Kupujte E BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v lem listu so uspešni_ ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium ICTORY BUY ONDS STAMPS leto xxvm. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) OCTOBER 15, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 240 ^ skladišča kavčuka ^odkrita ^ Po 13. oktobra. predaji so bile ^ izhodu najdene ve- y i surovega kavčuka, iVe ^.jjtegnejo priti v Zed. iYi večje pošiljatve Hogio preje kot pa se ^Jovjti sedaj upati in pri- Ti"""« r bila uradna komisija, , poslana na Daljni ? položaj v Ma- in Javi, odkoder !]• 0 dobi pred vojno z Ja- ''^ala 98 procentov "uo , kavčuka, ni to-b še nikakega je iz neuradnih >bQiLt' Tpoložai % kot se je pričako- kot očividno pri- j^^^^^'^ecenje, kajti Goodrich Co. v pro i^ed vojno di- Vojak, ki je prišel domov na dopust, v navalu ljubosumnosti zadavil ženo h za proizvod- < i kavčuka, je ko-leti, predno izdaf' začele pri- pošiljatve su- ^ Vzpfizjavil, da P"v dve lp+; % \,A^- države ^tnejše r ■^cuka. Rusija : y I %0 iztloSl« j J J« bombo 14. okto-. ^saku Arakat- S-Ho ži je gia„ univerzi v ^Bc • radijskega po-an izjavil, da V soboto zvečer je 25-letni, Frank Likar, narednik pri zračni sifi, ki se nahaja doma na dopustu, v navalu ljubosumnosti na praznem zemljišču blizu svojega doma zadavil svojo 19-letno ženo, Marie, nakar je sam poklical policijo in čakal na domu svojega očeta, dokler ni prišla policija in ga odvedla v zapor. Ko je policija dospela na 3444 Kimmel Rd. na južnovzhodni strani mesta, kjer biva Likarjev oče, je mladi vojak policijo peljal na prazno zemljišče, kjer je ležalo truplo zadavljene žene iil povedal, da je ženo najprej zadavil z rokami, potem pa zadrgnil vratni šal okrog njenega vratu. Policiji je povedal, da je prebil pet mesecev v Angliji in da ko se je vrnil v to deželo, je šel na dom svoje žene v Newtonu v North Carolini, kjer je žena živela s svojo materjo Mrs. W. F. Wilfong, in da sta pretekli četrtek z ženo prišla v Cleveland in se nastanila na domu njego- vega očeta Andrew Likarja, ki stanuje na označenem naslovu na Kimmel Rd. Likar je rekel, da sta se z ženo ponovno sprla radi starih ljubezenskih afer in da ko sta se v. soboto zvečer ponovno začela prepirati, je žena zagrozila, da ga bo zapustila in da je sama odšla z doma. Nato da jo je z^ čel iskati in jo našel v neki bližnji gostilni. Pregovoril jo je, da je odšla z njim, ko pa sta šla proti domu, sta se iznova začela prepirati, nakar je žena iznova zagrozila, da ga bo zapustila. Tedaj, pravi Likar, ga je zapustil ves Tazum in je pograbil ženo za vrat in jo davil toliko časa, da se je mrtva zgrudila na zemljq. Mladi vojak je policiji povedal, da se nahaja na dopustu in da se ima v četrtek vrniti na svoje službeno mesto na Briggs Field v Les Paso, Texas. Urad policijskega prosekutorja bo danes določil, kakšna obtožba umora bo naperjena proti Likarju. Kampanja za vojni pomožni sklad odprta Danes se je v Clevelandu odprla kampanja za vojni pomožrni in Clevelandski community pomožni sklad, katere cilj je, da se nabere 6 milijonov dolarjev za razne dobrodelne in vojne pomožne svrhe. Kampanja se je uradno otvorila včeraj popoldne s koncertom v Severance dvorani, pri katerem je igral clevelandski simfonični orkester. Danes bo šlo na delo v mestu 25,000 prostovoljnih delavcev, ki bodo pred za/-ključkom kampanje obiskali tovarne, trgovine in zasebne domove z apelom za prispevke v skupni pomožni sldad. Mednarodna reakdja na delu proti ljudskemu režimu v Ji^oslaviji SODNIJA POTRDILA OBSODBO OUISLINGA OSLO,* 13. oktobra. — Najvišje norveško sodišče je danes potrdilo smrtno obsodbo norveškega firerja Vidkuna Quis-linga, ki je bil spoznan krivim veleizd^e. Obramba bo sedaj apelirala na kralja Haakona, ki bo imel končno besedo glede izvršitve smrtne obsodbe. i I', or V J & ; C" v ^ v es, .. J ... , = V Rusiji, ki k ®®vjetski znan-atomske ener- f T i€ J' Pol — Fran- i\ h'da 80 Rusi za X ®o f'^^kih znanstve-'V (iatisu na atomski otoku Bon.-L 3e i,? V Rusijo. ^Usi prepričanje, ^ tajnost ^ teku šest me- 10 milijonov Nemcev se bo preselilo FRANKFURT, 13. okt.