AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 16, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Narod se je včeraj poklonil zlatomašniku V. Hribarju Javnost v cerkvi ""ARIJE VNEBOVZETE Veselo potrkavanje v zvoniku farne cerkve Marije Vnebo-®v Collinwoodu, vihrajoče ^tave vzvoniku, slavolok Uj.v cerkvij o in ozaljšano žup-Ce—-vse to je pričalo, da je v Jznovala slovenska naselbine Mlinwoodu včeraj enega SvPomembnih dnevov v ^'zgodovini. Da, velik je bil in dan za to naselbino žunl' Slavnost so praznovali 4 vMari->e Vnebovzete,— Uega ?avšo svojega priljublje-Vif, dušnega pastirja, msgr. 7 Hribarja. »iinistr # Vrsta lepo oblečenih fantov, kadetke društva !tke h 6' št 193 KSKJ, ka-19 društva sv. Jožefa, št. l0n Frances Sušel Cadets, 'vodi! °Venske ženske zveze> župnjiv1 slavnostno povorko od cerkve; 18 čč. gg. ^niko v Je šl° Pred zlat0" ftiil cj)m končno sam pre-^evelandski skof Hoban_ duhovniki smo opa-g. kano-msgr. Zlamala, 3be if n e Poznane: 0l»ana, fl '""S1 • uiomaia, slava Firisa, Joseph B T.Matt J- Butala, Alek-Urankarja, Milana Sla-M^S Viranta, Julija 3 £Louis Baznika, Jo-, We.Snika- Francis Bara-f Praznika, Andrew "ikovln nekaj J'e bil° du" Videl• tUdi iz drugih fara. SV?*10 naše'ljudi od vse-X So prihiteli na to " avnost od od sv. Vida, od sv. Kristine, iz stn0 videli Mr. in Mrs. S** ^C sl°vesne maše je bil Ce r k v e n i pevski a Pod vodstvom Mar- s ( Je častno dovršil Hal M»f;°80 8 krasnim petjem CH maše. govor je imel v Tonik 0man- ki Je t°Vn'ški ,'t ko težaven je du- iSik v * b kak0 J'e zla" 11 j Vseh teh dolgih 50 iSvf;° vršil svoj poklic, v2evan ,rist"sov namestnik, HeSageljem v roki kaže pot iNcJ! in dušam> ki 80 L t"1 maši Je spregovo- lj 'ki Je - ed tudi škof Ho" čast in vese- ji* \>obak 8 župljani Marije u Vit. Stitati * Cl i\ivzoč pri taisti kot je zlata i-opu G g a duhovnika, da XvVestitati g. zlat0" i«lNeJnUs Hribarju na ta-iskv jubileju. Izra-^ "enelelje, naj bi g. zlatomašnik delal še mnogo let v službi Gospodovi, naj tudi vnaprej krepko prenaša vse težave duhovniškega stanu, ter mu čestital, da v vseh dolgih 50 letih mašništva ni nikdar izgubil ljubezni do svojega naroda, kateremu je tako zvesto vdan. SLAVNOST V DVORANI SLOVENSKEGA DOMA Ob 7:30 zvečer je narod napolnil prostorno dvorano Slovenskega doma na Holmes Ave. do zadnjega kotička, da prisostvuje programu v počast zla- -O- Roosevelt in Churchill sta se že sestala Quebec. — Predsednik Roosevelt in premier Churchill sta imela že medsebojno posvetovanje, predno bosta prišla na skupno konferenco z generalnimi štabi v Quebec. Kje sta se sestala, ni dano še v javnost, toda naj-brže kje na ozemlju Zed. držav. Premier Churchill je obiskal v četrtek .Niagarske slapove, potem se je pa nekje sestal s predsednikom Rooseveltom. Kdaj bosta dospela v Quebec, ni znano. Kanadske oblasti so izjavile, da jim je dovoljeno naznaniti javnosti, da sta se Roosevelt in Churchill že sestala. Skoro gotovo bo prišel na posvetovanje angleški zunanji minister Eden in ameriški državni tajnik Hull. To pomeni, da se na