionalno priznanje, so tokrat prvič podelili Bloudkove Značke riajprizadevnejšim teles-nokulturniim delavcem v občini. Zlato Bloudkovo značko, za več kot 30-letno uspešno delo'v športu, zlasti v Brodarskem društvu je IO TKS podelil tov. Rajku Žagarju. Srebrna Bloudkova značka je našla svoje mesto v vitrini marljivega kolesarskega delavca Leopolda Majesa, ki je neločljivo povezan s kolesarskim društvom že 23 let. Bronaste značke pa. so za več kot 10-letno delo prejeli: Franci Kovač . — boks sekcija TVD. Partizan, Franci Češnovar za delo pri nogometu in Brane Mravljak za .prizadevnost v okviru šolskega športnega društva. Za prijetno razpoloženje in bolj za urne pete je skrbel ansambel »Žarek«, z mikrofonom pa se je spoprijel Jože Premec. In za konec še ena ugotovitev, ki ni ušla očem mnogih prisotnih. Kdo ve zakaj v dvorani ni bilo predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Je mar tudi to odraz športno-rekreativnih razmer in odnosov v občini. Res da je organizator morda napravil napako, ker ni poslal osebnih vabil, toda to vsekakor ne bi smel biti vzrok za takšen odnos. ~ J.'Premec Nagradni kviz znanja France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v majhni vasici Vrba na GorenjskemsUV slovensko pa tudi svetovno literaturno-zgodovino je zapisan kot velik pesnik, vendar je bila njegova , veličina priznana šele po njegovi- smrti. ■Umrl je v Kranju. 8. februar, dan njegove, smrti, smo Slovenci zapisali kot svoj kulturni praznik. 1. Romantika se kot nova slovstvena smer pojavlja okrog leta 1800. Evropska romantika je dosegla svoj vrh predvsem v lirskemrin epskem pesništvu, razvila pa se je tudi na Slovenskem. Tu je izhajalo tudi glasilo slo venske, romanti-ke. Izšlo je v petih zvezkih, izhajanje pa je bilo odvisna od cenzure. V glavnenr je izhaja-■ lo 4 leta; zagon ob lastnem glasilu pa-je-začel pešati zlasti, po smrti Matije Čopa. Kako se imenuje to glasilo? a) Zvon b) Kranjska Čbeliča c) Pesmi za pokušino - 2. Ob prihodu Cesarja Ferdinanda leta .1844 je France Prešeren napisal najpomembnejšona* rodno politično pesem. Okvir ji je napitmcar kitko uvaja prva kitica te pesmi. Čeprav je bila napisana leta 1844, je tega leta še ni mogel objaviti. V celoti;je bila?,objavljena šele leta 1848. Kako se imenuje ta pesem? - 3, Prešeren je napisal tudi Sonetni venec. Obliko je sprejel iz tradicij e, italijanskega pes- , ništva. Vsebino Sonetnega venca je posvetil ljubezni do ženske in ljubeznijo domovine. Soneti so povezani v celoto s pomočjo prvih in Zadnjih verzov: zadnji verz vsakega soneta je prvi verz naslednjega, vsi pa se ponovijo v. magistralu, ki .nosi .na začetku vsake vrstice , črko iz imena in priimka dekleta, ,kiv.ji je po"-svetil večji del Sonetnega venca. ' Katero dekle je to (ime in priimek)? , 4. Izmed naštetih naslovov pesmi ene ni napisal France Prešeren.