—V teku je velika selitev, v kateri je zapopadena preselitev 10 milijonov Nemcev na nove domove, in več sto tisočev na njihove bivše domove. Glavni stan general Eisenhower ja poroča, da je iz sudet-ske pokrajine v Češkoslovaški dospelo že pol milijona Nemcev, Obenem se je začela selitev okrog 150,000 Nemcev iz ameriške okupacijske cone v Avstriji nazaj na njihove domove v rajhu. Večina teh ljudi se bo naselila v okupacijskih conah, ki jih kontrolirajo Rusija, Anglija in Amerika. Sudetske Nemce, ki 'prihajajo v ameriško cono, se čim bolj enakomerno razdeljuje po nemških mestih. Izroča se jih nemškim dobrodelnim ustanovam in županom z navodilom, da se jim preskrbi streho in hrano, ki je na razpolago. seja korporacije V sredo večer, točno ob 8. uri se bo vršila seja korporacije za pozidavo nove naselbine. Ta seja je zelo važna, ker se vrši samo par dni pred glavnim programom, ki se ima vršiti v soboto na dan obletnice. Seja bo važna in kratka. Na sejo so vabljeni poleg rednih odbornikov tudi vsi, ki so posodili ali obljubili posoditi denar v korporacijo. Seja se vrši v prostorih Medkulturne knjižnice na E. 55 St. in St. Clair Ave. ATEME, 7. okt.—(O.N.A.) — Centralni odbor pokreta EAM je bil pretekli teden sprejet v avdi-jenci pri ameriškem, ambasadorju MacVeach-u, in mu je predložil pet pritožb, ali bolje prošenj, katerih najvažnejša je bila, da je treba nadomestiti sedanjo vlado. To je bilo prvič, da je imel po-kret EAM priložnost, da stopi v zvezo z ameriškim predstavnikom. Zahtevali so med drugim tudi revizijo volilnih seznamov in preložitev glasovanja na pomlad. EAM se je tudi pritožil radi preganjanja svojih pripadnikov ter prosil, da se da amnestija vsem, ki se nahajajo v zaporu radi svoje naklonjenosti levičarskim krogom. EAM je bil zagrozil, da se na bo udeležil volitev, ako ne pride do ustanovitve nove, bolj reprezentativne vlade. Temu koraku se je pridružila še liberalna stranka, ki tudi, želi, kot EAM, da bi bile volitve šele spomladi. PARIZ, ponedeljek, 15. oktobra. — Bivši vichyjski premier Pierre Laval bo danes ob 7. uri zjutraj zbujen v ječi, kjer je prikovan k tlom, nakar bo obveščen, da se bo smrtna obsodba izvršila okrog 9:30 dopoldne na dvorišču Chatillon trdnjav-ske ječe, ki se nahaja na južnem obronku Pariza. Laval, ki je najbolj osovraženi kolaborator z naciji, je bil 9. oktobra obsojen na smrt z ustrelitvijo radi zarotništva proti državi in radi kolaboraci-je s sovražnikom. Gen. de Gaulle, predsednik provizorične vlade, je zavrnil apel Lavalove obrambe za po-miloščenje ali novo obravnavo, nakar je postala izvršitev smrtne obsodbe mandotonična. Snoči je Laval v ječi izjavil, da je bila obravnava pred naj-višjirh sodiščem, ki ga je obsodilo na smrt, "justičen zlo čin." seja: sansa Jutri večer ob 8. uri se vrši redna mesečna seja podružnice št. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Seja je važna radi predpri prav za proslavo obletnice, ki se vrši 2. decembra. Zastopniki so vabljeni, da se udeležijo polno-številno. pev. zbor "škrjancki" Seja pevskega zbora Škrjanč ki se bo vršila v torek večer ob osmih v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članstvo je vabljeno, da se udeleži polnoštevilno. Pisma iz starega kraja Prijateljico obvešča iz Vrhnike pri Ložu v r'' IšNici b' bolniš- n ^1) ka, W Ož- it ' ISfiA- in (■> V / in Mrs. Ciril '0%% vv^v,'^^asaw Ave., , Lg, ^ v avtni 1 fea^ Blvd., •to ^ parka- Ne- ^ila i, pretekli te. ladenka na po- Naii fantje-vojaki Po 18-mesečnem bivanju v Italiji, je prišel na 30-dnevni dopust Pfc. Albert Slabe. Sedaj je pa prejel sporočilo, da ima dopust podaljšan do 6. novembra, nato pa bo častno odpuščen. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu 14311 Thames Ave., kjer živi s svojo ženo Florence, rojeno Jeraj. tu na delo. želimo ji skorajšnje okrevanje! Danes priobčamo pismo, ki ga je prejela Mrs. Marija Mafko, stanujoča na 4536 Warner Rd., Cleveland, Ohio. Pred meseci smo v Enakopravnosti priobčili nekaj pisem in slik, katera je bil prejel poznani Mike Telich od svojega brata iz Pudoba pri Ložu. Kot znano, je bil Mr. Telich prejel pisma in slike od nekega ameriškega vojaka-pilota, ki je bil dobil zavetje pri njegovem bratu v Pudobu pri Starem trgu na Notranjskem. Pred nekaj dnevi pa je Mrs. Mafko prejela pismo od svoje prijateljice, Elizabete Urh, iz Vrhnike pri Ložu. Dne 2. oktobra 1944 je bil v Enakopravnosti priobčen tudi obširen dopis, katerega je bil napisal in poslal v Ameriko Vinko Bavec, po poklicu fotograf, brat Mrs. Mafko. Zanimivost pisma je sledeča: "Draga, nepozabljena prijateljica: "Po dolgem času te strašne vojne, ki nas je zadela, se Vam zopet enkrat oglasim, in Vas