PoStnln« olačana v gotovini u - C6D8 Din 1*— *r*Ma —^ - Dia 1—« na 16 straneh Din 2—, mMB JBjjf mHTjBf MFHL g j||BBl||l Uprava mesečna naročnina Din 20 -, ta B JB? Ji flff i&F flj ||§S JjT f^F ||® M Hgf 7 Ljubljani, Gradišča 4, tel. 30-68. tujin* Din 30 —. Uredništvo V 1®» Btt SM mM M M ^81» J|g mM ttW&L JrffiM tmš Bffl MM Podružnica v Mariboru, Ah-ksnn- Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. M MSLjMf BUl -«§? BR. M rn «S J^T 1|/ §H Mg ^rova ceata 5L 24< tclefon 29'60' Telefon uredništva 30-70, 30-69 in I MB Podružnica v Celju, 30-7L \wfmr %n4BF Slomškov trg štev. 4. Št. 128 Ljubljana, sreda, dne 29. oktobra 1930 Leto L ..Mussolini dostojen naslednik cesarja Viljema" diučen njegovega govora v inozemstvu - »Med Italijo in Francijo je nastal nepremostljiv prepad« Kontrast med ratifikacijo londonskega sporazuma in rimskim žvenketanjem s sabljo Pariz, 28. oktobra, n. Mussolinijev govor je odjeknil v Parizu kot bomba. Levičarski tisk je bil vedno nerazpoložen napram Italiji, toda tudi »Echo de Pariš«, ki je do sedaj vedno naglašal potrebo prijateljstva in dobrih odnošajev med Francijo in Italijo, ugotavlja danes, da je sedaj prenehal obstojati zadnji dvom. Med Italijo in Francijo je nastal prepad, ki ga ne bo mogla premostiti niti diplomacija. Zelo različni so vzroki, pravi list, zaradi katerih je Mussolini baš sedaj čutil potrebo, da potrdi svoje govore, ki jih je imel v Livornu, Firenzah in Milanu. Mussolini je skušal ustrašiti Francijo, toda na koncu je moral priznati, da zna Francija ustvariti na svojih mejah obrambne položaje. Zaradi tega je hotel sedaj Mussolini še enkrat — in to pred sestankom gospodarske konference in konference za razorožitev, — pokazati Evropi, da se on noče brigati za sklepe teh konferenc, če pred tem ne bodo izpolnjene italijanske zahteve. Za tako postopanje sta Mussolinija osokolili dve okolnosti: poroka kralja Borisa in bolni Ahmed Zogu, ki je z eno nogo že v grobu. Mussolini je, kakor vse kaže, vedno bolj prepričan, da se mu njegovi posli v jugovzhodni Evropi povoljno razvijajo. »Petit Journal« pravi, da zahteva Mussolini revizijo mirovnih pogodb, ne toliko v korist premagancev, kolikor bolj v korist Italije same. Ne le v Franciji, nego tudi v drugih državah pričenja prevladovati prepričanje, da takšne pustolovščine ne morejo biti v korist Evropi, nego da nasprotno stavijo vse na kocko. V ostalem nudi versailleska pogodba in še bolj statut Društva narodov zadostnih sredstev za proučitev mirovnega položaja, ki je ustvaril možnosti za ogrožanje miru. Pariz, 28. oktobra, n. Glede na Mussolinijev govor ugotavlja radikalna »Ršpubli-que«, (la je Mussolini, predno je prišel na dan z grožnjami, poskušal dobiti od francoske vlade finančno pomoč. Toda francoska vlada ni pristala na to. Zato Mussolini prav posebno ostro napada Francijo. Mussolini pozablja, da tudi Italija nosi svoj del odgovornosti za versaillesko pogodbo. Mussoliniju je treba jasno odgovoriti, da Francija odklanja vsako revizijo. Če bi prišlo do revizije, bi Nemčija dobila nazaj svoje kolonije in bi Italija zopet ostala brez njih. London, 28. oktobra, n. Mussolinijev govor sta danes komentirala edino »Daily Herald« in »Daily Express«. »Daily He-rald« stavi v kontrast včerajšnjo ratifikacijo londonskega pakta in Mussolinijev govor. List misli, da Mussolini ni mislil resno govoriti o vojnih pripravah, ker so možnosti vojne v Evropi izključene. Kljub temu pa je opaziti diplomatsko borbo, ki gre za tem, da se ustvarita ententa in njej nasprotna zveza. »Daily Express« pa beleži, da se je Mussolini ponovno izkazal kot dostojen naslednik carja Viljema, ki je prav tako rad žvenketal s sabljo. List meni, da je tako v interesu Italije kot vse Evrope, da drži Mussolini jezik za zobmi. Berlin, 28. oktobra, n. Na včerajšnji Mussolinijev govor se je odzvala med nemškimi listi za enkrat le »Germania«, organ državnega kancelarja dr. Bruninga. List pravi, da je govor zelo iznenadil, ker je Mussolini opustil svoje dosedanje rezervirano stališče napram fašistovski interna-cijonali in evropskemu fašistovskemu državnemu sistemu. Do sedaj je bila veljavna rečenica, da fašizem ni izvozen proizvod. Sedaj pa se je uvidelo, da se spušča fašizem tudi preko italijanske državne meje in da tako moralno kot materijalno podpira fašistovski pokret v drugih državah. »Čudimo se,« pravi »Germania«, »da istoveti Mussolini vstop 107 nacijonalnih so-cijalistov v državni zbor z zmago faustovskega duha v Evropi. Mussolini je bil do sedaj realen politik. Čudno je sedaj, da sanja o zmagi fašizma v vsej Evropi. Bukarešta, 28. oktobra. AA. Govor italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija je naletel v romunski javnosti na veliko nezadovoljstvo. Listi naginšnjo vojni značai govora, ki spominia na Viliema II. List »Tjtmta« pravi, da Mussolini žvenketa s sablio. Večerni listi prinašajo obširne komentarje angleškega in francoskega tiska o Mussolinijevem govoru. Svečana otvoritev zasedanja angl. parlamenta prestolni govor - Zaupanje v saspef« indijske konference, pobijanje brezposelnosti in volilna relorma Včeraj je kralj čital običajni Novi zakon za London, 29. oktobra. AA. Danes je kralj osebno otvoril parlament. Solnčno vreme je privabilo izredno velike množice, ki so gledale sprevod in kraljevo dvojico, ko se je peljala v stari državni kočiji iz bucking-hamške palače do Westminstra. Kočijo je vleklo osem konj. Postiljoni so nosili kraljevo livrejo. Na vsaki strani kočije so jahali kraljevi konjušniki in telesni stražarji. Razen kraljeve kočije je bilo v sprevodu 5 kočij, v katerih so se vozili uradniki kraljevega dvora. Voz s kraljevo krono je vozil proti Westminstru pred kraljevim sprevodom. Prihod kralja v lordsko zbornico je pozdravilo 41 topov. Kralja so sprejeli visoki uradniki, nakar je stopil k prestolu v lordski zbornici, kjer je imel sledeči govor: »Zelo me veseli, da lahko sprejmem moje ministre iz dominijonov in zastopnike Bolgarska kr. dvojica v Atenah Atene, 28. oktobra. AA. Danes ob 4. popoldne ]e bolgarski parobrod »Ferdinand«, s katerim se vozi bolgarska kraljevska dvojica, plul skozi Korintski kanal. »Ferdinand« je dospel radi viharja na morju v Atene z zamudo. Bolgarska kolonija v Atenah je pozdravila kraljevski par ter predala kraljici Ivani lep šopek cvetja. Bethlenova brzojavka Mussoliniju Rim, 28. .oktobra. A A. Predsednik madjarslce vlade grof Bethlen je poslal predsedniku italijanske vlade Mussoliniju brzojavko a čestitkami povodom poroke bolgarskega kralja Borisa z Italijansko princeso Giovanno, izražajoč obenem željo za srečo in napredek italijanskega naroda. Poveljstvo nad fašističnimi udarniki Rim, 28. oktobra. AA. Poveljstvo nad fašističnimi udarniki je bilo poverjeno poslancu Scorzi. Novi povljnik je sporočil predsedniku vlade Mussoliniju, da štejejo po enem tednu zadevni mladostni fašiji okrog 170.000 članov. Oton pripravlja proglas na madjarski narod? Budimpešta, 28. oktobra, n. V parlamentarnih krogih se je danes govorilo, da bo Oton Habsburški na dan svoje polnoletnosti izdal proglas na madjarski narod. Madjarski legiti-misti so objavili danes, da ni pričakovati nika-ke deklaracije na dan polnoletnosti habsburškega pretendenta na madjarski prestol. Kljub temu pa ztrajajo politični krogi pri svojih trditvah. Vsekakor izgleda, da se Oton Habsburški še ni odločil za ta korak Indije na imperijalni konferenci. Zasledujem z globokim zanimanjem njihova dela in upam, da bodo uspela. Nadejam se, da bom v kratkem lahko pozdravil indijske prince, ki se sestanejo s člani obeh zbornic, da bodo razpravljali o bodočem ustavnem položaju Indije. Nameravam sam otvoriti to konferenco in trdno upam, da bo uspela in našla rešitev vprašanja, o katerem bo razpravljala.« Nato je govoril kralj o prijateljskih od-nošajih z inozemskimi državami, omenil poset Gloucesterskega vojvode v Abesiniji in podal kratek pregled dela angleške vlade pri zadnjem zasedanju skupščine Društvo narodov. Glede notranjih zadev je kralj dejal: »Zasledujem z veliko skrbjo veliko porast brezposelnosti med mojim narodom. K nesreči še vedno obvladuje gospodar- Pariz, 28. oktobra. Kljub svoji osamljenosti in čudnosti je revizionistična kampanja, ki jo uganja na svojo roko že več časa Gustave Hervč v svojem listu »La Victoire«, dosegla sedaj vrhunec svoje slave in smešnosti. Francoski nacijonalist Gustave Hervč je zamislil nekako idilično bodočnost francosko - nemškega prijateljstva, ki naj obvaruje evropsko civilizacijo pred razpadom. Da pride do te idile, pa je predvsem potrebno, da so zadovoljijo nekatero zahteve Nemčije glede revizije mirovnih pogodb. Potreben je sporazum med Francijo in Nemčijo. Ta sporazum pa se da po Hervčjevi zamisli najlažje doseči med francoskimi in nemškimi nacionalisti. Dosleden tej svoji zamisli je Gustave Herve objavil v svojem listu načrt revizije versaillske mirovne pogodbe, s katero naj so zadovolji Nemčija in pripravijo pogoji za vojaško zvezo med obema narodoma. V zameno za tako pomirjenje je Herv6 ponujal brisanje reparacijskih dolgov, če bi Amerika brisala vojne dolgove, Posaarje bi se takoj vrnilo Nemčiji, dopustila bi se tudi priključitev Avstrije, vojaške določbe v versailleski pogodbi se odpravijo, tako da bi se mogla Nemčija svobodno oboroževati, dobila bi dalje razne koncesije v kolonijah itd. Listi beležijo danes popolno blamažo tega poskusa. Gustave Hervč, ki se je bil obrnil na Hitlerja, Hugenberga in Steldte-ja, je dobil od prvega odgovor, v katerem ska kriza svetovnih tržišč. Nazadovanje mednarodne trgovine se posebno občuti pri industrijah, ki so odvisne od izvoza. Moja vlada bo storila vse, da razvije in razširi domačo, imperijalno in zunanjo trgovino in pomaga industriji. Vlada vam bo predlagala razne zakonske načrte za pospeševanje naseljevanja in zaposlitve na deželi, za izboljšanje in nakup poljedelske zemlje in za organizacijo producentov v prodajne svrhe. Ustanovil bom takoj komisijo, ki bo proučila celotni problem zavarovanja proti brezposelnosti in eventualne zlorabe. Moji ministri bodo predlagali zakone o zvišanju starostne dobe za šolsko obveznost, razne izpremembe zakonov o trgovskih sporih in delavskih organizacijah, zakon o ustanovitvi sveta konsumentov in volilno reformo. se mu sporoča, da nemški nacijonalisti odklanjajo vojaško zvezo s Francijo, ker bi bila v nasprotju z določbami v Društvu narodov. Hervčjev list je dobil na drugi strani brzojavko s podpisom »von Stork«, v kateri se mu čestita k njegovi inici jati vi. Obenem se mu sugerira, naj bi ime svojega lista »Victoire« (Zmaga) spremenil v »Reconciliation« (Sprava). Hervč je to brzojavko objavil v svojem listu in je bil na ta uspeh posebno ponosen. 3edaj pa se je izkazalo, da dotične brzojavke ni poslal nikak »von Stark«, temveč neki mlad Francoz, ki si je dovolil na ta način s Hervejem in njegovim revizijonizmom lepo šalo na radost javnosti, ki seveda njegovo revizijonistično komedijo odklanja in obsoja. Položaj v Braziliji Riodo Janeiro, 28. oktobra. A A. List »Glob« priobčuje intervju svojega sotrudnika z generalom Vargasom, ki je v razgovoru potrdil, da je sedanja brazilska vlada samo začasna in da bo izročila oblast zastopnikom narodnega po-kreta, ki se v kratkem sestanejo. General je aa koncu interviuva. naglasil, da imenovanje dr. Franca za ministra zunanjih zadev kaže. da namerava vlada ohraniti bratske in prisrčne fveze v razmerju med Brazilijo in drugimi državami. Rio (le Janeiro. 28. oktobra. A A. Danes je bil aretiran bivši predsednik brazilske vlade Maleriano v trenutku, ko se je hotel vkrcali na neko ladjo. Tudi bivšega ravnatelja brazilske narodne banke so danes zaprli. Mussolini dobil red sv. Cirila in Metoda Rim, 28. oktobra. AA. Bolgarski kralj Boris je odlikoval italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija z redom sv. Cirila in Metoda. Ta red je Mussoliniju predal v Assisiju kraljevi adjutant polkovnik Markov. Vohunska afera v Romuniji Bukarešta, 28. oktobra, n. Načelnik tajne državne policije je izdavil novinarjem, da bo zasliševanje vohunov trajalo še nekaj dni. Dvajset vohunov je bilo že zaslišanih, trideset jih pa še bodo zaslišali. Bukarešta, 28. oktobra. A A. Od 150 oseb, ki so bile aretirane ob priliki špijonažne afere, jih bo ostalo 60 v zaporu. Od teh jih pride pred sodišče 37, med tem ko jih bo okoli 20 pognanih kot inozemci čez mejo. Romunski profesorji grozijo s stavko Bukarešta, 28 oktobra, n. Romunski profesorji iz vse države so imeli zborovanje, na katerem so sklenili, da proglase stavko, če vlada ne ugodi njihovim željam Zahtevajo namreč ukinjenje zakona, ki ga je izdal minister Ange-lescu, s katerim se dajejo velike podpore ma-djarskim šolam. Profesorji dalje zahtevajo, da se jim redno izplačujejo plače, ker nekateri profesorji že od 1. avgusta niso dobili plače. Razprava o vzrokih propasti »R 101« London, 28. oktobra. AA. Davi se je sestalo sodišče, ki bo preiskalo vzroke katastrofe zrakoplova »R 101«. Javna razprava je bila v dvorani civilnih inženjerjev, ki je posebej pripravljena za ta namen. Veliki model zrakoplova »R 101« visi v dvorani tako, da služi za razlago izjav preživelih od katastrofe in članov tehnične preiskovalne komisije. Ko se je sodišče zbralo, je predsednik sir John Simon vidno ginjen pozval navzoče, naj počaste spomin umrlih. Državni pravdnik sir William Jowitt je izrazil upanje, da bo dr. Eckener stavil na razpolago svoje bogate izkušnje sodišču. Končno je Iowitt omenil, da je pri tej katastrofi eden ■ izmed maloštevilnih tolažilnih momentov dejstvo, da so vse države izrazile željo, da pomo-rejo pri razjasnitvi teh dogodkov. Napet položaj v Egiptu London, 28. oktobra, n. Iz Kaira javljajo, da so se VVafdisti sprli z liberalci, ker so hoteli, da se izvršuje samo njihova volja Nasat paša je sklical za v petek veliko zborovanje svojih pristašev v Kairo. Ministrski predsednik Sidki paša se pripravlja, da zborovanje s pomočjo orožništva in policije razžene, ako bi zborovalci poskušali zanetiti vstajo. Petnajst milijonov brezposelnih Ženeva, 28. oktobra. A A. Mednarodni urad za delo sodi, da znaša število brezposelnih na vsem svetu 12 do 15 milijonov, od tega odpade na Francijo samo 964 brezposelnih. Londou, 28. oktobra. A A Število brezposelnih dne 20. oktobra je na Angleškem znašalo 2,199.288 ali 10.616 več kot prejšnji teden. Konec revizionistične komedije v Franciji Gluha ušesa g. Hitlerja - Umesten dovtip mladega Francoza Stran 2 i ur— !