- Izpišite* jo na spodnjo črto za odgovor. a) Slovo od mladosti b) Povodni mož . - c) Turjaška Rpžamunda d) Nezakonska mati e) Zadovoljni Kranj ec -- Pesnik-.ni -napisal - Upokojene Rezi Projič 15. januarja 1980 je bila starostno upokojena tudi tovarišica Terezija. Projič, zaposlena kot knjigovodja osnovnih sredstev. Tov. Rezi ae je rodila 11. oktobra 1924 v Hrastniku v delavski družini. V Steklarni Hrastnik se je prvič zaposlila 31. oktobra 1938 in delala do 28. oktobra 1942. Med vojno je bila zaposlena v vrtcu, nato pa se je 1. oktobra 1958 znova zaposlila' v Steklarni Hrastnik in tu nato prebila vso ostalo delovno dobo do upokojitve. Zaposlena je bila pri kontroli v'skladišču gotovih izdelkov, nato nekaj časa tudi v oddelku za obračun osebnih dohodkov, v planskem oddelku, pri kalkulacijah. Vse od leta 1961 dalje pa je opravljala svoje delo knjigovodje osnovnih sredstev. Opravljati to delo nekdaj, v primerjavi z današnjim, se /vsekakor bistveno razlikuje. Treba se je bilo .znajti,.. si ustvariti način dela, zbiranja podatkov, predvsem pa natančen pregled nad sredstvi v delovni organizaciji in Steklarna Hrastnik ne spada- ravno med /majhne. Srečevali smo jo ob vsakoletnih inventurah, jo videvali ob obhodih skozi obrate^ in delavnice s skupinami naših pripravnikov, ki so v modrih haljah hodili ob njej, da se spoznajo z obrati, s stroji ter si tako ustvarijo sliko tistega, kar bodo v knjigovodstvu beležili, obračunavali. Ona pa jim je razlagala posameznosti s svojim mirnim glasom, potrpežljivostjo in vedno tudi z obilico dobre volje, ki je spremljala njeno delo in zaradi česar so jo vzjljubili tudi “sodelavci v oddelku. Delo knjigovodij e osnovnih sredstev, ki zahteva natančnost in stalno spremljanje vseh nastalih sprememb, je združevala s svojim veseljem in vne-• mo za delo. Verjamemo, da bo tako tudi v bodoče. Ob njeni upokojitvi želimo tovarišici Reziki v obilico zdravja in sreče v krogu njenih domačih. . Kati Trainte 31. januarja 1980 je bila starostna. upoko j ena. Tovarišica ■ Kati Tramte. Rodila se je 21. julija 1925 v delavski družini v Hrastniku. Ko j e'končala 7. razred osnovne šole, se je učila za šiviljo. Med vojno v letih 1944 do 9. maja 1945 pa je bila otroška negovalka. Nato se je zaposlila v tovarni zdravil LEK, ki je bila nekaj časa v Hrastniku do 14. julija 1948. Po ukinitvi tega obrata pa si je poiskala Zaposlitev v naši delovni organizaciji in ji je od vstopa 19. julija-1948 ostala zvesta do danes. Spet so se/naše delovne vrste. zmanjšale za našo sodelavko, ki smo;jo srečevali v brusilnici kot pregledalko vedno dobre volje, prijazno, ko je z veseljem o-pravljala svoje delo, kljub temu da skozi vsa “ta dolga leta,'ki jih je prebila v naši delovni sredini, nišo bila vedno lahka. NOVODOŠLI v LETU 1979 VOŠ Vlš ss VK KV PK NK Skupaj TOZD 1 ‘ ■ - —■ i I 2 2 15 "" 47 . 66 TOZD 2 1H9 ' .Z 1 23 10 68 102 TOZD 3 , ' | 2 6 8 TOZD 4 ■— — — l 7 2 10 TOZD 5 — 2 1 5 11 f 19 DSSS 1 1 15, 3 — ,■ 13 33 SKUPAJ 1 1 18 4 K 40 29 145 j 238 ODŠLI V LETU 1979 VOŠ VIŠ SŠ VK KV PK NK Skupaj TČ)ZD 1 1 . — 1 ... 2 8 12 31 66 120 TOZD 2 — j pippi 1 10 30 41 8 90 TOZD 3 — — ; —: ' 1 . 