vse najsrčnejše pozdravimo, ako ste še tako kot pred leti. "Pri nas smo grozno trpeli. Franc je bil bežal k partizanom leta 1942. Bil je kake tri mesece tam po gozdu, pa je bilo grozno, ker niso imeli siromaki kaj jesti. In Italijani so bili tudi po gozdu z domačimi izdajalci. Eni so ostali v gozdu, drugi so prihajali domov. Večina iz Vrhnike so prišli domov, pa so jih tako lepo Italijani izvabili na vas in Značilno je, da vsa ta poroči- *-la prihajajo iz Londona, ki je pokazal svojo pravo barvo, ko je pod grožnjo oborožene akcije pognal jugoslovansko vojsko iz Trsta in vrgel ves svoj vpliv na stran italijanskega imperia-hzma. Eno tako tendenčno poročilo prihaja iz Londona in se glasi: "Resignacija jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Ivana šubašiča, je vrgla zmedeno po-itično situacijo v kaos in problematično je, da-li bodo Zed. države in Britanija še nadalje priznavale režim, kateremu stoji na čelu maršal Tito. "Dr. šubašič, ki je bil premier v eni izmed jugoslovanskih zamejnih vlad, je bil avtor sporazuma od prošlega februarja, pod katerim se je zamejni kraljevi režim spojil s partizani maršala Tita v domovini in nastavljen je bil regentski svet treh mož kot zastopnik mladega kralja Petra. Maršal Tito je postal premier in ta preobnov-Ijena vlada je bila priznana od Zed. držav in Britanije. "Trdi se, da je dr. šubašič resigniral, ker se je spri z maršalom Titom radi 'nedemokratičnih' zakonov, ki so bili sprejeti za volitve, ki se imajo vršiti 11. novembra. "Neki informirani vir, ki stoji blizu kralja Petra, pravi, da je dr. šubašič ogorčen, ker so pristaši maršala Tita tekom zadnjih osem mesecev obsodili na smrt jetnike brez procesa in zaplenili posestva brez plačitve odškodnine m ker parlament že tri mesece ni imel seje. jim dali cigarete. Pobrali so vse moške, tudi vse gospodarje, vse tamlade, pa so jih postrelili. Oh ko bi Ulaka (potok) mogla go voriti! Samo enkrat jih je bilo .ustreljenih 28; nekaj so jih oc vedli pa na Rab. Tam je bil mec temi tudi Franc in je bil v in ternaciji celih 17 mesecev. Do mov je prišel 8. decembra, 1943 kot najslabši cigan, bos in strgan, bolan. Sedaj se je malo popravil. "Jaz sem bila doma z otroci in sem grozno trpela. Dan za dnem so gorele vasi. Vrhnika je večinoma vsa pogorela. Med tistimi, ki jim niso zažgali, smo mi, ker je hiša na samem, se ni od drugih prijela. V vasi so zažgali nekaj hiš, bila je sapa, pa je ogenj raznesla povsod. Gasiti (Nadaljevanje na 2. Btrantt. "Po njegovem (šubašičevem) mnenju, danes v Jugoslaviji provizorična vlada in regentski svet kot je bilo predvedevano na krimski konferenci več ne obstojata. "Ko dr. šubašič ni prišel na konferenco zunanjih ministrov v Londonu, je bilo iz Belgrada uradno poročano, da ga je zadela kap. Viri, ki so nasprotni Titu pa so rekli, da se nahaja konfiniran na svojem domu, kar je bilo pozneje potrjeno, obema pa je bila potrjena njegova bolezen. "Neuradno se poroča tukaj, da bo ameriški poslanik Richard Patterson, ki se je pravkar vrnil v Belgrad iz Londona, kjer se je posvetoval z državnim tajnikom Byrnesom, informiral maršala Tita, da Washington ne bo priznal izida volitev iz razloga, da volitve ne bodo 'reprezentativne'. "Britski uradni krogi tozadevno nočejo podati nikake izjave, temveč pravijo, da 'opazujejo razvoj', medtem ko je neki uradni komentator izjavil, da dr. šubašič očividn-o ni odstopil radi zdravstvenih razlogov." Omenjeno poročilo na koncu skuša ustvariti videz objektivnosti in dostavlja: "Predstavniki maršala Tita v Londonu zanikujejo, da je bila lastnina zaplenjena brez plačitve odškodnine in da se je izrekalo smrtne obsodbe brez obravnave. Resno tudi nočejo vzeti obtožb, da bodo volitve kontrolirane. Opozarjajo tudi, da se je zadnja seja parlamenta vršila 8. avgusta, da se je dr. šubašič iste udeležil in očividno soglašal z njegovimi zaključki. "Zdi se, da je maršal Tito podvzel svoj prvi predvolilni korak s tem, da je stranki srbskih radikalov dovolil odprto delovanje. Ta stranka, ki je do-minirala jugoslovansko politiko pred vojno, je bila slej ko prej močno monarhistična, ampak je znana radi svojega Rusiji prijaznega stališča. "Poročila iz Belgrada so nedavno javila naznanilo volilne komisije, da je bila 253,000 osebam vzeta volilna pravica 'radi dejanj proti narodni časti', ki so jih izvršili tekom okupacije. Isto poročilo je reklo, da se bo jugoslovanskih