■■■■■ PozaE>Ipva Evropa Pri zapadnih narodih j© v navadi, da se za nje neha Evropa pri Dunaju in da veljajo zato kot polnovredni kulturni narodi samo oni, ki žive na zapadu in kvečjemu še narodi osrednje Evrope. Vsi drugi pa so, 6e že ne barbari, pa vsaj kulturno silno zaostali. Ta površen in čisto nekritičen nazor vlada »lasti pri naipolnaobražencih in prebivalcih evropskih velemest, neredko pa straši tudi pri naobražencih in odgovornih ljudeh. Izseljeniška kvota za Ameriko in določila, kakor se tam različno ocenjujejo člani raznih narodov, govore o tem dovolj zgovorno. Ne glede na to, da je ta nazor za vse slovanske narode silno žaljiv in je zato nemogoč za res kulturnega človeka, je tndi naravnost smešno neumen. Vsa Evropa skoraj danes le živi od slovanske reprezentativne kulture in v filmu, gledališču, umetnosti in literaturi Evropa slovanske kulture sploh ne more pogrešati. Prav tako pa je tudi v znanosti, kjer so se slovanski narodi naravnost znamenito uveljavili in kjer so dali tudi Jugoslovani takšne može, da jih moderna znanost ne more pogrešati, kakor je to dokazal Tesla s svojimi odkritji, da drugih naših mož niti ne omenjamo. Ni pa ta predsodek evropskih polinteli-gentov o slovanski manjvrednosti samo neumen, temveč tudi do skrajnosti krivičen. Če je namreč tudi res, da so vzhodni narodi Evrope pozneje vstopili v kulturni krog zapadne Evrope, potem se pa treba vprašati tudi, zakaj se je to zgodilo. In že naš Aškerc je o tem zapel divno pesem in povedal Evropi, da bi nič ne bilo iz vse te hvalisane evropske kulture, če ne bi stali slovanski narodi kot nepremagljiv zdd skozi stoletja proti turškim napadom. Slovani so krvaveli in nosili vso pezo neprestanega boja, Evropa pa je napredovala in varno živela zavarovana od slovanskega zidu. A vse to je Evropa danes pozabila, kakor je tudi pozabila na veliko uslugo, ki so jo izkazali njej pred desetimi leti Poljaki. Ko so stale boljševiške čete samo še 23 kilometrov pred Varšavo, ko se je Tuha-čevski že hvalil, da zlomi tudi to zadnjo obrambno črto pred Varšavo, je bila Evropa o neizogibnem porazu Poljakov prepričana in je prisilila poljsko vlado, da za njeno pomoč, ki je bila vrhu vsega le platonične vrednosti, sprejme pogoje, ki bi poljsko državo tako oslabili, da bi se sploh ne mogla več ubraniti sovjetskemu napadu. Dočim pa je vsa Evropa takrat obupavala in dočim so boljševiški agenti že pripravljali v Nemčiji tla za prevrat, pa niso izgubili poguma Poljaki in po dalekovidnih načrtih maršala Pilsudskega pripravili sovjetom presenečenje, ki je dovedlo do popolnega poraza sovjetske vojske in do zmagovitega miru v Rigi. Komaj da so bili osvobojeni, v neverjetnih težkočah, ko so od boljše vilkev premeteni delavci v Nemčiji im. drugod preprečevali Poljski dovoz municije, so Poljaki vendarle izvojevali zmago in rešili sebi državo in svobodo. A še nekaj več so naredili. Rešili so tudi Evropo pred boljševi-škim viharjem. Javno je povedal Trocki, da je boljševiški pohod proti Poljski pohod svetovne revolucije nad Evropo. Ko bi izginila svobodna Poljska, ko bi se raztegnila sovjetska oblast do nemške meje, tedaj tudi nihče ne bi mogel več preprečiti, da bi se Nemčija priključila zvezi sovjetskih držav. Prišlo bi do zadnjega usodnega boja med zapadom in boljševiško invazijo in prav vse govori za to, da bi v tem boju zmagala svetovna revolucija. Čeprav brez vsake podpore Evrope, da izvzamemo Francijo, pa je Poljska rešila Evropi mir, jo obvarovala pred boljševiško invazijo in onemogočila svetovno revolucijo. Šele deset let je od tega, ko je Poljska izvršila to herojsko delo, a Evropa je že čisto pozabila na to velikansko uslugo. Kakor da nikdar ni bilo bitke pred Varšavo in na Visli, kakor da ni več v Moskvi vlada, ki propagira svetovno revolucijo, tako poetopa danes Evropa in prisluškuje vsaki besedi, ki je izgovorjena iz sovraštva proti oni Poljski, ki je pred desetimi leti rešila — ne prvič — Evropo in ki mora še nadalje vršiti vlogo branilca Evrope. Na slovanske zasluge zapad vedno pozablja, za slovansko pravico zapad nima smisla, zato pa morajo na vse to redno spominjati slovanski narodi. Ob desetletnici poljske zmage naj zato znova zaživi slovanska solidarnost in tudi Evropa potem ne bo v slovanskih rečeh več tako pozabljiva! Trda odločnost maršala Pilsudskega Mnogi agitatorji, ki so se odlikovali v borbi proti carizmu, aretirani in obsojeni Varšava, 28. oktobra, n. Po nalogu maršala Pilsudskega so oblastva poostrila svoje stališče do političnih agitatorjev. Posebno mnogo je takih, ki so se odlikovali proti ruskemu carizmu za svobodo Poljske. Ti sedaj ne morejo razumeti, da jim stare zasluge, četudi so jim prinesle svetovno slavo, in njih junaške zasluge ne dajo nobenih pravic, da bi v svoji novi državi zavzemali kak poseben položaj. V svrho agitacije ti stari borci izzivajo in jih oblastva res po vrsti pošiljajo v zapore. Tako je bil te dni prijet in tako je obsojen na 6 mesecev ječe bivši poslanec Czerber iz Lodza, kakor tudi bivši poslanec Kvapilski, ki je bil takrat obsojen tudi na smrt. Ta je bil sedaj obsojen na 1 leto ječe. Poljski glas o važnosti sodelovanja agr. držav Zadnje konference so idejo sodelovanja znatno ojačile Varšava, 28. oktobra. AA. Poljska telegrafska agencija poroča, da je direktor oddelka ministrstva za kmetijstvo Roset v razgovoru z dopisnikom agencije o konferenci v Bukarešti dejal, da izid konference dokazuje, da je bila ideja o sodelovanju kmetijskih držav ojačena, kar dokazuje osnovanje odbora za gospodarsko vprašanje, ki predstavlja bazo za sodelovanje kmetijskih držav. Na vprašanje, zakaj sta dve točki od desetih točk resolucije sprejeli samo dve državi, je Roset dejal, da sredstva, ki se uporabljajo za pobija- nje kmetijske krize, niso vedno enake važnosti za vsako od osmih držav in da se bo pogosto zgodilo, da bodo gotove skupine držav podvzele zase akcije, glede katerih se bodo druge države izrekle za ne-interesirane. Kar se tiče nadaljevanja dela konference, je Roset dejal, da se bo vršila meseca novembra konferenca izvoznikov žita, ki bo proučevala vprašanja izvoza. Sredi novembra se sestane v Varšavi konferenca finančnih strokovnjakov, ki bodo precizirali zahteve kmetijskih držav glede vprašanja posrednih kmetijskih kreditov. Težak udarec za naše optante na Madjarskem Vsled neizprosnosti ogrskih oblastev so morali prodati svoje imetje daleč pod ceno Osijek, 28. oktobra, k. Madjarska vlada je izdala naredbo, da mora 500 jugoslovanskih rodbin, ki so optirale za Jugoslavijo, do 28. t. m. zapustiti Madjarsko. Če tega ne store, bodo s silo pregnane iz Madjar-ske. Ta naredba madjarske vlade, ki bi se morala izvršiti v tako kratkem času, je izzvala v vseh prizadetih jugoslovanskih rodbinah veliko nejevoljo, ker n! še končana trgatev. Ta rok je tudi prekratek, da bi Jugoslovani mogli prodati svoja posestva. Jugoslovanski konzul je zaradi tega interveniral pri madjarskih oblastvih in zahteval podaljšanje roka. Njegova intervencija pa je ostala brez uspeha in v Osijek so že začele prihajati jugoslovanske manjšine iz Madjarske. Tem rodbinam se ni posrečilo prodati svojih posestev po ugodni ceni in so jih morali zato dati pod ceno. Osijek, 28. oktobra, k. Tu se je ustanovil poseben'odbor, ki bo skrbel za Jugoslovane, ki so se morali po naredbi madjarske vlade izseliti iz Madjarske, ker so op-tirali za našo državo. Prijateljska pogodba med Grčijo in Turčijo Pogodba se podpiše jutri - Venizelos in Izmet paša o pomenu grško- turškega sporazuma Ankara, 28. oktobra. AA. Anatolska agencija poroča: Predsednik grške vlade Venizelos je sprejel danes novinarje, katerim je razložil zgodovino nastanka grško-turškega prijateljstva, o katerem je dejal, da poteka še od časa locarnske konference. Venizelos je dalje dejal, da so v cilju pojačenja tega prijateljstva pripravljene mnoge pogodbe in razne konvencije, ki se bodo zdaj v Ankari podpisale. Med njimi je tudi pogodba o sporazumu o omejitvi pomorske oborožitve in aneksa temu sporazumu. Cilj te pogodbe je omejitev pomorske oborožitve obeh držav in odstranitev vsakega suma. 0 balkanski konferenci je Venizelos dejal, da so zainteresirane države spremljale delo konference z živim zanimanjem in da se bo konferenca sestala drugo leto v Stambulu. Dalje je izrazil Venizelos mišljenje, da je napravila atenska konferenca velik korak k ustvaritvi balkanske unije, kar najbolj dokazuje sporazum med balkanskimi državami. Govoreč o svojih vtisih z razgovora s predsednikom turške republike Kemal-pašo, je rekel Venizelos, da je poznal Kemala kot izvrstnega vojaka, zdaj pa da je konstatiral, da je ravno tako dober politik. Glede trgovinskih zvez med Turčijo in Grčijo je Venizelos dejal, da bo Grška na podlagi trgovinske konvencije med Grčijo in Turčijo izenačila svoj izvoz v Turčijo z uvozom iz Turčije. Venizelos je svoj govor končal rekoč, da obstoja njegova glavna misija v tem, da se razvije in ojača prijateljstvo med obema državama. Ankra, 28. oktobra. A A. Na banketu, ki ga je priredil sinoči na čast predsedniku grške vlade Venizelosu predsednik turške vlade Izmet paša, je imel poslednji govor, v katerem je izrekel dobrodošlico Venizelosu in izrazil svoje veliko zaodvoljstvo ter dejal, da obisk ni delo slučaja, temveč posledica naravnih in logičnih skupnih naporov v cilju politike miru in sporazumevanja, ki se vrši navzlic težkočam z vso odločnostjo, zaupanjem in močjo s strani obeh držav. Zbližanje med obema narodoma izhaja od lausannske konference, kjer so državniki obeh narodov imeli priliko, da se razumejo in sporazumejo, da ugotovijo, da to zbližanje ni samo rezultat razgovorov, temveč neob-hodna potreba obeh držav. Konvencija od 10. junija t. 1. je črtala z dnevnega reda vprašanja finančne narave ter napravila pot za častno skupno sodelovanje na Balkanu in vzhodnem basenu Sredozemskega morja med obema narodoma, katerih potrebe so v vseh točkah skupne. Na kraju je Izmet paša dejal, da vidi v obisku velik pomen in da bodo bodoča pokoljenja obeh držav morala biti hvaležna onim, ki so delovali za grško-turško prijateljstvo. Ankara, 28. oktobra. AA. Grško-turška pogodba o prijateljstvu in ureditvi vprašanja omejitve pomorskega oboroževanja na temelju statusa quo bo podpisana 80. t. m. Za sklenitev trgovinske pogodbe s Turčijo Beograd, 28. oktobra. AA. Turške gospodarske organizacije so poslale gospodarskim organizacijam naše države predlog, naj se skupno dela pri vladah obeh držav, da bi se čimprej začela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med našima dvema državama. Gospodarske organizacije v Turčiji utemeljujejo ta predlog z vse bolj naraščajočim gospodarskim prometom med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo Preiskava radi poneverbe pri zagrebški davčni upravi Beograd, 28. oktobra. AA. V zvezi s poneverbo državnega denarja pri davčni upravi v Zagrebu, ki jo je izvršil blagajnik davčne uprave Bogoslav Stepanjek, je minister za finance odredil, da vodi preiskavo o tej zadevi osebno sam načelnik oddelka za davke v ministrstvu financ g. Rudolf Pojič. Pojič je odpotoval snoči v Zagreb, da izvrši na licu mesta pregled blagajne in ugotovi pravo stanje v tej aferi. Nepoškodovan potegnjen izpod plaza Zagreb, 28. oktobra, n. V Tuškancu nad gostilno pri »Dobrem tateku« se je včeraj popoldne utrgala velika plast zemlje nad potokom Kraljevcem. Pri tem se je porušila baraka poštnega uradnika Jernejiča in pokopala pod razvalinami njegovega sina Zvonka. K sreči je uspelo potegniti otroka izpod ruševin popolnoma nepoškodovanega. Odtrgana zemlja je porušila tudi del ceste nad potokom Kraljevcem. Novi krediti za pomoč naseljencem Beograd, 28. oktobra. AA. Po zakonu o brezobrestnih posojilih v svrho gradbene pomoči dobrovoljoem - naseljencem tn optantom za grajenje hiš in drugih industrijskih podjetij v Do-brlin - Drvarju je minister za poljedelstvo izvršil razdelitev gradenj 4000 hiiš na zveze agrarnih zajednic v Skoplju, Osijeku, Novem Sadu in Velikem Bečkereku. Ker je za te gradnje potrebna pri zidanju hiš tudi še opeka in zidaki, savezi pa imajo premalo sredstev, je minister za poljedelstvo v soglasju e predsednikom ministrskega sveta odobril zvezi agrarnih zn; d-nic v Novem Sadu 225.000 Dan, zvezi agrai.iih zajednic v Velikem Bečkereku 150.000 Din, v Osijeku pa 125.000 Din kot podpore ministrstva za poljedelstvo v svrho nakupa zidakov in opeke. Bethlenov odhod v Ankaro Budimpešta, 28. oktobra, n. Predsednik vlade grof Bethleu je prispel v Carigrad, danes nadaljuje svojo pot v Ankaro, kamor je 2e včeraj prispel grški državnik Venizelos. Bethle-na so sprejeli v Carigradu na zelo svečan način. Madjarski listi izražajo nado, da bo Bethle-novo potovanje obrodilo nele politične, marveč tudi gospodarske sadove. Težka železniška nesreča v Indiji Rangoon, 28. oktobra. AA. Snoči opolnoči se je poštni vlak, ki odhaja z Mandalayja, iztiril na mestu, ki je 144 milj oddaljeno od Rangoo-na. Osem potniških vozov se je prevrnilo. Dva potnika sta bila ubita, 27 potnikov je zadohilo poškodbe. Vzroki neereče še niso znani. Proslava čsl. narodnega praznika v Ijubljani Brez manifestacij in prireditev, tiho in milno, toda nič manj dostojno in pomembno je proslavila Ljubljana včeraj največji državni in naoijonaJni praznik bratske in zavezniške češkoslovaške. Po mestnih ulicah so plapolale številne zastave kakor ob naših jugoslovanskih državnih praznikih. Ljubljansko meščanstvo je da'o s tem spontano duška in izraza svojim simpatijam do velike bratske republike kakor tudi čustvom svoje slovanske solidarnosti s Češkoslovaško, solidarnosti in slovanske zvestobe, ki jo je češkoslovaški narod ob tolikih prilikah ponovno zaslužil in nas Jugoslovane v njo obvezal. Povodom včerajšnje svetle obletnice osvobojenja in ujedinjenja Čehoslovakov je priredil tukajšnji češkoslovaški generalni konzulat ob 11. uri predpoldne svečan sprejem. Tem povodom je prihitelo čestitat predstavniku Češkoslovaške izredno veliko število odličnih oseb. Zastopniki civilnih, vojaških in cerkvenih obla-etev, tiska, raznih kulturnih, gospodarskih in drugih nacionalnih institucij in organizacij. Med prisotnimi naj posebej omenimo vršilca dolžnosti 'bana Dravske banovine g. dr. Pirkmajerja, pomočnika komandanta dravske divizije generala Popoviča, načelnika štaba polkovnika Miličeviča, ljubljanskega župana dr. Puca z občinskimi svetniki, zastopnika Jugoslovansko-češko-elovaške lige g. Rasta Pustoslemška in g. Bor-i. dr. Poleg tega so tudi številni odlični zasebniki iz meščanstva manifestirali s svojim evečanostnim posetom svojo bratsko ljubezen napram zavezniškemu češkoslovaškemu narodu. Proslava čsl. praznika v Nišu Niš, 28. oktobra. AA. Snoči se je vršila svečana seja občinskega odbora o priliki češkoslovaškega narodnega praznika osvobojenja. Seji so prisostvovali vsi občinski odborniki niške občine, predstavniki humanih, patrijotskih in ostalih organizacij in veliko število občinstva. Sejo je otvoril predsednik občine Carda-revič, ki je dal besedo prof. Tonkoviču, ki je orisal zgodovino postanka Češkoslovaške. Odbor je soglasno sklenil, da se bo Mišarska ulica imenovala Masarykova ulica. S seje je bila poslana češkoslovaškemu poslaniku v Beogradu g. Flidru pozdravna brzojavka. Pozdravi čsl. poslaniku Beeograd, 28. oktobra. AA. Povodom češkoslovaškega narodnega praznika je sprejel češkoslovaški poslanik g. Flieder sledečo brzojavko: Selce. Z vso prisrčnostjo in ljubeznijo ter z eltkim navdušenjem in radostjo se pridružujemo proslavi osvobojenja češkoslovaškega naroda. Ljubezen za ljubezen, zvestoba za zvestobo. Načelnik občine Antič-Cvetič, za sokolsko župo dr. Karlovič. Napredovanja v sodni službi Beograd, 28. oktobra. 