5 1 7 ' TOZD 4 — ' ' - 2 - 4 5 1 12 TOZD 5 —\ , l 11 5 ■ — 8 24 DSSS -i:r—rr\ 13 2 2 2 6 25 SKUPAJ 1 — 18 35 55 . - 80 - 89 278 "Želimo ji," da‘bi leta' zasluženega pokoja še dolgo užila v zdravju, sreči in zadovoljstvu. Marija Pivec Konec .meseca januarja-1980 je -bila upokojena tudi tov. Marija Pivec, zaposlena kot kontrolor stelkla v avtomatski proizvodnji. Rodila se je 8. januarja” 1925 v Hrastniku, v delavski družini. Oče je bil rudar. V steklarni se je. zaposlila že leta 1941, takoj po vojni nekaj časa potem .ni bila zaposlena, znova pa sc je zaposlila v steklarni - v letd 1959. Odpravljala' j bdelo vezalke, .nato pa ves čas delo pregledalke stekla, delo, ki zahteva natančnost, zbranost in poznavanje napak v steklu. Kupci pričakujejo izdelke ustrezne kvalitete, zato ni vseeno, Ikako je svoje delo opravljala. tKo- je" prišla k mam ha razgovor,'je ihiio čutiti iz njenih besed optimizem, dobro voljo. Rada je imela,svojo delovno sredino, dobro se je počutila na delovnem mestu med sodelavci. Skozi ta desetletja njenega dela se je tudi pri kontroli stekla marsikaj spremenilo — na bolje. In čas ji. je'hitro minil, pravi. Hi ¡1® j lil ti ¡pil: up? .mfi& m 1 * 1 | sporazumna pre.kinitev samovoljna zapustitev izključitev iz podjetja JLA upokojeni invalidsko S upokojeni umrli 1 SKUPAJ 'TOZD 1 35 51 2 15 14 2 1 120 TOZD 2 26 40 6 12 3 \: .• \ 3 90 TOZD 3 5 1 1 — \ - — 7 TOZD 4 7 1 m —- 3 1 • —L —^ — 12 TOZD 8 13 3 — 1 6 — 1 24 DSSS 15 3 — — 6 i — 25 Skupaj 101 99 9 ' 31 30 3 5 278 Bila je. tudi članica delavskega sveta delovne organizacije. Želimo ji, da bi leta zasluženega pokoja preživela še dolgo, srečno, s prijetnimi spomini na delovne tovariše. Uredništvo Prišli v podjetje v mesecu januarju 1980: TOZD I: SOFTiIČ RUČIJA — odnašalka stekla, POŽUN DANILO — odnašalec stekla, RAZPOTNIK MARIJA — odnašalka stekla; MURATOVIČ BAJRO — Odbijalec JRiDBO, HALILOVIČ HTMZO — delavec na kanalu. TOZD II: VINTAR BOJAN — strojnik IS, ODŽIC MILAN II — pomočnik strojnika, TOPREK BOJA kontrolor stekla, BAGA-RA ALOJZIJ — varilec folij. TOZD III: TOMIČ RUŽA — pomožna .delavka, LESKOVŠEK MARIJA — vezalka, VOZLIČ VANJA — vezalka. TOZD ¿EV: ŠINKOVEC BORUT __ dizeler TOZD V: PERŠIČ PETER — ■ obratni elektrikar. DSSS: dipl, tog. PREDOVNIK DOLORES — pripravnik, DRAKSLER METKA — pripravnik. Odšli iz podjetja: Samovoljna zapustitev delovne organizacije: TOZD I: TRUMIC FADIL — dostavljalec stekla. TOZD III: RELJIČ NIKOLIJA — pomožna delavka. Sporazumna prekinitev delovnega razmerja: TOZD I: BiRAKIČ SADE — delavec na kanalu. TOZD II: FABJAN VILI — izmenski vodja, DŽANKOVIČ HA-LIL — odbijalec kelihov, BUR-ŠIČ ALOJZIJA — kontrolor stekla TOZD IV: KNAUS VIKTOR — cizeler. TOZD V: CVELBAR VENČESLAV — šofer tovornega avtomobila. DSSS: ZALETEL ADALBERT — organizator AOP. Upokojeni: TOZD I: TRAMTE KATARINA — kontrolor stekla. TOZD II: PIVEC MARIJA — kontrolor .stekla. DSSS: PROJIČ TEREZIJA — knjigovodja osnovnih sredstev, SAVINC MARLBNA — evidenti-čar v EE. Izključeni iz .podjetja: TOZD if EKIC DURSUM — delavec na kanalu, DUVNJAK ŠALIH — predstiskalec. TOZD lili: NiIŠIC IZAJETA — čistilka pisarn. Odšli v JLA: TOZD V: BABIC ZIJAD — delavec težak na transportu. Poročili so se: MAURER STANISLAVA II — ekonomski tehnik in ZALOKAR BRANKO, ZU.KIC iSUVADA — kontrolor stekla TOZD II in RA-MIC HAJRUDIN, NIKOLCIČ MITRA — kontrolor stekla TOZD S to STOJANC1C STANKO — predstiskalec MDR — TOZD I, MARKOVIČ LJUBICA — odnašalka stekla TOZD I in SAVIČ DUŠAN — ročni pihalec RDBO — TOZD I. Prirastek v družini: Maksimovič Stoja — sin LJU-BIŠA, Mokotar Karl — hči METKA Savič.Li.ubica — sin DEJAN, Uredništvo NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi reditvami .borno z žrebom razdelili sedem nagrad: : 1. nagrada 100 din 2. nagrada .70 ¡din 3. -7. nagrada po 50 din. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STE-KLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve,. Ki bodo v uredništvu do srede, 27. februarja. . . NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno ¡križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 1/1980 smo prejeli 73 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada: 100 din Jože Pr emec 2. nagrada: 70 din Pepca Zoro i 3. -7. nagrada po 50 din: Milan Crnkovič, upokojenec, Anton Levec, Olga Pevec, Boris Mlakar, Magda Perpar. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE •VODORAVNO: sisal, Adams, kos, Ostve, ducat,' lov,- car, ime, kolona, E, oznanilo, etat, SREČNO NOVO LETO, vsebina, amater, SO, vata, Lima, No, tram omen, A-ceva/ pirati, Ž. K., Stanite, svinčnik, zelot, jodati, jetra, Alarih, Eratosten, vir, srk, otor, jela, oro, Kartum, akademik, dob, amf ora, koks, ski. . (D. K.) UREDNIŠKI ODBOR: Matija Koritnik — predsednik odbora;' Jasna Kosin- — odgovorni urednik, člani: Slavko Gornik, Hilda Drame, Albert Kapelar, Pavle Bauerheim, Adi Zaletel,. Anita Greben, Mili Kobal. DRUŽBENI ORGAN ZA INFORMIRANJE: Adi Zale tel?— predsednik, člani: Vili Petrič II, Kristina Greben, Mirko Zorc II, Janez Ciglar, Vera Habjan, Rudi Kirhmajer, Matija Koritnik, Anita Grebenr UREDNIŠTVO: Steklarna Hrastnik, Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 interno 51. Tisk in klišeji AERO, TOZD grafika Celje. ZAHVALA Ob mojem odhodu iz delovne organizacije v drugo delovno sredino, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem remontne delavnice TOZD 4 za prelepo darilo, ki me bo spo-minjaio na vas, dragi sodelavci. Obenem pa se lepo zahva-, ljujem tov; Ržeku za ganljive besede ob mojem odhodu iz DO. Pri vašem nadaljnjem delu pa želim vsem skupaj veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Še enkrat naj lepša hvala za darilo, in za srečne trenutke, ki sem jih prebil z vami, dragi sodelavci. . Viktor Knaius ZAHVALA 10. januar je bi! moj zadnji delovni dan v steklarni. Moji sodelavci v izmeni Ivana Razdevška in Marjana Mikliča v TOZD 2 — avtomatska predelava steklene. mase so se zelo potrudili, da so mi odhod o-1 ep šali. in za vedrto vtisnili v spomin. Nikdar jih ne bom pozabila; nanje me bodo spominjala tudi njihova darila, ■ izrazi pozornosti, za katera se naj.lepše zahvaljujem. Sedaj sem v pokoju, svojim sodelavkam . in . sodelavcem rta delovnih mestih pa želim še veliko delovne vneme,, skrb-liosti in natančnosti, kar vse pripomore k dobrim delovnim uspehom in odnosom. Marica Pivec Ob izgubi drage mame . JULIJANE POŽAR se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni'zadnji poti. Posebna hvala za darovano cvetje in vence. Žalujoči sin Valter in ostalo sorodstvo Ob izgubi naše drage mame . , , JOŽEFE DRAKSLER ■se iskreno zahvaljujem sodelavkam TOZD 3 — ¡dekorirnica s satimrmeo in posebej izmeni Marjane Tovornik za venec in pomoč, g