volitev 11. novembra udeležilo 8,020,000 Jugoslovanov." Iz Londona je' prišlo v soboto drugo poročilo, ki pravi, da je maršal Tito proti šubašiču naperil obtožbo, da je vsled tega resigniral kot zunanji minister, da bi pripravil tla za zunanjo intervencijo v volitve, ki se imajo vršiti v Jugoslaviji 11. novembra, in da se ta izjava tolmači kot dokaz, da je med Titom in šubašicem prišlo do popolnega preloma. ubit OD avta Zgodaj včeraj zjutraj je bil zadet od avtomobila ko je izstopil iz avtobusu na vogalu E. 185 St. in Garfield Rd., 58-let-ni Walter Jugovič, ki je stanoval pri družini Anton Mochan, 1010 E. 185 St. Avtomobilist, ki ga je zadel, ni po nesreči ustavil, ampak odbrzel je naprej. Policijska ambulanca ga je odpeljala v Emergency Clinic bolnišnico, kjer je danes zjutraj poškodbam podlegel. Pokojni je bil po poklicu livar, ter je bil doma iz sela Dobra na Hrvatskem. V Ameriki se je nahajal 40 let. V Clevelandu ne zapušča sorodnikov v Veroni, Pa., pa zapušča dva bratranca Pkula in Mathew. Pogreb se bo vršil v sredo ob 2. uri popoldne iz August F. Sve-tek pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St. na Whitehaven pokopališče. STRAN 2 enakopravnost 15. oktobra f9 ENAKOPRAVNOST Owned uid Published by I m mWEBICAlf XiOrGOSIiAV PRINTINO AND FimUSHINQ CO. 1231 BT. OLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Bundayi and Holiday# BtJBSORIPnON EATE8..*CENE NAROČNINI) Bj Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznafialcu v Cleveland in po pošti Izven meita): * fVjr One Year — (Za celo leto)_____f6J50 Por Half Ye&r — (Za pol l«ta)_______l-M Por 3 Month« — (Za f mesece) ............................2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _______- Por Half Year — (Za pol leta)____ Por ; Months — (Za ■ mecect)---- jnao _ «.00 _ IJ6 For Europe, Boutb America and Oliier Foreign Oountrlei: (Za Evropo, Juino Ameriko In druge Inozemmke drteT«).: Por One Year — (Za celo leto) -----$#.00 ror Half Year — (Za pol leta)-------------------------------------— entered m Becond Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, U78. PISMA IZ STAREGA KRAJA (Nadaljevanje s 1. strani) Herbert Seligmann (O. N. A.): Anglo-ameriško postopanje eden vzrokov poloma londonske konference Eden razlogov, ki je mnogo pripomogel do tega, da se je razšla londonska konferenca zunanjih ministrov je dejstvo, da Amerika in Anglija nista izvedli potsdamskega sporazuma glede industrijske razorožitve Nemčije. To mi je povedal ameriški uradnik, ki se je nedavno vrnil nazaj v Ameriko, in naglašal, da je zunanji komisar Molotov stavil na razpravo vprašanje, zakaj zahodne demokracije niso začele izvažati iz Nemčije industrijskih strojev. Objasnil mi je razloge za nesporazum med An-jgleži, Amerikanci in Francozi ter Rusi, rekoč: "General Patton ni bil odstavljen radi tega, ker ni sledil poveljem svojih predpostavljenih, temveč le zato, ker je stvar izdal, ter tako spravil v javnost, kaj vele vojakom njih resnična navodila in v kakšnem duhu je izvajana okupacija Nemčije." V skrajno močnih izrazih mi je opisoval sedanje razmere v Nemčiji in dejal, da "stvar smrdi do neba." Na-glasil je, da Angleži še niso odpravili iz Nemčije niti enega stroja niti odstavili enega samega nacista, izmed onih, ki se nahajajo na ključnih industrijskih pozicijah. Po izjavah tega uradnika, je Pattonova indiskrecija le odkrila javnosti oni duh in mišljenje, s katerimi so prežeti častniki, ki z velikanskim navdušenjem in veseljem obnavljajo nemško industrijo, češ, da bo služila kot branik proti boljševizmu. Zatrdil mi je, da glasom informacij, katere je bil dobil na licu mesta, deli ameriški civilni svetovalec generala Eisenhowerja, Robert Murphy, naziranje generala Pat-tona, ter da je le preveč premeten, da bi to svoje naziranje javno povedal. V vsem povojnem ravnanju, je naglasil, z Nemčijo, je monakovski duh še vedno vladar — očividno nikdo ni ničesar pozabil, a naučil se tudi ni nikdo ničesar. Ne le, da vojaške okupacijske oblasti Nemčije industrijsko ne razorožujejo — ravno nasprotno, največji napor vojaških oblasti je bil posvečen pred vsem problemu, kako obnoviti in postaviti zopet na noge vse nemške industrije in jih spraviti v čim krajšem času zopet v obrat. , V vseh vprašanjih nemških reparacij je videti vedno bolj kako narašča stremljenje, da o vseh teh vprašanjih odločajo čisto sami Amerikanci, Angleži in