1. Po ukazu Nj. Vel. kralja so napredovali v III-l: a) kanclijski ofi-ciali II1-2 Rožanc Anton pri sreskem sodišču v Cerknici, Bežal Rudolf pri srezkem sodišču v Slovenski Bistrici, Fiirst Ludvik in Fras Janko pri sreskem sodišču v Šmarju; b) kanclist III-2 Kogej Anton pri srezkem sodišču v Velikih Laščah, Bervar Adolf pri okrožnem sodišču v Celju, Pavliček Maks pri srezkem sodišču v Radečah, Remec Angel pri srezkem sodišču v Slovenski Bistrici, Kralj Alojzij pri srezkem sodišču v Litiji, Perhavc Fran pri okrožnem sodišču v Mariboru, Weber Milka pri deželnem sodišču v Ljubljani in Gostič Janko pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. Beograd, 28. oktobra. 1. V petek 31. t. m. ob 17.30 priredi Jugoslovanska nacionalna centrala mednarodne antante za borbo proti III. internacionali po radiju predavanje o predmetu: Rdeča vojska proti rdeči vladi. Napredovanja v železniški službi Beograd, 28. oktobra. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra za promet napredovali pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: za uradnika 4/1 Franc Hojs sedaj 5/1 in še! odseka, za uradnika 5/1 Ivan Gapunac in Feliks Lenart, dozdaj 6/1, za uradnika 6/1 Miroslav Bunčug, dr. Leon Dekleva, inž. Riko Ša-pla dozdaj v 7/1, za uradnika l/II Maksimiljan Hubalek, Ivan Zorec, Ivan Podboj, Josip Božič, Andrej Matej, Martin Košut, Alojzij Kavšek, Josip Grilec, Fortnnat Fink, Oroslav Ilešič, Josip Čerin, Josip Jonko, Franc Pustoslcmšek, dozdaj la/II, Josip Vadnov, Franc Rožanc doznaj 2a/II, za uradnika 2/II Edmund Bevac, Anton Gostič, Mihael Rožanc, Janko Medved, Janko Vranjek, Viktor Jeruc Alojzij Veber. Anton Jamčik, Valentin Čebanec dozdaj 2b/II, Franc Visenjak, Viljem Klemenc, Franc Miler, dozdaj 3/II. za uradnike l/III Nikola Kusterc, Josip Pšeničnik, Vojteh Ceraj-Cerič, Josip Stariha, Josip Stojkovič, Franc Bišljan, Ivan Urh. Franc Dragan Ludvik Deisinger dozdaj 2/III. Zakon o izvenspornem postopku Beograd, 28. oktobra. AA. V ministrstvu za pravosodje je sestavljena posebna strokovna komisija za izdelavo predloga zakona o izven-epom eni postopku. Predlog zakona o izvenspornem postopku je bil poslan vsem gospodarskim organizacijam v državi v presojo. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 28. oktobra d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: v severnih Alpah začasno, toda le mimoidoče lahko izboljšanje vremena. Novi snežni viharji v višjih položajih. V južnih Alpah novo poslabšanje vre- Težke posledice neurja in povodnji Maribor, 28. oktobra. Zadnja neurje in poplave, ki so mu sledile, bo napravili zelo veliko škodo poleg drugega tudi na vseh cestah v mariborski okolici in v obmejnem ozemlju. Od vseh strani prihajajo poročila, da so se utrgali veliki plazovi in ponekod popolnoma ustavili promet. Na cesti Jarenina - St. Ilj v Slovenskih goricah je v bližini jareninskega dvora velik plaz zasul cesto, tako da so morali na njej promet popolnoma ustaviti. Ceste proti Sv. Jakobu in Mariji Snežnii so zasuli nešteti plazovi. Tudi na njih so ustavili ves promet. Novo cesto Št. Ilj - Velka je zasulo na raznih mestih šest velikih plazov. Na novo cesto Bresternica - Sv. Križ, ki jo okrajni cestni odbor šele gradi, je trčil velik kompleks zemlje, odnesel ograjo in velik kos obrambnega zidu. Tudi na tej cesti je promet ustavljen. Prav tako je zasul velik plaz staro banovinsko cesto v dravski dolini in sicer pri Fali. Tudi na raznih drugih cestah, tako pri Sv. Lovrencu na Pohorju so plazovi ustavili promet. Na Meljskem hribu so se tik nad cesto proti Sv. Petru zrahljale velike skale laporja, tako da je nevarnost, da se vsak hip zrušijo na cesto ob Dravi. Zato so tudi na tej cesti ustavili promet in postavili straže. Skale bo treba odkršiti, nakar bodo šele dovolili, da se na tej cesti spet uvede prost promet. Tudi iz širše okolice mesta prihajajo vesti o sličnem razdejanju na cestah, ki so prav sedaj v času prevoza kmečkih pridelkov, vina itd. tako kruto potrebne. Neurje in njegove posledice so postale naravnost usodne za naše gospodarstvo. Deževje, sneg in plazovi Zagorje, 27. oktobra. V soboto je pri nas celi dan deževalo; proti večeru se je vlila ploha, V6led česar sta potoka Medija in Kotredežca vidno naraščala. Zvečer ob 10. uri je Kotredežca že izstopila in poplavila vso dolnjo 'dolino. Posestniki ob potoku so rešili pravočasno živino in druge premičnine, ki bi jih voda odnesla, tako da ni napravila poplava občutnih poškodb. V hišah blizu potoka so bili celo noč na straži, ker so se bali večjih poplav. Tudi Medija je izstopila na Izlakah blizu Bregarja ter poplavila cesto in ozko dolino ob njej; škode ni napravila nobene. Pač pa se je ponižala cesta na mestu, kjer je speljan vodovod za Toplice; zaradi Eritiska zemlje na vodne cevi ostanejo Topli-ani najmanj 2 dneva brez vode. Tudi oporno zidovje ob Mediji so poškodovali razjarjeni valovi — in v Vorleku se je plazovje začelo zopet premikati. Izkazalo se je, da bo treba v najkrajšem času misliti na regulacijo struge Kotredežce in Medije, posebno ob izlivu prve v drugo; struga Medije je tam ozka in tako izstopi ojačena Medija ob vsakem večjem deževju na tem mestu. . Popoldne je padla temperatura pod ničlo m po vseh okoliških hribih je zapadel več centimetrov debel sneg, ki sega nizko v dolino. Če tudi je v nedeljo dopoldne ponovno deževalo, vendar dež ni mogel pregnati mrzlega konkurenta in tako so še danes vsi odeti z belo odejo. Costa se je usedla skoro za 40 cm Že včeraj smo kratko poročali, da se je pod Zagorjem vsled plazovja znižala cesta ter je pritisk zemlje pretrgal vodovod za Toplice. V ponedeljek so na tem mestu izkopali 3 metre v globino in popravili vodovodne cevi; v torek je bil vodovod zopet v redu. Plazovje sega iapod pokopališča okrog 20 m v Širini in 200 metrov v dolžini proti rudniški dovlačilni progi. Zemlja je tu večinoma ilovnata z večjimi izvirki, ki povzročajo, da se zemlja stalno oiža in drči polagoma nizdol. V nevarnosti je pokopališče, kjer so po izpovedi ne katerih starejših vaščanov tudi izvirki, ki lahko sčasoma pripomorejo do drčanja celega pokopališča, ako se temu pravočasno ne odpo-more. Cesta se je znižala za okroglo 40 cm ter je prehod za težje vozove nemogoč. Sicer se je Ha tem mestu že večkrat radi znižanja nasipa- valo, kar pa ne pomaga dolgo, ker se pri prvem večjem deževju zopet zemlja usede. Okrajni cestni odbor bo moral na tem mestu nevarnost plazov preprečiti. Postavili naj bi se ob obeh straneh ceste močni oporni zidovi, ki morajo temeljiti na trdno podlogo. Enake pod-ipore naj bi se postavile še najmanj dve na prostoru od ceste do pokopailišča, in to v odmerjeni razdalji, ki naj bi že takoj v početku zadržale drčanje, nakar je pokopališče izven nevarnosti. Kanalizacija tega terena bi varnost še zvišala. Ker je na tem mestu do trdne podloge po sedanjem preiskovanju precej giloboko, bo omenjeno delo zveaano s precejšnjimi stroški, ki se bodo z odlašanjem še gotovo povečali. Zaenkrat so se nabili ob cesti hrastovi stebrički, ki bodo zadržali nadalnje plazovje začasno; ker pa drči gotovo vsa zemeljska plast, ki leži na kameniH podlogi, moramo že sedaj računati * tem, da se bo oh prvem večjem deževju usedla in premaknila. H. P. Poplava pri Litiji Potok, ki teče skozi Švarcovo hosto, je vsled obilnega dežja precej narastel in je voda nanosila toliko peska, da se je struga zamašila. Voda je prestopila bregove, zalila njive in cesto, ki pelje na Ponoviče. Ljudje, ki so prihajali po tej poti v nedeljo k sv. maši, so morali tu napraviti velik ovinek po hosti, ker je bila cesta na treh mestih pod vodo. Pesniška dolina pod vodo 2e četrta največja povodenj v oktobru Šinarjeta ob Pesnici, 28. okt. Po trajnih jesenskih nalivih je lepa, širna dolina, sredi katere leži župnija Sv. Marjeta ob Pesnici, manj ali več letošnjo jesen polna obsežnih mlak, ki niti v 2 mesecih niso izginile. Od sobote na nedeljo pa imamo v oktobru že četrto, tokrat največjo povodenj. Voda je dva dni in dve noči drla na štirih mestih čez banovinsko cesto v širini nad 1 km ter mestoma nad pol metra visoko. Središče s šolo, cerkvijo in bližnjimi hišami je bilo na vse strani odrezano od ostale okolice ter je še danes kakor otok sredi jezera. Mnogo vozov in avtov se je v nedeljo moralo vrniti, kajti niso si upali prebresti po banovinski cesti deroče poplavne valove. Vedno so zastopniki domačinov vsa prejšnja leta nagla-šali višjim oblastem: »Ako preuredite našo cesto, za kar vam bomo hvaležni, ne zabite pred to preureditvijo izvršiti že nad 40 let pripravljajočo se regulacijo Pesnice, katera ne tira v obup samo zaradi vsakoletnih poplav kmetsko ljudstvo naše lepe travnikov in njiv polne doline, marveč ovira ves promet in razdira ceste. Zaman so bile te opozoritve, zaman vse dosedanje prošnje za izvršitev regulacije Pesnice. Uničeni so zdaj še na njivah ostali pridelki, uničena je vsa paša in najbrž uničeni so tudi prvi jesenski posevki. Težko prizadeti Marječani pa vprašujejo: Ali res za nas ni pomoči? Kam naj se še obrnemo! Vedite, da obupavamo 1 Nevarno narasel potok Ledava Murska Sobota, 27. oktobra. Po strašnem viharju in nalivu v noči od sobote na nedeljo je v nedeljo zjutraj silno razburila prebivalstvo vest, da grozi potok Ledava s poplavo. Takoj so alarmirali ognjegasce in občinski sluga ljudi, da se pripravijo. Voda je prestopila bregove in se razlila daleč po travnikih in gozdovih ter zalila Šiftarjev mlin in poslopje na levi strani. Pri fazanariji je voda predrla nasip in bi del mesta gotovo zalila, če ne bi pravočasno popravili nasipa. Tik pri mestu je bila voda v Ledavi 3 do 4 metre nad nivojem mesta. Neprestano je stalo vse polno ljudi pripravljenih na nevarnih mestih z lopatami. — Ledava je zalila tudi vasi Polano in černelavce, kjer je zlasti ciganska kolonija bila v hudi stiski. Svež je še spomin na veliko poplavo 12. novembra 1925, ki je napravila kakih deset milijonov Din škode. Ledava je mirno tekoča rečica, ki ima poleti zelo malo vode. Ob hudih nalivih pa naraste do 7 m. Sava narasla za poldrugi meter Krško, 28. oktobra. Deževno vreme preteklega tedna je zopet dvignilo Savo za poldrugi meter nad normalo, ki pa že polagoma upada. Čmerni dnevi se vrste z dežjem in solncem. Proslava čsl. narodnega praznika Škofja Loka, 27. oktobra. Na manifestanten, dostojanstven način je škofjeloški Sokol izkazal svoje bratstvo in ljubezen severnim bratom, ki so ob najtežjih naših trenutkih brez oklevanja in pomišljanja prožili bratsko roko jugoslovenskemu Balkanu. škofjeloška javnost je napolnila na večer prireditve, v soboto, dvorano v precej lepem številu. Navzoča sta bila škofjeloški župan Josip Hafner, starološki župan Anton Hafner, poleg oficirskega zbora, ki je korporativno prispel s priljubljenim komandantom polka polkovnikom Djordje Buličem in njegovim namestnikom polkovnikom Luličein. Zastopane so bile mnoge organizacije, društva in ustanove. Celotna slika je bila prav pestra, učinkovita in izbrana. Slovesnost je otvoril podstarosta, prosv. referent br. Vinko Zahrastnik, ki je imenom Sokola nazdravil vsem prišlecem. Zbrali smo se, da izrečemo bratskim Čehoslovakom svojo zahvalo, hvaležnost in da iznova utrdimo zavest slovanske skupnosti. V daljšem govoru je nato očrtal duhovni in politični razvoj Čehoslovakov slavnostni govornik sodnik br. Batista. Govornik konča s Ko-hienskyjem: Tebe narod češki blagoslavljam, bodi mladika rastoča ob studencu — — — Živ bodi, narod posvečeni, v Bogu, ne umiraj, možje Tvoji naj bodo brez števila. Ojačen orkester je izvajal po odsviranju obeh državnih himen dvoje češkoslovaških orkestralnih potpourijev in fantazij koncertnega stila, potem pa je deklamiral Pfihoda »Bratom Čehom«. Pevski zbor 30 članov je nato pred-našal mogočno in koralno »Byvali Čechove«, ki je občinstvo silovito navdušila; ko pa je razlegla po dvorani še bajnolepa »Što čutiš Srbine tužni.. •« ni hotelo biti ploskanja ne konca in kraja in je občinstvo še in še pozivalo pevce, ki jih je zbral v kratkem času odlični pevovodja, šef davčne uprave br. Adamič. Zborovanje učitelj, drušiva za marenberški okraj Gospodarsko osamosvojeni ob meji bodo osamosvojeni tudi kulturno in narodno Učiteljsko društvo za marenberški okraj je zborovalo 22. t. m. v Marenbergu. Dasiravno so nekateri učitelji zelo oddaljeni v naših hribovskih krajih, vendar jih je bilo navzočih zelo lepo število. Predsednik učitelj Terčak Stane je poročal o aktualnih šolskih in izvenšolskih zadevah, ki se tičejo učiteljstva, posebno ob meji. Pozival je navzoče, da se strnejo v tesno falango k organizatoričnemu, gospodarskemu in kulturnemu delu, da tako v polni meri izpolnimo svoje poslanstvo. Ob tej