Francozi, ne da bi se povprašalo Ruse, ki imajo proti sebi vedno to strnjeno fronto treh zahodnih sil. Moj informant je celo rekel, da je pomočnik vojnega ministra, John McCloy, v zasebnih razgovorih izrazil mnenje, da mu je ljubša močna Nemčija, ki bo služila kot branik proti komunizmu, ter da je izbiral ljudi, ki naj izvedejo naš program v Nemčiji, v Wall Streetu, ki v bistvu nadzira našo politiko v Nemčiji. Ta naš program danes dominira dvoje, je dejal — strah pred Rusijo in zasebni denarni interesi posameznikov v Zedinjenih državah. V pogledu ogromnega nemškega kemičnega koncema, I. G. Farben industrije, je bilo rečeno, da bo razbit in stroji odvedeni, toda kar se godi v resnici je, da obnavljamo tovarne te industrije. Med onimi, ki so bili poslani iz te dežele v Nemčijo, da pomaga obnoviti to podjetje, se nahaja Joseph Bates, kije eden vodečih kemikov podružnice I. G. Farben industrije v Ameriki, tvrdke General Aniline and Film Co. "Ena prvih stvari v Frankfurtu, ki me je dirnila v oči, je bilo nepoškodovano poslopje centrale I. G. Farben industrije. Bilo je ponoči. Ko sem se čudil, da je toliko razsvetljave, so mi povedali, da je 'na delu nočna okipa'." Povedal mi je tudi, da je videl časniško poročilo iz Saarbrueckena, ki je pisalo o generalu de Gaulle-u, da se je izrazil napram skupini nemških uradnikov, da morata Francija in Nemčija, navzlic svojim dvem vojnam, "sodelovati in se medsebojno razumeti." Take prijetne besede, ki prihajajo po nastopu Francije proti Rusiji v Londonu, morajo le poglobiti rusko sumničenje, da so se zahodne sile odločile zgraditi mogočno Nemčijo kot branik proti ■ Rusiji. To pa je po njegovem mnenju eden poglavitnih razlogov, da se je prva mirovna konferenca po drugi svetov ni vojni tako žalostno ponesrečila. ni smel pa nihče, in tudi jokat niso pustili. "Leta 1943 so na Velike maše dan pogorele tri vasi: Igavas, Nadlesk in Viševek. Oh, ne morem Vam opisati straha. "Jaz sem tako na živcih bolna in sem grozno opešala. Mene so pa preganjali domačini, domobranci, Vzeli so me od otrok meseca februarja 1942, pa so me zaprli v eno klet v Pudobu. Ob velikem mrazu, pa so me imeli zaprto en teden. Bila sem vedno na izpraševanju, da naj jim povem, kateri partizani hodijo domov. Pa jaz sem bila trdna, nisem ovadila nobenega. Saj sem bila jaz med tistimi, ki sem jim vsak večer odprla, da so se segreli in kaj izvedeli, kako je položaj. Pomagala sem veliko siromakom. Oh, Vi ne veste, koliko so trpeli in mi z njimi. "Prišli so k meni, pa sem jim dala jesti vsak večer. Oni so bili v kuhinji, jaz sem bila zunaj na straži. Oh Bog, koliko sem jim pomagala; vedno so mi trdili, da me ne bodo pozabili, če živi ostanejo. Pa večina so vsi pod črno zemljo. Slava jim, junakom! "Potem so me iz te kleti (v Podobu) odpeljali v Stari trg; tam so me imeli zopet zaprto tri tedne. Otroci pa sami doma in še ena družina, Pirčeva, ki jim je vse pogorelo, je bila pri nas. Ve- Svoje ses+re obvešča iz Tatre pri Trstu ste, draga prijateljica, pa niso otroci imeli niti pare, da si kupijo mleka. Potem so me hoteli poslati pa v internacijo. So pa sprosili karabinerji, da sem ostala v Starem trgu; ali domov nisem smela sedem mesecev. Ko je bila pa italijanska kapitulacija, potem sem šla domov. Bila sem konfinirana. "To Vam še sporočam, da mi je ubila bomba ta najmlajšo hčerko 1. maja, 1944. Otroku je strgalo obe roki in obraz, je bilo samo ena rana brez oči. Otrok se je mučil šest ur; umrla je v groznilf mukah. Jaz vedno jokam za njo. Stara je bila osem let. Hodila je v šolo. Bila je tako lep in zdrav otrok. "Veste, ostali smo v tej vojski veliki siromaki. Ložka dolina je cela uničena, posebno Lož, Polica, Babno polje, vse to je popolnoma požgano. V naši Vrhniki je 45 vojnih žrtev. Saj ni pri nobeni hiši gospodarja, tudi po trije od ene hiše so ubiti. Veste, tako trpimo, vedno pomagamo tem siromakom, ker nima kdo delati. "Pri nas je on in hčerke, dve so že za delo, pa smo vedno na-preženi, ko živina. "Drugič še več, če dobite to pismo, mi odpišite, Vam še podrobneje odpišem; bom imela več časa. Sedaj pa sprejmite srčne pozdrave od cele družinice. "Elizabeta Urh." Iz bližine Gorice pišejo Mrs. Amalia Hrovat, 805 E.; samo da smo ostali še živi, ker 100 St., je prejela dve pismi iz I jih je dosti pomrlo od grozne, stare domovine. Eno pismo ji je 1 mučne smrti, mladi in stari. Ali pisal njen brat Anton Pipan iz' pretrpeli smo toliko, da ni mo- v vseh dosedanjih pismih iz stare domovine, poročajo domači svojcem o grozotah, ki so jih morali pretrpeti tekon* zadnje vojne. Iz slovenskega Primorja smo v Enakopravnosti dosedaj priobčili več pisem, ki so bila vsa značilna. Danes priobčamo zopet eno zanimivo pismo, ki ga je prejela rojakinja, Mrs. Uršula Andrijančič, ki vodi gostilno na 5806 Clark Ave. in je sestra Mrs. Rose Frank. Pismo je pisal brat Anton Mahne iz vasi Tatre, pošta Matarija, Primorsko. Vsebina pisma je: "Tatre, 1. sept., 1945. "Draga sestra! "Po dolgih letih sem bil zopet vesel, ko sem dobil Vaše tako zaželjeno pismo, iz Amerike. Pomisli, cela vas je bila vesela, ko smo čitali prvo pismo. Lepa hvala zanj. "Najprej Vas prav lepo in srčno pozdravim jaz in moja žena, Tebe in svaka Franka, otroke, kakor tudi sestro Terezo in sinove, Martina in Karleta, Mati-jeta in ženo in otroke, Mihata^ Leno in otroke in celo družino, kakor tudi vso žlahto in prijatelje sploh, Taterce in Erjavča-ne in okoličane. "Nimam nič veselega za pisati; samo žalostne novice Vam moram sporočiti. Imel sem štiri sine, pa so mi vse štiri pobili. Francel je bil ubit v prvi svetovni vojni leta 1917, je pokopan v Pragi na Češkem. Jože v Italiji; Tone v Nemčiji, kamor je bil odveden. Gustina so odpeljali v Nemčijo, isto se je zgodilo s hčerko Angelo, ki so jo tudi odpeljali iz Trsta v koncentracijsko taborišče, z mnogo drugimi Slovenci iz naše vasi. Od tam jih je prišlo dosedaj le malo nazaj; prišli so vsi prestradani in bolni. Pripovedujejo, kako so jih mučili in tepli na vse načine. Kakih 20 jih ne bomo nikoli več videli. "Verjemite mi, tako sem žalosten in potrt, da ne morem pisati. Naša vas Tatre, katera je štela 54 hiš, je sedaj ena sama razvalina. Vse je uničeno in pogo-reno, samo tri hiše so ostale, 51 jih je pa zgorelo. Ostale so: JKIančerjeva, Ferjanova in mojega brata Jožeta. Dosti ljudi so pometali v ogenj, nekaj so jih postrelili, nekaj pa odpeljali v taborišča, nekaj Italijani, nekaj pa Nemci. "Lukatovega Andreja sina in ženo so ubili in sicer v našem dovgu, Gržinov vrt, oziroma naš, tam sta oba mrtva ležala. Ostala sta dva otroka, ki nimata nikogar sedaj. Moj sin Gustin in žena sta bila tudi odvedena v Nemčijo. Nismo slišali od njiju že tri leta nič. Imata tudi dva otroka, hčerko staro 14 let, iA sina, ki je tri leta star, sta tukaj pri nas. Za ta dva bi naprosil, da mi pošljete kaj ponosen« obleke, tudi čevljev nimamo pri nas. En par čevljev z visokimi bpkami stane pet tisoč lir. S kom naj jih kupim? "Ne morem popisati grozot in straha, koliko smo prestali. Sam Bog ve. Ne morem vsega hudega povedati. "Še enkrat Vas prav lepo in srčno pozdravimo vsi in v duhu poljubimo vse. Prosim odgovora, Vaš brat Sitnosti z dob«" MILNIH PRA# Potem pomagajte pomanjkanje ^ .'' trebnih v izdelavi r" kot tudi za blago. P e;cf in mnogo drugih pr ODDAJTE VAŠE^ LJENE MAŠC' SKRA "Opisal Sej idai " klica sla 'je '■^ko 8o o %i , ko % Na doma«! it je gostilni Najlepši front SVOJI gostimi J"" Qji 6524 St. Clair Ave-zgleda po žužembe#^ sko), od blizu P" avet a v Sli Ko sta nova člana k P takoj daro Komena pod Gorico. Pismo je bilo napisano 10. septembra 1945. Drugo pismo pa je prejela Mrs. Hrovat od zeta Rudolfa Pirca, ki je pevovodja in živi v Prečniku pri Gorici. Njegovo pismo pa je bilo n^isano 9. septembra 1945. Vsebina pisem je sledeča: "Komen pod Gorico. "Draga sestra in vsi skupaj! "Z velikim veseljem in nepričakovano sem danes videl Tvojega sina Alojzija, ki nas je prišel obiskat v te naše razvaline in vse porušene in do tal požgane hiše. On Ti bo lahko povedal, kako smo mi nesrečni in kakšni siromaki smo postali, da nimamo niti kam položiti vse od Nemcev pogoljene kosti. "Kakor Ti je že znano, so nas vse odpeljali v sužnost, v Nemčijo in tam smo mogli grozno delati, ter smo mislili, da ne pridemo nikdar več nazaj. Uboga mama je pa doma ostala, ker je bila bolana in ni mogla z nami. A nobeden se je ni usmilil. In so jo peljali v bolnišnico v Gorico, kjer je revica izdihnila, vso trudno, in žalostno dušo dne 15. oktobra 1944. Torej bo kmalu eno leto, odkar je revica zapustila ta svet, brez da bi videla enega svojih otrok in da bi ji dal kapljico vode na zadnjo uro. "Toda kljub temu sem zadovoljen, da je bila ostala tukaj, ker ako bi bila šla z nami, bi bila gotova umrla v Nemčiji, in bi morale njene kosti daleč v tujini trohneti. Tako