priliki se spominja obletnice koroškega plebiscita in v zvezi s tem oriše današnje razmerje glede na vpliv nemštva v obmejnih krajih. Društvo bo še nadalje smotreno delalo na gospodarskem programu, ki si ga je začrtalo, kajti tako delovanje je za obmejne kraje edino pravilno. Gospodarsko je treba predvsem osa mosvojiti narod na meji, potem se bo tudi kulturno in nacijonalno osamosvojil. V znamenju gospodarskega programa sta se vršila dva referata, ki sta se podrobno bavila s stanjem gospodarstva ter kulturnega in naci-jonalnega življenja naših ljudi na meji. Učitelj Miklavec Franc je obravnaval »Življenjske in gospodarske prilike v maronbor-škom okraju,« kjer je podal podrobno stanje in smernice, kako to stanje izboljšati. Predsednik Terčak pa je podal v »Gospodar- ski in kulturni slikic podrobno stanje splošnega gospodarstva s statističnimi podatki. V kulturni sliki pa obravnava razmerje med gospodarstvom in kulturo ter vzroke gospodarskega in kulturnega padca obmejnih slovenskih kmetov po germanizaciji. Društvo sklene, da se referat objavi v celoti v stanovskem ali kakem drugem listu. — O pokrajinski skupščini je podal točno in vsestransko podrobno poročilo članstvu šol. upr Lešnik Mirko. Z zadovoljstvom vzame učiteljsko društvo na znanje, da je spor med centralo in poverjeništvom likvidiran. — Društveni odbor si je stavil za nalogo, da zbere domoslovni materijal svojega okraja, da te vrednote ne zapadejo pozabljenju ter da se povsod, kjerkoli je mogoče, ustanove kmetijsko-nadaljevalne šole, da tako prebivalstvo vzljubi svojo zemljo in svojo lepo in mogočno državo Jugoslavijo. Občni zbor učiteljstva za kranjski okraj Kranj, 27. oktobra. Učitelji in učiteljice kranjskega okraja so sc zbrali v soboto na zborovanju v Kranju, ki j< poteklo v lepem soglasju za stanovsko stvar, čeprav je društvo do poverjeništva UJU v Ljubljani v precej ostri opoziciji. V interesu dobri stvari je, da se obstoječa nesoglasja čimpreje uredijo, ker taka trenja ne donašajo prav nikomur koristi. Zborovanja se je udeležilo 59 učiteljev, ki »o zasedli ob 9. uri prostore na dekliški šoli v Pungartu. S pozdravom na članstvo prehaja predsednik društva tov. Josip Lapajne v daljših izvajanjih na sodobno gospodarsko krizo, ki grozi zavzeti še hujše mere. V prisrčnih besedah se spominja Čehoslovakov, ki so se izkazali kot naši vztrajni in odkriti zavezniki in prijatelji. Moralne opore jim nikdar ne pazabimo. Preživeli smo desetletnico koroškega plebiscita, ki je uprav nazorno pokazala kje se imamo dovolj učiti. Doba naci-jonalizma nam narekuje, da se poglobimo v njega bistvo, ki ne narekuje praznega besedičenja, temveč tirja značajnih, zrelih in odločnih mož. Referent kmetijskega in nadaljevalnega šolstva pri banski upravi g. Trošt predava o kmetskem vprašanju sploh in o odnosih kmeta do kmetijskih in gospodinjskih šol, ki se morajo tudi v naši banovini razrasti, uveljaviti in pritegniti k pouku vso kmetsko mladino. V Dravski banovini imamo 53 kmetijskih in 48 gospodinjskih nadaljevalnih šol. To šolstvo je imelo 1644 učencev, stroški pa so znašali 382.203 Din. Nagrade izplačuje banovina. Upa se na otvoritev 15 do 20 novih učnih zavodov. Gosp. Bvetnik je žel za svoja tehtna in važna izvajanja zalivalo vsega učiteljstva. Funkcijonarji društva dado poročila. Delegati poročajo podrobneje o poteku pokrajinske in državne skupščine. Marsikaj se pove, razbistri in doprinese. S 37 glasovi se sprejme več točk glede popravkov in netočnosti v stanovskem tedniku. Odbor prejme absolutorij. Pred volitvami se ugotovi, da proti predlogu tov .Debeljaka iz Škofje Loke za razdelitev društva ni pomislekov. Učiteljstvu škofjeloškega sodnega okraja je prosto, da si ustanovi lastno društvo. V novo upravo so izvoljeni tov: Lapajne, Horvat, Malenškova, Slaparjeva, Rupret, Demšar, Hi-f-nerjeva in za namestnici tov. Urbančičeva in Zupančičeva. Po vrlo lepem uspelem glasovanju se je sestalo učiteljstvo pri »Jelenu«. Le prehitro je prišel čas ločitve, ko so z vlaki in vozovi odt>o. tovali na svoje službene kraje. > fVHC'P* IIV01 EVROPO Dumping v Rusiji Rus: »No, tudi zadnji vagon je odšel. Sedaj pa treba pas nategniti do zadnje luknje.« Kultura Iz naše drame Snegulčica. Reprize. V nedeljo popoldne je bila v dramskem gle-lališču prva otroška predstava letošnje sezone. V režiji prof. Šesta so dali Snegulčico, to staro, znano, priljubljeno odrsko pravljico, v kateri se pestro prepletajo vsi motivi, ki tvorijo standard tradicijonalne mladinske knji-Eevnosti: kraljica — hudobna mačeha, Snegul-Kca — lepa, dobra, nesrečna pastorka, zločin, ki ga dobri, ubogi lovec Radmir ne more spraviti čez svoje srce, palčki v gozdu, ki tiho, brez besede in pomisleka popravljajo vse, kar ljudje store zlega, in na koncu princ, ki ga sam Bog prinese v sredo največje nesreče, da vse lepo poravna in se s pregnano kraljičino poroči. Igra izzveni v vzpodbuden klic po dobroti in odpuščanju. — Režija je pravljico 8 preprestimi sredstvi spravila na oder in ohranila dejanje bliže resničnosti kakor prosti pravljični fantaziji, pa tako, da je drobno občinstvo, ki je s svojimi materami in očeti od vrha do tal napolnilo gledališče, ves čas zanimala in navduševala. Lepa Snegulčica je bila gdč. Vida Juvanova, hudobna kraljica gdč. Mira Danilova, junaški kraljevič Jan, dobri minister Jerman, ubogi lovec Potokar in prvi izmed palčkov gdč. Kukčeva — vsakdo je z dobršnim deležem pomagal pričarati iluzijo in domov grede sem čul, kako so morale matere otrokom dopovedovati, da vse to prav za prav ni res, da je vse skupaj samo igra — dokaz, da je iluzija uspela. Ko smo zadnjič zabeležili debut ge. Scher-banove v Pravljici o rajski ptici, smo imeli priliko s priznanjem pripomniti, kako lepo se je predstava od premijere sem dvignila in harmonizirala. Nekaj podobnega pa je treba reči tudi o reprizah Sna kresne noči (režija prof. Šesta) in Mladoletja (režija ravnatelj Go-lia). — Ljubavna dueta iz Aten v Snu (gdč. Boltarjeva, ga. Gabrijelčičeva, Jan, Železnik) sta po premijeri našla prav lepo formo, tako da sta z go. Šaričevo in gdč. Miro Danilovo dala pesniški, ljubavni pravljičnosti igre adekvaten izraz. Pa tudi skupina atenskih rokodelcev, ki jih vodi Daneš, je svojo komiko podala na mnogo dostopnejši način. Tudi Mlado-letje Leonida Andrejeva, ki skoraj gotovo spada med najlepše stvari, kar smo jih letos videli na odru, je polagoma zadobilo še nekaj toplejših, simpatičnejših potez. V tej študentovski drami vesele mladosti In žalostne ljubezni in bede, ki je že pri premijeri napravila močan vtis, je pri poznejših predstavah zlasti prvo dejanja doseglo sijaj lepo uspele skupinske igre. fr. G. Verdi: Moč usode Kot drugo operno novost bomo v tej sezoni slišali Verdijevo trodejanko »Moč usode«. Opera ima predigro in troje dejanj, skupno osem slik. Verdi je ko t operni komponist znan povsod. Grnani, Rigoletto, Troubadour, Traviata, Ples v maskah in Aida so stalno na repertoarju vseli opernih gledališč, manj znan je njegov Don Car-los, Moč usode, Simone Boccanegra, Rocester, Oberto in še nekaj prvih del. Vrhunec njegove tvorbe pa predstavljata poleg Aide še Othello in Falstaff. Zlasti Fallstaffa ie mo noče izvaiati le na velikih odrih, to pa že radi obilice večjih vlog. Libreto za opero »Moč usode« je napisal Verdiju Francesko Maria Piave. Poleg tega je Verdi uglasbil še devet njegovih opernih besedil, med njimi Rigolleta, Traviato in Ples v maskah. Snov za libreto je Piave zajel iz starošpanske dranie vojvode Rivasa. Vsebina opere je sledeča: Prolog. Mestic Alvaro ljubi Leonoro de Vargas. Temu se protivi markiz Calatrava (njen oče) in don Carlos de Varga« (njen brat). Po nesrečnem naključju pade markiz, zadet od kroglje iz Alvarove pištole, ki se je sprožila saina, ko jo je Alvaro zagnal od sebe. Markizove poslednje besede: »ne bodi nikdar srečna« veljajo Leonori. 1. dejanje. V vaški gostilni se zbira narod. Leonora v moški obleki, da bi je ne spoznali. Njen brat Carlos kot »črn študent«, ki gre -/a osveto, vendar sestre ne spozna. — Leonora ločena od Alvara, preganjana od brata, vstopi kot mladenič v samostan. Menihi ne vedo, da je ženska. 2. dejanje. Ponoči blizu Rima. Bojna postojanka. Alvaro kot kapetan pri Špancih. V veliki ariji razodene svojo usodo: kot sin "ponosnih Inkov, ki so se uprli evropskim tiranom, je prišel v ječo in živi sedaj zapuščen med tujci. Pomoli sc Eleonori, ki jo ima za mrtvo. Bojni truSč. Alvaro, ki je spremenil ime v Hereros, reši življenje Carlosu, ki jc prišel v taborišče tudi pod tujim imenom. Oba skleneta prijateljstvo. -Oficirski stan pri Velletri. Alvaro ranjen, Carlos izvojuje zmago. Carlos obljubi Alvaru Calatrava red. Pri tem imenu se Alvaro prestraši in pr>si Carlosa, da bi uničil njegova pisma, ki jih je imel od Leonore. Carlos postane pozoren. Ko je um. začnn Humiti in hoče odnreti oisma. Vezan s prisego, vrže pisina na mizo in iz zavojčka pade slika Leonore. Ko izve,, da je Alvaro rešen, se razveseli, ker se bo sedaj lahko osvetil in zopet rešil čast svojega rodu. — Sejmišče. Po veselem vrvenju se snideta Alvaro in Carlos. Ca se da spoznati in pride do dvoboja. Straža pa oba razdraži. Alvaro zlomi svoj meč in sklene delati pokoro v samostanu. 3. dejanje. Samostan. Silka z lačnimi reveži. Carlos pride in vpraša po patru Rafaelu. Rafael (Alvaro) pride, spoznata se. Alvaro odkloni dvoboj, šele po udarcu v obraz oddrvita oba iz samostana. — Pred eremitsko kolibo. Leonora pride in kmalu za njo Alvaro z besedami: Ubil sem zadnjega Vargasa. Leonora mu obljubi odpuščanje, ako bo delal pokoro. Še vedno ga ljubi. Alvaro se zruši ves potrt, Leonora umira. Prior zaključi : »Duša živi!«. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Sreda, 29. okt.: »Razbojniki«. Red D. Četrtek 30. okt.; Zaprto. Petek, 3. okt.: »Gospa ministrica«, premijera. Izven. OPERA Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 29. okt.: Zaprto. Četrtek, 30. okt.: »Moč usode«, premijera. ReZakon o javnih bele'nikih (notarjih)« v založbi tiskarne »Merkur« ter se dobi isto tam po ceni Din 12-— us, komad. V isti založbi sta izšla tudi »Zakon o pobijanju nelojalne konkurence« in »Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih us', -.nov v resoru ministrstva za promet«. Naročila na tiskamo »Merkur«, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. — Šolsko počitnice za pravnike vseh svetnikov. Kr. banska uprava Dravske banovine poroča, da je poleg praznika vseh svetnikov 1. novembra pouka prost tudi vernih duš dan (letos dne 3. novembra). Učenci, ki odidejo na dom iz šol kega kraja, se oproščajo šolske slu-be božje <■ nedeljo, dn' 2. novembra. Učencen. in učenkam se toplo priporoča, da pomagiio pri okrasitvi grobov trpinov 'z svetovne vojne, narodnih borcev in prosvetite'jrv. — Ftrok;ivn! uradniški izpiti. Na dan 29. in 80. t. ■ bodo v ministrstvu za gozdove in rudnike strokovni izpiti uradnikov II. kategorije. — Kostanjevica dobi davkarijo. S sklepon ministrstva financ se otvori v Kostanjevici za kostanjeviški srez sreska davčna uprava. Doslej je bila po zakonu o reformi finančne up1-t-ve ta davkarija ukinjena. — Podpora rvetliški vinogradniški *a(!rngi. Poljedelski minister je odobril podporo Vinogradniški zadrugi v Me’iiki v znesku 50 000 denarjev. — Vprašanje novega voznega reda. Posvetovalni rdbor direkcije drž. železnic ” Ljubljani bo imel v začetku prihodnjega meseca sejo, na kateri pride na dnevni red med drugimi vprašanji, ki se tičejo prometa vobče, tudi pro 1-log glede novega voznega reda. Zveza indu-etrijcev v Ljubljani je poslala okrožnico vsem gospodarskim organizacijam v državi s prošnjo, da pošljejo konkretne predloge zastran novega voznega reda. (AA.) — Kredit za zadružno šolo v Zagrebu. Na predlog ministra za poljedelstvo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je odobren kredit 45.000 Din zadružni šoli v Zagrebu za njeno vzlržev-mje. — Beograjski hohem, ki hrani v postelji 12 milijonov. Leta 1928 je bila zima prav huda in je pregnala iz Beograda tudi znanega pesnika in kralja bohemov v Beogradu Tina Ujeviča. Popihal jo je v rodno Dalmacijo in se ni več vrnil. Pred dne milo varuje vaše %»erilc> Štiri ure nezavesten na dnu dimnika Nenavadna nesreča dimnikarskega pomočnika, ki je ležal v gostem in dušljivem dimu med opoldanskimi urami — Težavna reševalna akcija Ljubljana, 28. oktobra. V Gosposki -ulici 6e je danes okoli 2. popoldne zbirala večja množica radovednežev pred starodavno hišo St. 8, kii je sedaj last veletrgovca g. Karla Preloga. Med ljudmi je šla govorica, da se je neki dimnikar v dimniku ponesrečil in da je z višine padel kakih 15 m globoko, kjer je nezavesten obležal. Kronika res kmalu ne beleži tako izrednega dogodka, da bi dimnikar ostal med opoldanskimi urami, ko povsod kuhajo kosilo, v dimniku, kjer bi ga dim gotovo zadušil . Pri dimnikarskem mojstru I. Schauerju, ki stanuje v Jeranovi ulioi, je zaposlen mlad dimnikarski pomočnik 191etni Andrej Rihtar. Danes okoli 10. dopoldne je prišel v Gosposko ulico k g. Prelogu, da bi ometel dimnike. Pričel je z ometanjem velikega in širokega dimnika, ki veže kuhinje in peči stanovanj v I. in II. nadstropju hišnega pročelja. Odšel je v podstrešje, tam odprl dimndkcva vrata in začel ometati. Svoje »Slape« je pustil pri dimniku. Pogledal je v zunanjost dimnika in nato hotel splezati vanj. Rihtar je najbrže izgubil ravnovesje, spodrsnilo mu je, in padel je v globino dimnika v I. nadstropju, kakih 15 m globoko. Tu je obtičal nekoliko omamljen. Najbrže je sprva klical na pomoč, toda nikdo ga ni mogel slišati. V dimnik se je valil čez opoldne ves dim in začelo mu je postajati slabo. Moči so ga zapuščale. Od minute do minute ga je bolj dušilo. A od nikoder nobene pomočil Nepričakovana rešitev pri dimnikarskem mojstru Schauerju so se opoldne silno čudili, da ni bilo h kosilu pomočnika Andreja Rihtarja. Vsi so se spraševali: »Kje je vendar ostal Andrej?« Vedeli so, da je dopoldne snažil dimnike po Gosposki ulioi, toda noben ni mogel dati pravega odgovora, kam naj bi bil šel pomočnik Andrej. Bili so resno v skrbeh zanj. Mojster je naposled naročil pomočniku Francetu Puhu, naj gre po kosilu pogledat in povpraševat v Gosposko ulico, kaj je z Andrejem. Pomočnik Puh je prišel v Prelogov© hišo ter začel spraševati po 6vojem tovarišu. Izvedel je, da je okoli 10. dopoldne odšel Andrej v podstrešje, a da se potem ni več prikazal in se ni zglasil pri nobeni Btraniki. Pomočnik Puh je odhitel v podstrešje. Tu je zapazil Andrejeve »šlaipe< tik dimnika. Vrata v dimnik pa so bila odprta. Nagnil se je v dimnik ter zaklical: »Andrej! Andrej! Kje si?