imam vendar srečo, da grem lahko na njen grob in da si ohladim moje žalostno srce, in da lahko ovenčam njen grob. "Kaj si je revica zaslužila, ki je toliko trpela za nas, ko smo bili majhni in do zadnjega skrbela za nas. Ako si bom kaj opomogel, jo bom spravil domov, da vsaj v bližini počiva z našim umobolnim očetom. "Oh sestra moja, vse, prav vse smo izgubili. Zlato mamo, hišo, živino, vozove, obleko, postelje, tako da moramo na leskih (tujih) posteljah na slami ležati in smo odvisni od dobrih ljudi. Ni mogoče popisati našega gorja. Prej smo imeli vsega, kar smo hoteli, sedaj pa taki siromaki. Ali zaupajmo v Bcya, gočd popisati. "Ubogi naš Aleksander, ujeli so ga Nemci, Bil je oblečen v partizansko obleko z orožjem, pa so ga tako pretepli, da je bil ves polomljen in krvav. Sreča, da ga niso ustrelili, ker takrat so vsakega na mestu ubili. Aleksandra so potem odpeljali v Nemčijo v 'štraflager.' Oh, koliko je on prestal, pa je vseeno fajn fant. "Srečko se je boril dve leti s partizani, večkrat v smrtni nevarnosti, dve zimi pod grmovjem v najhujšem mrazu. Bili so lačni in ušivi, in vendar so ustrajali. Sedaj je oficir in odlikovan s hrabrostno medaljo. Oh, da bi Ti on mogel povedati njegovo življenje. Ti bi se razjokala. Ubogi naši otroci, koliko so morali pretrpeti. Pa so srečni, samo da smo zmagali prokle-tega Nemca in hudičevega fašista. Smrt fašistom in svoho'da narodom! "S tem končam svojo žalostno pisavo in s solznimi očmi, ko se oziram v te naše požgane zido- kri za našo svobodo. Počastili smo spomin 15-letnico žrtev, s pesmijo, s skupnim nastopom 2,000 pevcev. Slovenija še ni kaj takega doživela. Pa pustimo to. "Pri nas gre sedaj trda, ker je vsega na pomanjkanju. Bili smo tudi v Komnu pri stricu in teti. Ko jih zagledaš, se zjočejo. Stric ima vse požgano, tako da mora od žlice naprej prosjačiti. Teta pa ima še celo hišo, pa tudi njim se mora od žlice naprej pomagati. "Vi si ne morete predstavljati, kaj smo mi vsega doživeli in prestali. To ne more nobeno pero in tudi slika dopovedati. Srečni smo, da smo ohranili še golo kožo, četudi bolno. Jaz sem si nalezel šjatike in atrite; drugi tudi imajo kak spominček. Štefanija ima tudi pleuriti sunke in je suha. Pepica je zmeraj po starem, nas zmeraj kaj obišče. "Letina še nikoli pri nas ni bila slabša. Dvakrat dež v celem letu, tako da nimamo prav nič, razen dva žaklja krompirja in molzno kravo. Ko sem bil v Nemčiji, so mi pomagali dobri "Anton Mahne, vas Tatre, št. 8, pošta Matarija, Istria, Italia." * # « "Tonetova hčerka Marija je priložila par vrstic. Je zelo žalostna po bratih in sestri. Ne more pisati od žalosti. Brat Tone je umrl v Nemčiji, v ujetništvu 29. decembra, 1943. Olga pa 25. aprila, 1945, istotam. Od Guština ne vem, odšel je v ujetništvo v Nemčijo 28. novembra, 1944. Moram zaključiti, oprostite. "Sprejmite prisrčne pozdrave. "Marija Vatovec, Diacono, št. 5, Trieste." ■Ci } pl ^1- SMZ, sta takO] .jto po $15 v blagajno. C novica, pa ne rečei^i --- . Če ne bi bilo Pepce, pa ne bi imele Sokolice veS' njo soboto : ^15 --- j?- ^ j( Na 3244 St. r P stilna na ime ^f. Največji ta pravi član društva Clair^ SVo Novice iz Jugoslavije ve. Prosim, da mi pošljete kak- ljudje. Sedaj pa moram jaz njim šno sliko, ker nimamo nobene, in .sebi. Pa gre trda. Lojze mi je nam je vse zgorelo. dal 3,000 lir, Pepini tudi. Pa to "Torej sprejmite najsrčnejše gre hitro, ker liter vina stane pozdrave in poljube od Tvojega 150 lir, špeh 900 lir, moka 80 lir, brata, od moje žene in sinov, Ti, i čevlji 4,000 lir itd. Tvoj soprog in vsi Tvoji otroci, in posebno še tudi Elica in njena hčerka. S spoštovanjem "Tvoj brat "Anton Pi^an." sledeče vsebine: "Dragi mi! "Po tolikem oglašam, in Vam voščim zdravja. Težko mi je, ker vedno čakam, da dobim Vaše pismo, ali ga noče biti od nikoder. "Nič še ni urejeno na tem raz-drapanem svetu. "Zelo smo se razveselili, ko smo se že v drugič videli z Lojzetom in se pogovorili o marsičem. Pa vse to je premalo, da bi se do dna vse pogovorili, ker bi si morali še mnogo povedati. Čas gre s silno naglico naprej. "Mogoče ste slišali po radiju o Bazovici. Lojze je bil z nami tam. Odkrili so spomenik štirim postreljenim od fašistične klike. Ti so bili prvi, kateri so prelili Mariborski delavci so pomagali kmetom Ljubljanski dnevnik "Ljudska pravica," z dne 8. septembra objavlja: V nedeljo nasvezgodaj se je v mali vasi pod Pohorjem, v Fra-mu, pokadilo iz poljske kovačni-ce in iz varilnega aparata je za-sikal dolg plamen. Delavci mariborske kurilnice so posvetili svoj prosti dan framskim kmetom, da bi jim popravili kuhinjsko posodo, orodje in vse take stvari, ki so že dolgo ležale ife-rabne v kotu. Vaščani so bili izprva nczaup-ni, saj dela bi bilo dosti, toda kdo neki bo to plačal. Delavci o plačilu niso hoteli niti slišati. "Le prinesite.