« Iz globine dimnika se je začul votel, obupen glas: »Tukaj sem! Pomagaj mi! Zadušim se!< Pomočnik Puh, kii ni imel seboj ndkakih reševalnih sredstev, je odhitel ter obvestil hišnega lastnika o nezgodi. S Prelogove trgovine bo 13.40 telefonirali po gasilce, ki naj bi pomagali spraviti dimnikarja Andreja iz dimnika, fiest poklicnih gasilcev je na lice mesta odhitelo z orodnim vozom. Reševalna akcija Poklicni gasiloi so najprej odhiteli z močnimi Vrvmi v podstrešje. Gasiloi so na prvi pogled Spoznali nevaren položaj dimnikarja. Vprašali bo ga skozi vrata: »Ali se lahko privežete? Vržemo doli rešilno vrvi« »Se bom privezal« je bil komaj slišen dimnikarjev odgovor. Gasilci so nato vrgli vrv doli in jo čez nekaj minut potegnili kvišku, toda prazno. Rihtar ie ni imel več toliko moči, da bi se privezal ali držal za vrv. Kaj sedaj storiti? Andrejev tovariš, dimnikar France Puh se je sam prijavil, da ga naj spuste po vrvi doli In da bo on privezal že nezavestnega tovariša. Vzel je seboj tudi grebljo. Puh je močno privezal Rihtarja na vrv. Gasilci so potegnili, toda šaman. Bilo je zelo tvegano, kajti dimnikar Andrej je že popolnoma omagal. Prebiti so morali dimnik Gasilci, videč zelo opasen in <-mrtnonevaren položaj dimnikarjev, 60 odhitel s podstrešja v I. nadstropje do mesta, kjer se pričenja dimnik. Hišni lastnik g. Prelog je gasilcem šel zelo na roko ter sam izjavil: »Napravite na moje stroške vse, samo da rešite dimnikarja.« S krampi so gasilci takoj začeli odkopavati zid pri dimniku. Na tistem mestu je bila stena k sreči tenka ker so tam bila svoječasno velika dimniška vrata. Kmalu so napravili tako veliko luknjo, da so mogli iz dimnika potegniti že nezavestnega dimnikarja Andreja Rihtarja. Nudili so mu v okrepčilo nekoliko konjaka ter mu hkrati odpeli bluzo. Prišel je kmalu k sebi. Rešilna akcija se je posrečila okoli 2-15. Andrej Rihtar je bil torej nad 4 uro v dimniku med najhujšim opoldanskih dimom. Res je pravo čudo, da se ni med tem časom zadušil. Njegov tovariš France Puh je* bil le nekaj časa v dimniku, pa je potem iz njega prilezel ves poten in poln sveže žlindre. Z rešilnim vozom so potem odpeljali Andreja Rihtarja na njegovo stanovanje v Trnovo. Popoldne je doma kmalu prišel popolnoma k sebi. Drugače se Rihtar ni poškodoval. Priporočljivo bi bilo za vse dimnikarske mojstre, da bi pošiljali v velike hiše ometat saje najmanj po dva pomočnika, da lahko ob kaki morebitni nesreči tovariš priskoči ponesrečencu takoj na pomoč. Mislimo, da v tem pogledu obstoje tudi neki predpisi. Prosveti ieraj v Soš^aniu Maribor, 27. oktobra. Včeraj je mariborska Zveza kulturnih društev priredila v dvorani kinematografa v Šoštanju celodnevni tečaj, katerega je vodil tajnik, novinar g. Vekoslav Špindler. Tečaj je v vsakem oziru zelo dobro uspel. Dvorano so dopoldne napolnili v prvi vrsti delavci in kmetje, pa tudi inteligenti in ženske, popoldne pa je prevladovala šolska mladina. Predavanja so bila od 9. do 13. ter od 14. do 16. ure. Prvi je predaval tajnik g. Špindler o potrebi izpopolnjevanja splošne izobrazbe in o delu ter nalogah prosvetnih organizacij. Strokovni učitelj g. Ivan Robnik iz Maribora je govoril o trajnem bistvu človeka in njegovem harmoničnem razvoju za ustvaritev dobrega značaja, dobre družine ter dobrega naroda. Isti predavatelj je govoril tudi o harmoničnem ze-dinjevanju vseh treh delov našega naroda, Slovencev, Hrvatov in Srbov po intencijah Nj. Vel. kralja Aleksandra. Tretje, odnosno četrto predavanje je obravnavalo uporabljanje modernih načinov gospodarjenja v kmetijstvu. Besede je ponazoril tudi film »Novi čas zahteva boljše delo«. Obe popoldanski uri sta pa bili posvečeni smernicam moderne higijene s ponazoritvijo s filmom »Kako očuvamo svoje zdravje«. Tečaj je vzbudil zelo veliko zanimanje in vsi po-setniki so izrazili željo, da bi Zveza kulturnih društev v Mariboru priredila še več takih tečajev in predavanj. Kako je bil obstreljen A_ Perko Vel. Globoko, 27. oktobra. Glede na Članek »Divji lovec ga je obstrelil«, ki smo ga priobčili 26. t. m., nam je obstreljeni Alojz Perko poslal sledeče pojasnilo o dogodku: Dne 19. oktobra je priredil g. Zajc, najemnik lova občine Krka, velik lov (brakado) na zajce in lisice (ne pa na srne, kot se glasi pomotoma v prvem poročilu). Povabljeni lovci smo Be sestali na določenem kraju. Bilo nas je pet; vse sem sam postavil na čakailišča (štante), prazno sem pa zasedel sam. Po prvem pogonu mi priteče nasproti srna, katere pa nisem hotel streljati kot vesten lovec. Pritekla mi je na 10 korakov. V tem trenutku poči puška iz grmovja. Obrnem se v smer, odkoder je padel strel, ter zakličem: Stoj, ne streljaj sme! in dvignem roko ter zagledam Človeka e puško, naravnost proti meni obrnjeno iz grmovja. Ta trenutek že poči drugi strel, kateri je zadel mene. Dobil sem več šiber, eno v desno stran prsi, druga me je oplazila sence ter prebila uho, tretjo pa v spodnji del života v stegno. Več šiber je šlo tudi skozi rokav, ne pa v komolec. Nekaj tudi skozi nahrbtnik tako da sem bil v sredini strela. Videti je, kakor bi z namenom ustrelil name, upam pa, da tega ni naredil, ker smo bili znani in v nikakršnem sovraštvu. Tudi okreval bom, upam, kmalu. Izginil ie avio Včeraj v torek popoldne se je pripeljal gosp. Ivan Ogorevc, nečak državnega pravduika g. dr. Ogorevca, splošno znan pod domačim imenom Funtek iz Škofje Loke po opravkih v Ljubljano. Pripeljal se je s prijateljem s svojim avtomobilom znamke Fiat. Po končanih opravkih je pustil avto pred restavracijo »Zvezda« in odšel v kino, nato pa še malo posedel v kavarni. Ko se je hotel odpeljati domov, avtomobila ni bilo nikjer. Garderobier v »Zvezdi« je videl, da sta dva neznanca z nožem, ki sta si ga izposodila od nekega pasanta, odprla motor in se odpeljala neznanokam. Hotel jih je zadržati, ker je vedel, da to ni njihov avto, ona sta mu odgovorila: »Saj vemo, da je Ogorevc v kavarni.« Mislil je, da sta se odpeljala z dovoljenjem lastnika in jih je zato pustil. Gosp. Ogorevc je takoj obvestil po telefonu policijo ter se vrnil v kavarno »Zvezda«, da tam počaka in posluša godbo. Rajši bi pa gotovo poslušal brnenje svojega motorja. Ni verjetno, da gre za tatvino, najbrž je to le šala, vsekakor pa jako neumestna šala Ogorevčevih znancev. Ormož Zborovanja. V nedeljo dne 26. t. m. bi se imelo tukaj vršiti dvoje zborovanj. Prvo, sklicano od »načelstva« še ne obstoječe vinogradniške zadruge za zaščito vinskih cen — bi se moralo vršiti po rani maši, a se radi slabega vremena in neudeležbe interesentov ni vršilo, ter je bilo preloženo na prihodnjo nedeljo. — Drugo, zborovanje sadnega izbora, se je vršilo ob 14. uri. Obisk je bil — menda radi slabega vremena — skrajno slab. Posebno je padla v oči skoraj popolna abstinenca naših sicer inteligentnih kmetov. O vseh vrst sadja, posebno še o jabolkah je predaval g. srezki ekonom Zupanc. G. banski zastopnik je obrazložil pomen in namen sadnega izbora in tozadevnih predpisov z ozirom na izvoz. Posebno interesantno je predaval na predlog g. R. Polaka g. Pevec, naš star in znan sadjar in trgovec. Zanimivo je bilo poročilo, katere države se zanimajo za različne vrste naših jabolk. Na predlog banskega odposlanca se je določilo nekaj sort jabolk, ki jih naj dreves-ničarji gojijo pod nadzorstvom banske uprave za tukajšnji okoliš. Murska Sobota Predavanje o Češkoslovaški. Ob priliki velikega češkoslovaškega narodnega praznika je v nedeljo predaval v Sokolskem domu o republiki g. prof. Hvala. Mlinar in njegova hči. Dramatični odsek Sokola bo vprizoril v petek priljubljeno igro »Mlinar in njegova hči«. Čestitamo marljivim diletantom pri izvajanju njihovega obširnega programa! Publika jih bo s svojim obiskom vedno podpirala. Na novem grobu padlih borcev za Prekmurje se bodo na večer Vseh svetih Sokoli poklonili njihovemu spominu z žalostinkami. Prosimo občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži tega izraza hvaležnosti do nositeljev svobode, ki so darovali svoje mlado življenje za idejo osvobojenja in ujedinjenja Jugoslovanov. Gornja Radgona Inšpekcija. Josip Povalej, finančni direktor, je 22. t. m. inspi 'ral tukaj svojo davčno upravo. Ukinitev ura ia. Komisarijat železniške policije v Gor. Radgoni je bil ukinjen. Posle je prevzel komandir žandarmerijske stanice ter ni pričakovati, da bi se urad še kdaj ustam vil, ker ni zato potrebe. Šoštanj Pogreb Vilkola Simerla. V petek z večernim vlakom so pripeljali iz Gospiča umrlega Vilkota Simerla. Danes se je vršil pogreb, ki se ga je udeležilo zelo veliko število meščanov. Navzoči so bili sodni predstojnik g. Potočnik, zastopniki vseh tukajšnjih državnih uradov, zastopniki Sokola, deputacija učiteljišča iz Čakovca itd. Pred hišo je zapel moški zbor pod vodstvom g. Vrežeja večno lepo »Vigred se povrne «. Z avtomobilom obloženim z krasnimi venci so odpeljali truplo pokojnega k Sv. Mihaelu. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so položili v prerani grob mlado, upanja polno življenje. Pokojni Vilko je bil miren, tih pa prijazen mladenič, zato sočustvuje vse mesto z nesrečno rodbino. Slovenska Bistrica Osebne vesti. Absolvent višje pedagoške šole g. Jože Trohej, ki je doslej služboval kot strokovni učitelj na tukajšnji meščanski šoli, je bil premeščen kot suplent na moško učiteljišče v Mariboru in je svoje novo mesto že nastopil. Izpit na pedagoški šoli v Beogradu je napravil g. Bogomir Bačič, dosedaj strokovni učitelj na tukajšnji drž. meščanski šoli. Prestavljen je g. Branko Čeh iz tukajšnje osnovne šole na osnovno šolo v Pertočo. Trgatev na južnih okronkih Pohorja je večinoma že končana. Kvantiteta novega vina zaostaja deloma za lanskim pridelkom, vendar je razlika malenkostna. češkoslovaški veter, ki bi moral biti na inici-jativo Sokola v Slovenski Bistrici v torek 28. t. m., je preložen oziroma odpade. Tudi tombola gasilskega društva, napovedana za prejšnjo nedeljo 26. t. m., je bila vsled slabega vremena preložena na poznejši čas. Boljševiški gostje v naši okolici. Semkaj se je zateklo na poletu na jug več sibirskih uharic izpod Urala. Naši lovci so kar bervozni radi velikih ptic, ki sličijo malim orlom, a domače sove so bolševiških kavalirjev najbrže vesele. Spretnim Hubertovim učencem se je posrečilo ustriliti pri Pragerskem več krasnih eksemplar-jev, ki merijo z razprtimi perutmi 1 m in 35 cm. Živali so izročene v preparaeijo mariborskemu preparatorju Ciringarj'i. Zgodnji pojav urals’ ih uharic je nesumljivo proroštvo za zgodnjo zimo. Lovski krogi se za te boljševiško vseljiv-ce izredno zanimajo, domači čuki pa so ljubosumni. Smrtna kosa. Umrl je v četrtek 23. t. m. ob 3. uri zjutraj po kratki mučni bolezni 47-letni veleposestnik Karel Gavkler, član občinskega sveta in okrajnega šolskega sveta. Imenovani veleposestnik je bil že pred vojno poznan narodni delavec in splošno priljubljen. Pogreb je bil v soboto dopoldne. Vsem zaostalim iskreno sožalje. Marenberg Poroka. Poročila sta se g. Capi Ivan, mizarski mojster iz Marenberga in gdč. Marica Do-majnko iz Ljutomera. Čestitamo! Marenberški most. Pri trškem mostu, ki vodi preko Drave v Vuhred, je potrebno, da se polože na več mestih novo tramovje. V prejšnjih letib je bil most tudi razsvetljen, želimo, da se zopet opremi s svetiljkami. Smrtna kosa. V Marenbergu je umrl v petek 24. t. m. sedlarski mojster g. Andrej Habermann v čustitljivi starosti 76 let. Bil je eden najstarejših Marenberžanov. Verouk na marenberški šoli. V6ak dan je vprašanje verouka na naši šoli bolj pereče. Šola še do danes nima svojega kateheta, pa tudi iz Mute, odkoder je hodil lani, ni nikogar. G. dekana pa prosimo, da on kot dušni pastir reši to vprašanje v zadovoljstvo otrok in staršev. Trški spomenik. Pred sodnijo stoji lep monumentalen spomenik — zahvala Marenberžanov, da so se rešili kuge. Zelo sliči ta spomin davnih dni na mariborsko kužna znamenje na glavnem trgu. Spomenik je od leta do let., v slabšem stanto ter je potreben popravila. Namestitve. V Marenberg sta nameščena učiteljica Majcen Amalija iz Sv. Jurija ob Ščavnici in učitelj Štokelj Karol iz Marije Reke. — Iz Mute pa je premeščen v Litijo učitelj Pcr-tot Milan, iz Vuhreda v Vuzenico pa učitelj Volmaier Karol. Slovenjgradec Osebne vesti.- G. Kotnik Simon, dolgoletni kaplan v Starem trgu in katehet na tukajšnji osnovni šoli, je bil imenovan za župnika v sosednje Podgorje. Priljubljenemu duhovniku želimo polne zadovoljnosti in sreče na novem službenem mestu! Tudi tukajšnja osnovna šola ga bo zelo pogrešala, saj je bil mladini vešč duševni vodnik, učiteljskemu zboru pa kolegi-jalen tovariš. — Učiteljica gdč. Eiletz Lidvina, ki je bila nastavljena na tukajšnjo šolo pred 3 leti, je premeščena v Št. Ilj pod Turjakom. Težko bo slovo od njenih malčkov, ki so jo tako vzljubili. Na njeno mesto je imenovana učiteljica gdč. Hauptman Maksa iz Sv. Lovrenca. Poroka. V nedeljo sta se poročila v staro-trški cerkvi g. Metelko, uslužben pri lončarskem podjetju Lobe, in gdč. Vrhnjak. Bilo srečno! Sneg je zapadel in pobelil sve bližnje hribe, ponekod do 30 cm. Smučarji so se prezgodaj veselili, ker bo kmalu skopnel in bo samo povečal Suhadolnico. Kovačeva Micka. V neki gostilni v Otiškem vrhu je pil in jedel 211etni P. Namesto da bi »ceho« plačal, jo je olkuril s kdesoirt. Na zasledovalce je streljal, a samo s plačilnim revolverjem. V Bukovski vasi si je zopet privoščil jedače in ker ni imel denarja, je zastavil svojo denarnico. Na sodniji ga bodo po učili, da so časi »zastonjkarjev« minuli. Proračun kraj. šol. odbora, ki je bil sprejet znaša 132.000 Din. Proračun je zato tako velik, ker se je moral kriti primanjkljaj iz 1. 1930 v znesku 40.000 Din in ker so se napravila nova stranišča v šoli za 55.000 Din. K proračunu prispeva občina Slovenjgradec 72a/*°/o, S .'ari trg 12°/o, Legen 11% in Vrhe 4'/«%. Novo mesto šolske vesti. Pisarni sreskega Sol. referenta v Novem mestu je dodeljena ga. Pavla Gande-Trefalt, učiteljica v Crmošnjicah. Sreski Sol. referent Janez Pirnat je premeščen v Kostanjevico, učiteljica Josipina Mervič-Gaspari pa iz Ribnice na novomeško osnovno šolo. Občni zbor učiteljskega društva v Novem mestu. V nedeljskem našem poročilu pod gorenjim naslovom nam je tiskarski škrat izpustil par vrstic in napravil zmedo v sedmem odstavku, ki naj se glasi: ... na kar se je po listkih izvolil novi odbor, ki ga tvorijo gg. Ivanetič Lojze, Menard Vilko, Mervič Anton, Pirnat Viktor, Pugelj Anton in ga. Sušnikova Milena. Poljčane Pripravljalni odbor za ustanovitev Sokola v Poljčanah je pod predsedstvom šolskega upravitelja Alojza Kranjca prav pridno na delu. Ustanovljen bo sc to zimo. Pozdraviti je, da tukajšnje društvo »Čitalnice« pripravlja v prid Sokola likvidacijo. V ta namen se vrši v čitalniških prostorih v sredo 29. oktobra ob 20. uri sestanek vsega članstva kot priprava za izredni občni zbor za likvidacijo društva v prid Sokola. Želeti bi bilo — kar se že baje namerava, da tudi društvo »Zvon« likvidira v sokolski prid; tako da bi se vse dosedaj cepljene moči združile v močno falango. Smrt kosi... V Hošnici v laporski fari je te dni preminul na zavratni bolezni jetiki 47 letni veleposestnik Karol Kanklcr. Bil je župan ter predsednik krajevnega šolskega sveta in obče spoštovan in priljubljen mož. Fara je z njim izgubila zelo delavnega in pametnega človeka, družina pa nenadomestljivega očeta. — V petek pa je pograbila smrt tukajšnjemu progovnemu delavcu Polancu edino hčerkico 4 letno Marjeto. Umrla je zn davico, ki je pri nas v tem mesecu zahtevala že drugo žrtev. Obema prizadetima družinama iskreno sožalje. Adaptacija. V hiši konzumnega društva v Peklu bodo pritličje v kratke adaptirali. Dose-dajnje spodnje prostore bodo preuredili v obrtne lokale. Stran 6 JUGOSLOVAN Sreda, 29. oktobra 1930. mmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmammmmmusm Se danes recite Vašim 'M prijateljem in znancem, za katere mislite, da bi se mogli naročiti na im „ Jugoslovana", da smo pripraoljeni pošiljati jim 8 dni časopis na ogled O SNuacifa žitnih tržišč Na ameriških in kanadskih tržiščih se je nivo cene pšenice vsled vremenskih neprilik in vsled raznih uradnih izjav nekoliko učvrstil. V splošnem smatrajo ameriški gospodarski krogi, da je skrajna depresija že dosežena in je pričakovati v prihodnje narahlo zboljšanje. Zedinjene države ameriške so se temu mnenju priključile tudi v praksi, ker tamkajšnji trgovci le zelo malo prodajajo in zahtevajo 5 do 7 centov višje cene, kakor se pa glasijo notacije. Nadalje se opaža v Zedinjenih državah preokret v prehrani živine. Vsled slabe letine koruze so pričeli farmarji uporabljati pšenico kot krmilo. Vidne zaloge so v Združenih državah vedno manjše, nasprotno pa v Kanadi zaloge stalno naraščajo. V Argentiniji se pričakuje dobra žetev, zato so na tamkajšnjih tržiščih cene znatno popustile. Kljub temu pa so cene argentinskega novega žita znatno višje od ruskih ponudb. Evropska tržišča so mirna. Kupuje se samo najpotrebnejše. Ruska pšenica še vedno povzroča skrbi žitarjem, cene so v zadnjem času tako nizke, da je vsaka uspešna kupčija z drugimi izvori povsem nemogoča. Zalog je v Evropi malo, samo v Angliji so vidne zaloge za 75% manjše, kakor so bile ob istem času leta 1929. Gospodarske vesti X Nikake fuzije Hapag-Lloyd. V zadnjem času se je pogostokrat resno govorilo o skorajšnji fuziji dveh največjih nemških paroplov-nih družb, Hapag in Severonemški Lloyd. V svojemu komunikeju naglaša Hapag, da je taka fuzija za enkrat povsem iluzorna in to iz različnih ovir. Nadalje pa se zatrjuje, da bo med obema vpostavljena interesna skupnost. X Zeppelinove tovarne na Nizozemskem. — Nemški listi poročajo, da se že več časa vršijo pogajanja o osnovanju velike Zeppelinove tovarne na Nizozemskem. Tovarna se bo po sedanjih projektih osnovala v Rotterdamu in bo zgrajena točno po vzorcih tovarne v Friederi-chshafnu. Pogajanja se že bližajo zaključku. X Razstave in sejmi v prihodnjem letu. Jugo-slov. nacionalni odbor mednarodne trg. zbornice je obvestil odbor mednarodne trgovske zbornice za sejme in razstave, da se bodo v naši državi tekom prihodnjega leta vršili sledeči sejmi in razstave: Od 25. aprila do 4. maja sedmi mednarodni salon avtomobilov in 15. špe-cijalni sejem za agrikulturo v Zagrebu, od 29. avgusta do 10. septembra mednarodni vzorčni sejem v Zagrebu, od 29. maja do 10. junija mednarodni vzorčni sejem v Ljubljani, od 1. do 12. septembra mednarodna razstava kmetijstva, hi-gijene in turistike v Ljubljani. X Iz zavoda za pospeševane zunanje trgovine. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je obvestil gospodarske organizacije v naši državi, da se je angleška tvrdka »The Pyrene Comp. Litd. v Londonu« obrnila na naše kraljevsko poslaništvo v Londonu, z željo, da stopi v kontakt z našimi tvrdkami, ki se bavijo z izdelavo in prodajo aparatov za gašenje ognja. X Naša kovinska industrija in javna dela. Zveza jugoslovanskih kovinskih industrij je vložila pri ministrstvu za javna dela vlogo glede novorazpisar 'h javnih del, državnih cest, železniških prog in mostov. V tej vlogi je prosila ministrstvo, naj zaščiti domačo kovinsko industrijo z ozirom na prilike v državi in na stanje, v katerem se je ta industrija znašla v poslednjih časih. Prosila je ministrstvo, da poskrbi, da bo dobila domača industrija koncesijo za konstrukcijo in montažo mostov in drugih takšnih del, ter da določi čim krajši rok za izplačilo za ta dela določenih kreditov; da ministrstvo samo da inicijative Inozemskim podjetjem, ki bodo eventuelno prevzela celotna dela, da bi konstrukcijska in montažna dela pri mostovih in drugih takšnih objektih izročila domači industriji. X Nemčija povišuje uvozne carine na žito. Nemška vlada je sporočila Društvu narodov, da je primorana vsled nenormalnega podca cene žitu zvišati uvozno carino od 15 na 28 in pol mark za 100 kg. X Znižanje cen pneumatiki v Nemčiji. Nemške tovarne pneumatike so sporazumna sklenile, da bodo znižale ceno produktom za 10%. Ta odločba velja od 1. novembra dalje. X Zveza jugoslovanskih čebelarskih društev. Zveza čebelarskih društev v Jugoslaviji s sedežem v Beogradu je izdala sledeče zanimive podatke o d lovanju čebelarstva v naši državi: V 7\ezi ie učlanjenih osem osrednjih društev in sicer Srpsko bučelarsko društvo v Beogradu s 50 podružnicami in 1322 člani, Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani z 1853 člani, Centralno pčelarsko drutvo v Zagrebu i 1100 člani, Hrvatsko-slavonsko pčelarsko društvo v Osijeku z 1470 člani in več podružnicami, Pčelarsko društvo v Vukovaru s 350 člani, Srpsko pčelarsk. društvo v Rumi s 700 člani. Jugosla venska pčelarska zadru a v Dubrovniku s ?69 čani in Središnje pčelarsko društvo v Sarajevu 8 38 podružnicami in 538 člani. Vsa ta druživa prrejajo popolnoma ločeno eno od drugega razn - tečaje in razstave na polju čebelarstva. X Kongres mednarodnega agrarnega urada v Pragi. V dnevih 29. do 31. novembra se bo vršil v Pragi kongres mednarodnega agrarnega urada. Na kongreesu bodo zastopane skoro vse evro" ke države. Razpravljalo se bo o goapo-darsl.i krizi in Panevroroi. Naša domača tržišča ne prikazujejo nikakih bistvenih sprememb. Ponudbe, kakor tudi povpraševanja so minimalna. Domači mlini kupujejo večje vagonske partije. Za terminske kupčije ni interesa, ponudbe pa je dovolj. Koruza se na evropskih tržiščih ostro bori z ječmenom, ki je v ceni z dneva v dan cenejši. Romunija in Rusija pošiljata ogromne količine na tržišča. Kakovost romunske koruze je letos razmeroma dobra. Prodaja se tudi že nova koruza pomešana s staro. Edino Italija nastopa na svetovnih tržiščih kot resen kupec za koruzo. Tudi koruza ne doživlja na domačih tržiščih bistvenih sprememb. Za domač konzum se malo trguje. Za terminske kupčije tudi malo zanimanja. Špekulacija stoji ob strani in ne kaže posebne živahnosti. Tudi izvoz je vsled slabih cen- zelo skromen. Zetska banovina, ki je v prejšnjih časih kazala za koruzo zelo živahno zanimanje, ostaja v trgovini povsem pasivna. Mlinska industrija je minimalno zaposljena, zaloge so polne bele moke. Mali mlini ponujajo blago po zelo nizkih cenah, medtem ko večji mlini zahtevajo 30 do 35 para višje cene. Tudi po črni moki je povpraševanje zelo pičlo. Črna moka se prodaja kot živalsko krmilo. X Carinska zveza Evrope. Belgijski listi poročajo, da se vršijo pogajanja za carinsko zveze med Belgijo, Nizozemsko in skandinavskimi državami. V skupni carinski pogodbi se nahaja tudi določilo, ki zabranjuje državam sopodpisnicam vsako medsebojno zvišanje carin. X Prodaja vreč. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 1. novembra t. 1. ponudbe glede prodaje 2000 komadov starih vreč. (Predmetni oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Dobave Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave plinskih cevi, I oficirskega sedla ter glede dobave 30.000 kg ovsa. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe glede dobave nosilcev, železa, vijakov, pločevine ter glede dobave 3000 kg strojnega olja. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kilogramov salmijakove soli, 500 komadov smirkovega platna, gumijastih plošč, laka ter glede dotiave 30.000 kg ovsa. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 6. novembra 1.1. ponudbe glede dobave 4000 kg bukovega oglja. Dne 6. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave 6500 kg dekstrina; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave stekla. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Prodaja l*sa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 6. novembra t. 1. pismene ponudbe glede prodaje lesa in mehkih drv. (Oglas in pogoji »o na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Prodaja starega papirja. Dne 5. novembra t. 1. se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede prodaje 22.636 kg starega papirja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Borzna poročala Devizna tržišča Ljubljana, 28. oktobra. Amsterdam 22'74, Berlin 13-435-13-465, Bruselj 7-8719, Budimpešta 9-885, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9468 do 7-9768, London 274-27, Newyork 56-34, Pariz 220-45—222-45, Praga 167-51, Trst 294-25 do 296-25. Zagreb, 28. oktobra. Amsterdam 22-74 bi., Dunaj 794-68—797-68, Berlin 13-435—13-465, Bruselj 787-19 bi., Budimpešta 987—990, London 273-87-274-67, Milan 294-35-296-35, New-york ček 56-24—56-44, Pariz 220-51—222-51, Praga 167-11—167-91, Curih 1094-40—1097-40. Beograd, 28. oktobra. Berlin 13-4350—13-4650, Budimpešta 987—990, Curih 1094-40—1097-40, Milan 294 Š0-296’10, Newyork 56-24-56 44, Pariz 220-51-222-51, Praga 167 11—167 91, Bukarešta 33-53-3403. Dunaj, 28. oktobra, d. Amsterdam 285-80, Beograd 12-5387, Berlin 168-91, Bruselj 98-89, Budimpešta 124-14, Bukarešta 4-2120, Kopenha-gen 189"60, London 34-4625, Madrid 78, Milan 37-115, Newyork 709-25, Pariz 27-83, Praga 21-04, Sofija 5-1390, Stockholm 190-30, Varšava 79-47, Curih 137’75. Curih, 28. oktobra. Beograd 9-1280, Pariz 20-21, London 25-0225, Newyork 515-10, Bruselj 71-825, Milan 26-9675, Madrid 56-—, Amsterdam 207-525, Berlin 122-69, Dunaj 72'63, Stockholm 138-25, Oslo 137-85, Kopenhagen 137-85, Sofija 3-73, Praga 15-275, Varšava 57-70, Budimpešta 90-20. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 28. oktobra. Državni papirji: 7% inv. pos. 88 bi., vojna škoda ar. 431—432, kasa 430—432, dec. 430—431, februar 425 do 426, 4% agr. obv. 51—53-50, 7% Bler posojilo 81-75-82-25 (82-50), 8% Bler. pos. 91-75-92-25 (92), 7% pos. hip. b. 80-75—81-50. Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 925 d., Udružena 191-192, Ljublj. kred. 122 d.. Narodna 8100 bi. Industrije: Šečerana Osijek 298 do 300, Trboveljska 379—381, Slavonija 200’ d., Vevče 124 d. eBograd, 28. oktobra. 7% inv. pos. 87—88, 4% agr. obv. 55, 7% pos. drž. hip. b. 8175 do 82-80, 7% Blaire 87-75 (14000 dol.), vojna škoda 450—450-50, uit. nov. 450—45650, uit. dec. 455 75—45625, Tobačne sr. 22—24, Rdeči križ 45, Narodna b. 8000—8150, Prometna b. 980, Jugosloveenska Udruž. b. 191, Zemaljska b. 20, Trgovina in Obrt 160. Dunaj, 28. oktobra, d. Bankverein 17-30, Kreditni zavod 47-25, Prioritete 88-30, Trbovlje 46-30. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 28. oktobra. 7% Blaire 81-50—82-50. Newyork, 28. oktobra. 8% Blaire 91-50 do 92-50, 7% Blaire 81—82, 7% pos. drž. hip. b. 80-81. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njena, brez prometa. Novi Sad, 28. oktobra. Pšenica : gornje-banatska 79/80 kg 145—147%, ostala neizpre-menjena. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 5 vagonov, oves 2 vagona, koruza 26 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 4 vagone. — Tendenca: neizpremenjena. Sombor, 28. oktobra. Pšenica : baška okolica Sombor 78 kg 135—140, ostala neizpremenjena. Ječmen : baški 63/64 kg 100—105, baški letni 69/70 kg 140—150, baranski 70 kg 165—170. Koruza : baška pr. 105—110, baška nova posušena 87%—92%, baška nova garant. 67%—72%, baška nova Dunav šlep, dec. 70—80. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet 236 vagonov. Budimpešta, 28. oktobra. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica : marec 16—16-01 (16-16-01), maj 16-20-16-24 (1620—16*21). -R ž : marec 9-10—9-20 (9-17—9-20). Koruza : maj 12-60-12-70 (12-65-12-66). Živinski trg Dunaj, 28. oktobra, d. Na današnji trg je bilo prignanih 13.067 prašičev, med temi 9129 mesnatih. Promet živahen. Zato so cene poskočile in so bili mastni prašiči dražji za 5 do 8 grošev pri kg, a mesnati za 5 do 10 grošev pri kg. Šport PRED ZIMSKO SEZONO V Ljubljani je jesensko prvenstvo končano. Zodovoljiti ni moglo niti največjega optimista. Pokazalo je le svojo senčno stran. Obogateli smo na raznih izjavah, ki so zadnje čase na dnevnem redu. Marsikdo se bo sedaj oddahnil — saj niso videli prijatelji nogometa tekom jesenske sezone niti ene res lepe in zanimive tekme. Zima se oglaša. Prav zgodaj je padel prvi sneg. Vse kaže, da ga bomo imeli letos obilo. Jesen nam ni nudila ničesar, od zime pričakujemo več. Zimski športniki so pač srečni. Nikakih klubskih sporov ne poznajo, pritrdijo si »dilce« na noge in hajdi iz mesta ven na sveži zrak, ki še ni okužen od mestne športne politike. Po nedavnem blejskem sestanku sodeč, imajo zimski športniki obsežen in pester spored. Obetajo se nam velike smuške prireditve, v tem pogledu se pripravljajo posebno naši Gorenjci. Bled in Bohinj bosta pozorišče prvih mednarodnih zimskošportnih prireditev. Morale bi se sicer vršiti že v pretekli sezoni, toda vreme ni bilo naklonjeno. Tudi prijatelji ledu bodo prišli na račun. V Ljubljani sicer ne bomo več imeli mestnega drsališča, zato pa bo Ilirija znatno povečala svoje drsališče. Bled seveda noče zaostati. Ta najlepša točka v naši državi se bo polagoma spremenila v pravi zimskošportni center. Imamo vse pogoje, da postane Bled naš jugoslovanski Davos ali St. Moritz. Blejski hotelirji preurejajo hotele, da bodo tudi tekom zime nudili tujCem ves komfort. Državne oblasti in občine se dobro zavedajo važnosti športa za tujski promet in so obljubile vsestransko pomoč. Naš zimski šport se polagoma toda sigurno bliža mednarodni kvaliteti. In povsem razumljivo. Vodstvo zimskošportnega pokreta je v rokah odličnih delavcev, ki ne uganjajo športne politike. — Pred očmi imajo le eno: napredek in procvit našega športa. Zakaj nimamo v ostalih organizacijah takih ljudi? Za soboslikarska dela se priporoča FRANC AMBROŽ LJUBLJANA — Rimska c. 11 Dobro delo in solidna postrežba ‘Radio Ljubljana, sreda, 29. oktobra: Opoldanski program odpade. 18.30 Plošče. 19.00 Dr. N. Pre-obražensky: Ruščina. 19.30 G. Mile Klo|>čič: O kitajski narodni liriki. 20.00 Jugoslovanski večer, prenos iz Zagreba. 22.30 Časovna napoved in poro.ila, naipoved programa za naslednji dan. Ljubljana, četrtek, 30. oktobra: 12.15 Plošče (Slovenska in plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, ga. Gabrijelčičeva. 18.30 Radio orkester: Viio-tina-solo; Harway-jazz. 19.00 Prof. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemlje. 20.00 Pero Horn: Vzgoja otrok. 20.30 Pevski koncert zbora »Ljubljane«. 21.30 Religiozna glasba, izvaja Radio orkester. 2.30 Časovna naipoved in poročila, lahka glasba. 23.00 Naipoved programa za naslednji dan. Zagreb, sreda, 29. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Koncert radio-orkestra. 18.30 Dnevne vesti. 20.00 Prof. R. VVernier: La Comediie franjaise et noua (ob 2501etnioi Comedie fran^aise). 20.15 Kulturne in društvene vesli. 20.30 Jugoslov. večer. Pesmi in klavir. Sodelujeta koncertna pevka Maja de Strozzi in komponist Boris Papando-pulo. 21.30 Jugoslovanske narodne. Poje zagrebški vokalni kvartet. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Plošče. Zagreb, četrtek, 30. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhiinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesta. 17.00 Ciganska glasba. 18.90 Novice. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Koncertni večer; prenos iz Ljubljane. 22.90 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba. Beograd, sreda, 29. oktobra: 10.30 Pl. 12.45 Narodne; kvartet. 13.30 Novice. 17.05 Otroška ura. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Večerni koncert radio kvarteta. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Cas in novce. 22.45 Plesna glasba. Beograd, četrtek, 30. oktobra: 10.30 Pl. 12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 13.30 Novice. 1~.30 Pl. 20.00 Zdravstveno predavanje. 20.30 MODROCE Peresnice, otomane, divane, patent-fotelje, salonske in klubske garniture dobite najsolidneje pri F. SAJOVIC Ljubljana, Stari trg 6 'Mali o Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega znata ja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. Trboveljski premog 2$ Špocijalni »KOKS« za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«. Lunajska cest« 46. — Telefon 28—20, 25—95. Štirisobno stanovanje z verando in kopalnico, visoko pritličje v središču mesta se odda pod šifro »Opera« na upravo lista. (682) Foto-aparat znamke »Ica« 9X12 z dvojno lečo prodam zelo ugodno. Naslov v upravi lista. Vib blizu Stadiona, dvostanovanjsko, z velikim vrtom, z vsem konfor-tom in stanovanjem za hišnika prodam. Pogoje in naslov pove gospod dr. Janže Novak, advokat v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 3. 686 Svetlo, opremljeno sobo z elektriko in posebnim vhodom išče s 15. novembrom akademik. — Ponudbe na upravo pod ,,Točen plačnik". 646 NAJNOVEJSA KOLESA ZA OTROKE! TOVARNA PELIKAN KOLESNI DELI — PNEUMATIKE — ENI »ETA J L LAKIRANJE — PONIKLANJE E BI UROŠ Otroški vozički MARIJIN TRO ST. 8 TOVARNA Ljubljana VII. SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZICKOV1 Dobre stavbene PDLIRIE išče Slograd «1. d. 0 A” Vs? ST-DEU IlUBUANA DALMATINOVA 13 Me Mie ii dajte pravočasno v popravilo tvrdki Matija Trebar Ljubljana Sv. Petra cesta it. 6 Razglasi kraljevske banske uprave II. No. 31378. Razpust društva. Društvo »Društvo carinskih uradnikov za slovensko ozemlje« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima članov niti iano-vine in torej ne pogojev za pravni obstoj. Kraljeva banska uprava Dravske banovine Ljubljana, 22. oktobra 1930. Po odiredbi v. d. bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. III. No. 16571. Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine po stanju z dne 25. oktobra 1930. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Dolnja Lendava: Gaberje (Gaberje 1 dvorec). Konjice: Konjice okol. (Breg 2 dvorca). Ptuj: Šikole (Šikole 1 dvorec). Steklina: Maribor levi breg: Zg. Voličina (Zg. Voličina 7 dvorcev)1. Svinjska kuga: Maribor, desni breg: Spodnje Hoče (Sp. Hoče 2 dvorca). Maribor levi breg: Krčevina (Krčevina 1 dvorec), Dragučova (Dragučova 1 dvorec). Ptuj: Trgovič (Tr-govič 1 dvorec). Radovljica: Bled (Grad 5 dvorcev, Jesenice (Hrušica 4 dvorci in Plavž 4 dvorci), Koroška Bela (Koroška Bela 1 dvorec). Ljubljana mesto: 3 dvorci. Svinjska rd č i c a: Brežice: Pišece (Daljavas 1 dvorec) Kamnik: Brezovica (Račje in Žeje po 1 dvorec), Krašnja (Spodnje Loke 1 dvorec), Moravče (Dole 1 dvorec), Radomlje (Radomlje 1 dvorec). Krško: Cerklje (Cerklje 1 dvorec), Krško (Brezje in Senuše po 1 dvorec), Sv. Jurij pod Kumom (Selo 1 dvorec), Sv. Križ (Sv. Križ 1 dvorec). Litija: Dole pri Litiji (Bohonica), Kresnice (Kresniški vrh 1 dvorec). Logatec: Bloke (Volčje 1 dvorec), Dolenj. Logatec (Čevea, Dol. Logatec, Martin hrib po 1 dvorec), Gor. Logatec (Kalce, Gor. Logatec po 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter na Medv. Selu (Hanjsko 1 dvorec), Šmarje pri Jelšah (Serovo in Senovica po 1 dvorec). Perutninska kolera: Litija: Litija (Ponoviče 1 dvorec). Gniloba čebelne zalege: Ptuj: Cinkovci (Spodnje Jablane 5 dvorcev). Kraljevska banska uprava Dravske banovne v Ljubljani, dne 27. oktobra 1930. Po naredbi vršilca dolžnosti bana veterinarski inšpektor: Alojzij Paulin. ene ob/ave Razglasi dravske finančne direkcije Štev. 52471/1 ex 1930. 2493—3—3 Razglas o licitaciji Dravska finančna direkcija v Ljubljani razpisuje na osnovi člena 82—105 zakona o državnem računovodstvu za nabavo 30 stražarskih plaščev (bund) I. javno ofertalno licitacijo na dan 2. decembra 1930 ob 11. uri v sobi štev. 13. Dravske finančne direkcije. Kavcije v smislu čl. 88 zakona o državnem računovodstvu se polagajo pri blagajni te direkcije. Pismeni pogoji so na razpolago proti položitvi takse po Din 10'—, eventualna pojasnila pa se dobe pri tej direkciji med uradnimi urami. Dravska finančna direkcija v Ljubljani, dne 20. oktobra 1930. Finačni direktor: Zanj Bajič, 1. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 472/30. 2615 Dražbeni oklic. Dne 7. novembra 1930 ob deseti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šoštanj, vi. št. 600. Cenilna vrednost 100.000 Din; najmanjši ponudek 67.067 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, oglasiti je pri sodišču najpozneje pri draž-benem narodu pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uvelj&ujaii gl-de nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Šoštanj, dne 13. oktobra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev Št. 425 2610 Razpis. Vodna jadruga m osuševanje lendavske doline v Dolnji Lendavi bo začasno z iz-gledom na stalnost namestila tajnika z mesečno plačo do 1.500 Din. V poštev pridejo osebe s pisarniško, po možnosti tudi tehnično prakso in znanjem strojepisja. Svojeročno pisane in kolekovane prošnje, cur-riculnm vatae, s prilogami in navedbo zahtevkov je poslati zadrugi do 15. novem-b r a t. 1. Vodna zadruga za osuševanje lendavske doline, Dolnja Lendava, dne 23. oktobra 1930. Broj 2786/930. 2611 Razglas o licitaciji Občina Čabar razpisuje izvršitev krajevnega omrežja, javne razsvetljave, hišnih priključkov in instalacij v mestu čabar z dobavo v sefi za to potrebnega materijala. Ponudbe je poslati do 8. novembra 1930. n i občino Čabar. Natančnejši pogoji so na vpogled pri .r. banski upravi v Ljubljani, BIeiweisova cesta, l./soba 14. (Kranjske deželne elektrarne) i občini Čabar. Poglavarstvo upravne občine Čabar, dne 24. oktobra 1930. Razne objave 2619 Vabilo na ustanovni občni zbor delniške družbe >Kreditna banka d. d.« v Murski Soboti. Podpisani ustanovitelji oziroma koncesionarji snujoče se »Kreditne banke d. d. v Murski Soboti« vabimo vse podpisova-telje delnic na ustanovni občrai zbor »Kreditne banke d. d. v Murski Soboti«, ki se vrši dne 9. novembra 1930. ob 10. uri v lokalih Kreditne zadruge za trgovino in obrt v Murski Soboti, r. z. z o. z. v Murski Soboti, Lendavska cesta št. 1, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo ustanoviteljev o koncesiji. 2. Predložitev: a) overovljenih podpisnih izjav, b) overovljenega seznama podpi-so vatel jev delnic, c) izjave, oziroma potrdila koncesijonarjev, da je 40% glavnice z ustanovitvenimi stroški vred v smislu § 5. pravil vplačana in družbi na razpolago, č) izvlečka Jugoslovanske udružene banke d. d., podr. Maribor, in izjave v istem smislu, kakor pod c). 3. Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi družbenih pravil, kakor jih je odobrila drž. uprava. 4. Volitev članov načelstva. 5. Volitev članov nadzorstva in njih namestnikov. Opomba: § 21.‘Pravica do glasovanja pripade onemu podpisovatelju delnic, Iti založi svoja začasna potrdila 8 dni pred oljčnim zborom in do otvoritve istega pri Kreditni zadrugi za trgovino in obrt v Murski Soboti r. z. z o. z. Podpisovateljem se izdajo na njih ime glaseče se legitimacije z označbo števila založenih delnic in na nje odpadajočih glasov. — § 20. Vsaka delnica da en glas. Delničarji glasujejo na občnem zboru osebno ali po pooblaščencu. Pooblastilo mora dati delničar vsakokrat na ta način, da izpolni pooblastilni vzorec, ki je tiskan na zadnji strani potrdila o položenih delnicah, ki služi ob enem kot legitimacija na občnem zboru. V Murski Soboti, dne 23. oktobra 1930. Josip Benko, 1. r. Hirschl Ludvik, 1. r. Neinecz Janez, 1. r. Franc Čeh, 1. r. Ratkol Teodor, 1. r. Meszarios Štefan, 1. r. Šiftar Ludvik, 1. r. Dittrich Gustav, 1. r. Kolin Samuel, 1. r. Dr. BSlcs Julius, 1. r. Banko Gy8z0, 1. r. 2471 3—S Poziv upnikom. Tvrdka I. M. F. Depot, kolinska voda in toaletne potrebščine, družba z o. z. v Ljubljani, je stopila po sklepu občnega zbora 2 dne 27. septembra 1930. v likvidacijo in se razdraži. Radi tega se v smislu § 91. :.a'.j-na z dne 6. marca 1906. drž. zak. ”*. 58. pozivajo vsi upniki, da brez odloga prijavijo svoje terjatve. I. M. F. Depot, kolinska voda in toaletn« potrebščin'*, družba z o. z. v Ljubljani, dne 20. oktobra 1930. $ 2455—3—? Poziv upnikom. Zadružna opekarna, r. z. z o. z. v Rib nici na Pohorju, razglaša s tem razpust zadruge in poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve. Ribnica na Pohorju, 18. oktobra 1930. Fornezzi Josip, načelnik. Hi 2467 3—? Poziv upnikom. Obrtna kreditna zadruga r. z. z n. t. v Ljubljani je stopila v likvidacijo in poživlja upnike, d „i prijavijo svoje terjatve. Ljubljana, dne 20. oktobra 1930. Lik »—^torji. * 2500 Razid društva. Glasom sklepa občnega zbora z dne 28 novembra 1929 se je društvo »Treznost« v Dravogradu prostovoljno razšlo. Trbonje, dne 24. oktobra 1930. Domanjko Josip, s. r. * 2506 Objava. Izgubil sem zrelostno izpričevalo IT. dri. gimnazije v Ljubljani z dne 7. julija 1920. št. 19 na ime Rus Ernest, rodom iz Sodražice. Proglašam ga za neveljavno. Rus Ernest, s. r. * Objava. Zgorelo mi je letno izpričevalo za 4. razred meščanske šole v Krškem iz š. 1. 1910-11. na ime Grebenc Franc iz Brezja pri Krškem in ga proglašam za neveljavno. Brezje, pošta Leskovec pri Krškem, dne 25. oktobra 1930. Grebenc Fr ne, s. r. Objava. Podpisani Kokol Franc- v Lajteršbergu št. 59j srez Maribor levi breg, sem izgubil orožni list za revolver, izdan pod tek. št. 1143/1—661—1929 od srezkega načeMva Maribor, levi breg, in ga proglašam za ne-v ”avnega. Lajteršberg dne 93. oktobra 1930. Kokol Franc s. Conan Doylei 21 Pozna osveicz (Iz angleščine prevedel » avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaiek.) »Da, Mormonci smo,« so enoglasno odgovorili nje govi spremljevalci. »Kam pa ste namenjeni?« »Tega ne vemo. Roka božja nas vodi v osebi našega preroka. Pred njega moraš, in on ti pove, kaj se zgodi s teboj.« Ob tem času so dospeli do vznožja, kjer so jih obsule množice romarjev — bledolične, krotke ženske, čvrsti, smejoči otroci in skrbni, resni možje. Mnogo je bilo slišati vzklikov začudenja in pomilovanja med njimi, ko so si ogledovali oba nova došleca. Njuni rešitelji pa se niso ustavili, marveč so stopali v spremstvu velike množice Mormoncev naprej, dokler niso dospeli do nekega voza, ki se je odlikoval od drugih po svoji velikosti in sijajni zunanjosti, šestero konj je bilo vpreženih vanj, dočim so ostali imeli po dva ali največ po štiri konje. Poleg voznika je sedel človek, ki ni mogel imeti nad trideset let. Njegova mogočna glava in odločni izraz so pričali, da mora biti njih vodja. Bral je iz neke knjige z rjavim hrbtom; ko pa se je množica približala, jo je položil v stran in pozorno poslušal poročilo o nenavadni prigodi. Nato se je obrnil k nesrečnikoma. »Da vaju vzamemo s seboj,« je rekel s svečanim glasom, »se more zgoditi samo, ako postaneta vernika naše vere. Volkov v naši čredi nočemo imeti. Mnogo bolje je, da se vajine kosti belijo v tej puščavi, kakor da se pokaže, da sta tisti mali del gnjilobe, ki sčasoma uniči cel »ad. Ali hočete s tem pogojem z nami?