^ Vse, kar bo v naših močeh, bomo naredili," so rekli. "Potrebno orodje in material imamo s seboj." Potem je narastel kup popravila potrebnih predmetov, delavci pa so zagrabili in ■ krpali posodo, pilili ključe, obnavljali ključavnice, nasadili sekire, krampe in lopate, varili verige, popravili sedem miz in pet vrat za šolo in društveni dom in še sto najrazličnejših stvari. Nekdo je pripeljal otroški voziček, drugi kolo, neka žena star zarjavel likalnik, njen sosed pa be Vam vsem želim v upanju, da' preluknjan kotel za žgance. Prise kedaj snidemo, ako Vam bo dne roke naših delavcev -so vse mogoče, Lička! Povedi tudi Ti to hitro popravile. V otroški vo-kaj. Zdravo! Smrt fašizmu! ziček so posadili otroka, žena je Svoboda narodu! šla domov likat moževo srajco, v "Rudolf Pire." njen mož pa je obljubil delav- ^ 1C ' Kolikor Ložanov zadnje vojske, ji vo videli 20. okto ci Ložke Doline. Ko sem hodil mojemu učitelju v Imel je ženo ga dne je hotel j,, ; 'J I "Do sedaj nisem delal, da malo ozdravim ali sedaj pa, hočem ali ne, moram. Žal mi je, ker ne moremo postreči Lojzetu s kaj boljšim radi velikega pomanjka-1 nja živeža. S to malenkostjo, z Pismo od Rudolfa Pirca je pa silnim trudom pridobljeno, sami težko shajamo in smo zmeraj v pomanjkanju. Bila je zmeraj tr-času se zopet' da, sedaj pa je jeklena. Kako pa Liška? Je Pepi doma? Se mi bo zdelo za čudno, če se vrne v našo I vas. . "Čestitam Slavic! za prvi pridelek. Pa Talči? Bo tudi z njo kaj kmalu (San genoso). Pa Tebi, mamca? (Oprosti, mi si vsi rečemo Ti). Kako je z Vami? Koprneče pričakujemo Vaše pisave, in upam, da v kratkem bo rešeno tudi to. "Najlepše pozdrave in polju- dati kako se spol, ženski spol Pa je nam ^ piimero takole: Jazbec Jazbina Mlado Jazbece ČG bi iwda ' V Simčič tako svojim učence#! bi :'4 Zadnjič na g, bilo vse n2jboIj^^j|^ j) prilike niso narn^ ko vsak poljubil ^ všter-tanca ni 1^' cem steklenko ^ ^ skuhal. Komaj to s počili, da so so jim postregli jij. je zapelo po naK Kulturni kurilnice pa je ,ji ^ nem domu P'^P. ^ spored s politici^l^^gpiiCj s pevskimi in gl^ ^ f y mi. Odmev z udarci kladiv- ^ ju ^ sta se spogled^ ^ eden drugemu gre! t JI ^a. 1945 enakopravnost CARTER ZA ČLOVEŠTVO '%k Pfihai III. 3^ nazaj domov tajnik, 'Wai b A. Atkinson, ge-. Church 'izu New Yorka je bi-® prirejena velika slav-JG vrnil eden do-iz vojne. Ogro-klieji'^ P^^ko vse ulice mu pozdrav, a ponoči % slaiN. ° sosestvo na ve- ■ Je bil večerjo. Vojak, iz vojne je bil J®c in je samo jecljal, '■ naj jim govo- ko; iiapolnile s solza-a, ®kušal dopovedati da ° je njegova 'ioma, med njimi. "Vsi bi mora-za vsak vam je dal :1 • Boga katerega Ja^ tej deželi" \ r žene, V*"-, ' %iak W govoH dobro vedel, o jVbitg j® domo- ^ bombami. Koščene ^ali otroke, katere so bili J % k . njihovih ^2 ^%0v, to^ '^^Prestanega in ne- pVjggi %enja. Kamorko-^'jetie' ^°^®od je videl le lakoto, bole-Hi ' ž^nemarjenje, brutal- A« Ko. f' % ^8ei ,%ji}j , J® oziral po obra-j'jisto je videl ne staršev pregnane iz nji Bapol blazne po lega in i Jenja. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE 3e In videl je boril jčk , duh za dobrotni in duh svobode, je ono, ^ je ono, za Ta (}yjj .'^tov padlo v tej fant, w tudi ozadje mi-svoi zd&j začeli zi-'iŠgl popolnega izra-se zedinjeni sve^Q ^^eli v svojem čarterju, da Ph {)j, spoštovanje do ^ hiiu vseh ljudi -- V" dok ne barvo, je- ™eti ft Moramo, da no-fte da vse po- ''atiii ° ^ stanju, da »^aio^ našim vodil-živ- ® svoij J® nekoč, 11 To t, ® lie prenehalo morl 0^^ ijH" ' ' Tudi i pre- ^ ^ doma moramo ^Ijcev^ Skupine '..^4^ v Morajo pazljivo 'le. ^ °^e8ke pravice in bo ti moramo na oi{y^, ^^^odno sodelo-zedi. ^i,. *8%, K, ■ ^e tako bo mo-.,) smo izvoje- »'V^ i« t "J'" mi"-- e v' sicer po- 'ijin. ^'^kai ^^diio so nevar-''ti ', ki I ^ Ameriki ima-i»' ij-3 ^eravajc^ nada- ^Ifipa J,.. ^^stov in naci-nadome-k* bo t se nade- •^iftv, ako uspelo raz- "^onte miroljub- t' h ■Ik. T^a ^86)) . Pa , r.: K, ii' K« I a 9» V ^ I. iH v - I PV A\ #1"/ .ii" •? .