« »Mislim, da bi sprejel vsak pogoj, da grem z vami,« je odgovoril Ferrier s takim poudarkom, da se celo resni cerkveni starešine niso mogli vzdržati smeha. Edini voditelj je ostal resen. »Prevzemi ga, brat Stangerson,« je velel; »daj mu jesti in piti in otroku tudi. Tvoja naloga bodi, da ga poučiš v naši sveti veri. Dovolj dolgo smo se zamudili. Sedaj pa naprej! Dalje, dalje proti Sijonu!« »Naprej, dalje proti Sijonu!« je klicala množica Mormoncev, in besede so šle od ust do ust in šumele po dolgi karavani, dokler se niso kot zamolklo mrmranje izgubljale v daljavi. Ob pokanju bičev in škripanju koles so se veliki vozovi začeli premikati in kmalu se je vsa karavana zopet vila dalje. Starešina, ki sta mu nesrečneža bila izročena v oskrbo, je peljal oba do svojega voza, kjer ju je že čakala jed in pijača. »Sedaj ostaneta tukaj,« je rekel. »Čez nekoliko dni bosta okrevala od svojih naporov. Zavedajte pa se, da sta sedaj in za vedno naše vere. Brigham Young je izjavil to in on je govoril z glasom Jožefa Smitha, ki je glas božji.« II. Ni mesta tukaj, da bi popisovali^nadloge in pomanjkanje, ki so jih pretrpeli izseljeni Mormonci, preden so dospeli do svojega končnega cilja. Od bregov Mississipija do zapadnih obronkov Skalnatih gora so prodirali dalje in dalje z vztrajnostjo, ki v zgodovini malodane nima para. Divjaki, divje zveri, lakota, žeja, napori in bolezni — vse zapreke, ki jim jih je narava mogla navaliti na pot — vse so premagali z anglosaško žilavostjo. Toda dolga pot in nagromadene grozote so pretresle srce tudi najpogumnejših med njimi. Niti enega ni bilo med njimi, ki se ne bi zgrudil na kolena v molitvi, ki jim je pri- vrela iz srca, ko so v solnčnem svitu ugledali široko dolino Utah pod seboj in doznali iz ust voditelja, da je to njihova obljubljena dežela in da postane ta deviška zemlja njihova na veke. Young se je kmalu izkazal kot spreten upravitelj in odločen voditelj. Naredili so zemljevide in napravili načrte, v katerih je bilo zasnovano bodoče mesto. Okrog in okrog so določili in izmerili kmetije ter jih podelili vsakomur po njegovi stopnji. Trgovec se je lotil svoje trgovine, rokodelec svoje obrti. V mestu, ki je nastajalo, so se pojavili trgi in ulice kakor pričarani iz tal. Po vsej deželi so kopali vodne jarke, postavljali plotove, trebili, sadili in sejali, dokler ni naslednje poletje videlo vse dežele pozlačene od pšenice. Vse je prospevalo v tej čudni naselbini. Nad vsem pa se je dvigal veliki tempelj, ki so ga gradili v sredini mesta, vedno višje in višje. Od rane zore do trdega mraka ni za hip prenehalo udarjanje kladiva in hreščanje žage pri spomeniku, ki so ga naseljenci postavljali Njemu, ki jih je varnr vodil skozi tolike nevarnosti. John Ferrier in najdeno dekletce, ki je delilo ž njim svojo usodo in ki je bila od njega pohčerjena, sta spremljala Mormonce vse do konca njihovega velikega romanja. Mala Lucija Ferrierjeva se je prijetno vozila na vozu starešine Stangersona, na katerem so bile tri mormončeve žene in njegov sin, drzen, svojeglav deček dvanajstih let. Ko si je z otroško prožnostjo opomogla od udarca, ki ga ji je zadala materina smrt, je kmalu postala ljubljenka žen in se skoro privadila temu novemu življenju v svoji premični, z žakljevino pokriti domačiji. John Ferrier je med tem okreval od pomanjkanja, ki ga je pretrpel, in se odlikoval kot koristen vodnik in neutrudljiv lovec. .. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mih&lek. — Urednik Jane* Debevec — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani Volitve pred 2000 leti V Nemčiji so nedavno imeli volitve, seda/ pa jih imajo v Avstriji. Te volitve se vrše približno tako, kakor so se vršile včasih pri nas, z največjo agitacijo od ene in od druge strani. Volili so pa tudi že v starih časih. V mestu Pompej, ki ga je zasul v prvem stoletju po Kristusovem rojstvu Vezuv, so izkopali stvari, ki dokazujejo, da so ljudje takrat prav tako volili kakor mi dandanes. V Pompejih so že pred 2000 leti poznali stvari, ki jih mi radi smatramo za moderne pridobitve. Med drugim so našli v Pompejih veliko število volilnih vzorcev, iz katerih lahko sklepamo, da »o se v Pompejih ravno pripravljali na občinske volitve, ko je začel nenadoma Vezuv bruhati in je lava celo mesto zalila. Seveda pa niiso imeli Rimljani, ki še niso poznali papirja in tiska, takih plakatov kakor jiih imamo mi. Oni so svoje volilce naslikali enostavno na hišne stene, a ker je lava tudi te napise popolnoma zalila, da ni mogel zrak do njih, zato so ostali ohranjeni in učinkujejo še danes tako kakor pred 2000 leti, pa ne samo z barvo, ki je odlično ohranjena, ampak tudi po svoji vsebini. Mnogo plakatov ima na vrhu tri črke O V F, kar pomeni po latinski: Oro vos faoiatis — po slovensko pa: prosim vas, stopite tako! Prijatelji, tovariši in sosedje so z vso silo agitirali za svojega kandidata in so na vsako steno napisali: »Volite Mauso! Ta še ni bil nikdar pijan!« Na nekem drugem plakatu pa beremo, da je »Julius Flavius Sabi n us bela ovca v črni čredi.« »če hočete jesti dober kruh,« beremo na neki drugi steni, »volite Kleonta Pnizija.« In dalje: »Naš kandidat je dostojen državljan naše reiputalike. On je silno skromen, je pa mnogo bolj radodaren in usmiljen kot vsi drugi. Če bo izvoljen, boste imeli v cirkusu najlepše igre in najboljši kruh. Njegov« mladost vam jamči, da je 6posoben. Volite ga - on dobro plača!« Slikarji plakatov v Pompejih niiso imeli lahkega doda. Najprej so morali dolgo iskati primeren prostor na tej al oni steni. Ko so našli prostor, ga je moral »belilec« (latinsko: alba-tor) prebeliti. Nato je nastopil pisar (latinsko: scriptor), kateremu je pomagaj svetilničar (latinsko: laternardus), kii je nosil s seboj sve-/ilko, da je pisar lahko delal tudi ponoči. Imeli so pa že takrat tudi može, ki so plakate na deskah nosili skozi mesto, in ravno tako so poznali in visoko cenili moč karikature. Slike iraznih »debeluh«!'jev« dn »suš« so nam še ohranjene. Na nekaterih plakatih ni stalo niS drugega zapisano kot »ta je poštenjak«. Posebno važno vlogo pa so igrale v Pompejih pri volitvah ženske. Neka Assilina je podpisala neki plakat s sledečimi besedami: »Ae-silina upa, da bo vsaka žena pregovorila svojega moža, da bo glasoval za Lucija!« Na nekem drugem plakatu je zopet dostavek: »Kandidaturo Luoiija Tirena toplo priporoča njegova stara mati«. In samo ženska je lahko napisala besede: »Kdor bo prav in dobro volil, tega bo Venera (boginja lepote) ljubila; neka druga ženska pa priporoča svojega kandidata z besedami: »Tako je lop kakor Apolon« (bog lepote in umetnosti). Gospa ali gospodična Animula (dušica)' pa prosi ljudi, »naj volijo njenega dragega Klavdija«. Zrušeno francosko vojaško V ilo. Slika nam kaže ruševine francoskega vojaškega letala, ki je nedavno padlo na tla v bližini mesta Liege (Llittich). Nadporočnik Hope, eden najboljših francoskih vojaških letalcev, se je pri padcu ubil. Maiko delajo pri Fordu Najstarejša gotska cerkve v Nemčiji To je opatijska cerkev oistercijenškega samostana v Marienstatt-u, ki je bila ob svoji 7001et-niai povzdignjena v baziliko. Sedaj je dala pruska država to cerkev popolnoma popraviti. Podstrešje cerkve se je namreč začelo ugrezati in zato so morali začeti misliti na popravilo. Ugrezati se je začelo tudi nekaj stebrov, ena stena pa se je začela nagibati. Zaradi nove konstrukcije strehe so pa morali napraviti tudi nov stolp. Stroški za popravilo te cerkve so znašali okoli 100.000 zlatih mark. Pse »manikirajo« V Londonu so priredili te dni razstavo psov, kjer so imeli ljudje priložnost občudovati veliko novost. Na razstavi je bil namreč tudi salon, kjer so psom po vseh pravilih lepotične umetnosti strigli parkeljčke in jih polirali. Kosmatim psom kravžljajo dlako z vso skrbjo ali pa jih po najnovejši modi strižejo. Nekateri psi se dajo prav radi »modernizirati« in »manikirati«, drugi pa grizejo okoli sebe kot besni. Kakor je torej videti, so tudi med psi umazanci in »gigerli«, ko bi bili radi za vsako ceno lepi. Desetleten izdajatelj in založnik časopisa V Douglastonu v Ameriki izhaja tednik posebne vrste »Dougiaston Weekly«. Da v mestecu s 500 prebivalci ne more izhajati dnevnik, je jasno. Ta tednik pa izdaja in zalaga 10-letni Charlie Baoon, pomaga mu pa pni delu njegova 13tetna sestra Marcia. List prinaša krajevne zanimivosti, potem ima slovstveno prilogo in pa poročila iz družbe. Izhaja na 8 straneh. Ameriški listi zatrjujejo, da ta tedniik prav dobro uspeva. Humor. Krava - gost na banketu Nedavno so priredili v Chikagu poljedelsko razstavo, kjer je dobila prvo darilo neka krava zato, ker je dala v enem letu 20 krat toliko mleka kakor je sama tehtala. S prvo nagrado pa stvar še ni bila opravljena, ampak so dragoceno žival povabili tudi kot gosta na slavnostni banket ob zaključku razstave. Krava je stala tik ob mizi med drugimi gosti, seveda v primerni razdalji pred njo pa so postavili ovenčane jasli, kd so polne najboljše krme. Tudi Cerkvena vojaška slavnost na Tirolskem Slika nam kaže, kako blagoslavlja avstrijski vojaški škof dr. Pawlikowslci srebrn rog, nekdaj znak znanih »tirolskih cesarskih strelcev«, sedaj pa ga ima neki drugi tirolski pehotni polk, ki ga smatrajo za naslednika »strelcev«. »Počakajte še nekaj, da nekoliko pomislim.« »Gospodična, ne čakajte in ne pr«n 'šljujte dolgo, da vam ne pade med tem omara na kurje oko.« »Ford« je ime, ki je dandanes znano po vsem tfvetu, saj je ta mož »kralj avtomobilov« dn edea oajvečjih bogatašev sveta. Ravno tako je tudi znano, da plačuje Ford svojim delavcem r Ameriki najmanj po 6 dolarjev na dan, delajo pa le 5 dni na teden. Tudi v Nemčiji, kjer ima tudi svoje fabrike, so delavci pri Fordu dobro plačani in zato utegne marsikoga zanimati, kaj mora človek storiti, da dobi dobro plačano delo pri Fordu. Kdor hoče dobiti delo pri Fordu, se mora iti nastavit — to je vse. Ne dobi pa drugega kakor upanje oziroma možnost, da bo sprejet. To je vse. Spričevala ali kakšna posebna priporočila skoraj več škodujejo kakor koristijo. Pri Fordu pravijo namreč tako: »Ali je morebiti nadzornik Majer, ki je v jezi nekega delavca oklofutal in bil zaradi tega odpuščen iz službe, sedaj kaj slabši delavec?« Pri Fordu vprašajo samo: »Kje ste bili doslej? Kaj ste delali?« — »Bil sem tam in tam in delal sem to in to!« — »Dobro, jutri lahko začnete!« Pri Fordu namreč pravijo, da bo človek, ki je prej vlival železo v kakšni drugi tovarni, to zadel tudi pri Fordu. Zato pa jim je čisto vseeno, kaj je bil kdo prej, pek ali čevljar ali kaj drugega — če se obnese, ostane pri Fordu, če pa ne, ga spode. Tako najdemo pri Fordu v Berlinu tudi precej inženjerjev, ki so zaposleni kot ročni delavci, pa tudi marsikak generalski sin je tam zaposlen kot »navaden« delavec! Pri Fordu delajo vse ob premikajočem se traku (leteči trak«). Takoj pri vratih pride na trak okvir, iz katerega nastane podlaga ali »šaši«. Ob traku dalje pa je postavljena ogromna množina najrazličnejših avtomobilskih delov, ki jih delavci polagajo na novo nastajajoči avtomobil. Delavnica pri Berlinu je 113 m dolga in ko trak premeri to pot, je avtomobil gotov — tromba že zapoje in motor zabrenči in avto se že pelje po rampi naravnost v vagon. Na ta način narede pri Fordu v Berlinu na leto 17.500 avtomobilov in 4000 »Fordson«-trak-torjev. Za to delo potrebuje fabrika 300 delavcev, ki dela;o po 32 ur, v skrajni sili pa tudi po 40 ur na teden. Več ne dela nihče. V Ameriki plačuje Ford svojim delavcem povprečno po 1 dolar od ure. V Berlinu pa je plačeval sprva po 15, danes pa plačuje po 16 mark na dan (1 marka je 14 Ddn). Po osmih tednih se zviša plača avtomatično na 18 mark na dan in kasneje na 20 mark (280 Din). Kako si pribori delavec višjo plačo, to je popolnoma stvar delav- Sreča v nesreči Zanimiva trenotna slika, ki kaže letalsko nesrečo v bližini mesta Sidney v Avstraliji. Pilot je ostal nepoškodovan. ca. Kdor nič ne zna ali premalo dela, je gotovo ne dobi. Najvišja delavska plača znaša 23 mark na dan, potem pa sledi veliki skok za »foxema-na«, za preddelavca. Ti imajo že mesečno plačo po 600 do 700 mark, voditelji odsekov pa prejemajo po 1200—1500 mark mesečno. Tipkarice imajo po 400 do 500 mark mesečno, trgovski potniki pa po 750 mark in dnevno še po 30 mark posebej za potne stroške. Nepotrebnega v Fordovih tovarnah ni nič. Enkrat je komisija, ki je pregledovala tovarno, našla v sobah tintnike in peresa. To blago so takoj pometali skozi okno in so dali ljudem kopirne svinčnike, da jim ni treba peres pomakati v črnilo — s tem se že izgubi preveč časa! Nekemu zdravniku pa so zagrozili, da ga bodo takoj odpustili iz slr'ibe, če ne odstrani iz svoje ordinacijske sobe ogledala! Pri Fordu nima nihče časa za ogledovanje samega sebe. Na drugi strani pa zopet od nikogar ne zahtevajo, naj se odkrije pred generalnim ravnateljem. Pred temi gospodi imajo delavci rešpekt iz drugih ozirov. Ko so n. pr. enkrat delavci nekoliko bolj nerodno odpirali neke zaboje, je takoj pograbil sam ravnatelj za železen drog in jim je pokazal, kako je treba zaboje pravilno odpirati. Ilabindranath Tagore, slavni indijski pesnik in modrec, je težko obolel. Trenotno se nahaja v Zedinjenih državah v severni Ameriki. Sedaj je star 70 let. Velikanska sveča V nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. dopoldnee so postavili topničarji bivše avstrijske armade v znani votivni cerkvi na Dunaju svojim v voj m padlim tovarišem posebne vrste spomenik. Na desni strani cerkve so postavili oltarju podobno mizo, ki jo nosita dve, seveda izpraznjeni granati kalibra 305 centimetrov. Na konicah granat žarita dve električni luči. Na mizi pa stoji v gotskem slogu izdelan svečnik, ki nosi ogromno svečo iz čisteb.. voska. Sveča je 4 metre visoka, v premeru pa meri 30 centimetrov. Zadaj za mizo pa stoji tro-slika (»triptihon«), ki kaže sv. Barbaro, zaščitnico topničarjev, potem križ, pred križem pa kleči topničar. Velikansko svečo, ki ji ni menda para na svetu, bodo prižgali vsako leto na dan sv. Barbare, na Sveti večer in ob spominskih dnevih topničarjev. Izračunali so, da bodo svečo na omenjene dni lahko prižigali 150 let, preden bo dogorela. postlali so ji, da se je po jedi žival lahko mirno vlegla in prežvekovala. Časopisi, ki poročajo o tem dogodku, pravijo, da se je nenavadni gost obnašal ves čas jako dostojno,