konferenci v Quebecu ne bo obravnavalo samo vojaških, ampak tudi politična vprašanja. Pionirji se oglašajo Tudi naš pionir Frank Za-viršek se je oglasil, da se je udeležil prve slovenske maše 6. avgusta 1893. On in njegova izvoljenka, Mary Opalt, sta bila prvi slovenski par, ki ju je poročil Msgr. Hribar in sicer je bila poroka 23. avgusta 1893. Soproga mu je umrla pred par leti. Frank je star zdaj 84 let, Ameriki se nahaja skoro 60 let. . Zdaj živi pri svoji dobri hčeri Mrs. Frances Perence-vich, 1374 E. 40 St. Zadušnica — 30 dnevnica Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Mary Zupančič spomin 30 dnevnice njene smrti. Društvene zadeve Tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svrho društvenih zadev. Ne bo seje ženski odsek Slovenske zadružne zveze jutri večer ne bo imel seje, kot je bilo prvotno določeno. ŽUPAN LAUSCHE SE NE STRINJA Z ADAMIČEM Richard Maher, politični urednik Cleveland Press-a je v soboto priobčil na uredniški strani sledeče: "Značilno je, da je bil župan Lausche zadnji teden odsoten od konference Jugoslovanov, žu- Osišče je izgubilo v 3 mesecih 90 podmornic Italija bo iz vojne v desetih dneh? London.—Francoski radio v Alžiru je včeraj izjavljal, da , , , j je tajnik italijanskega posla- pan, katerega stars; so prišli iz;ništya v Carigradu trdil da bo Slovenije, je morda najbolj pro- Italija iz vojne v teku prihod_ minenten ameriški Jugoslovan v javnem uradu te dežele. "Ne samo, da se ni udeležil konference, ampak je poslal celo pismo svojemu prijatelju, Louis Adamiču, organizatorju in predsedniku dotične konference, v katerem je izjavil, da se ne strinja s cilji te organizacije." -o- Reklasifikacija za vojno industrijo in za armado Washington. — Urad za vojno silo je odredil novo reklasifi-kacijo moških z namenom, da se vzame vse one, ki so vojaških letih, ali v vojno industrijo ali pa v armado. Pri tem se bo držala vlada treh glavnih princpov: 1) Da obdrži one delavce, ki so neobhodno potrebni za vojno industrijo, še nadalje pri istem delu; 2) Da se premesti vse delavce od nevažnih del na dela, ki so potrebna za vojni napor in 3) Da se preskrb armadi dovolj novincev, ne da bi se pri tem zmanjšalo vojno produkcijo. MacNutt, načelnik urada za vojno delovno silo je rekel: "Čas je prišel, ko mora vsakdo doprinesti svoj delež za vojni napor. Nobene postave ni, ki bi dala izjemo družinskim očetom na račun vojnega napora. Družinski očetje in drugi, ki ne bodo do 1. oktobra pri kakem delu, ki je potrebno za vojni napor, bodo klicani v armado, ako so fizično sposobni in ako so v vojaških letih. njih 10 dneh. Za pomoč domovini! $10,000 ^denski koledar za racioniranje S>*VE M®; S0, Plave znamke R, S in T so veljavne do 20 '> aj!11"' sirovo maslo itd — Rdeče znamke T, U V in W so s,H Kor avgusta. Znamka 14 je veljavna od 16. avgusta do 1 h _________ — _ ONe Q.namki 15 in 16, vsaka za 5 funtov sladkorja za pre ' sta - ■ • .... Vo> veljavni do 31. oktobra. Kdor hoče več sladkorja ir&n ■ I ^"Ne 1Tlora napraviti prošnjo pri svojem odboru za Ko^V^jj 0N Znamka 18 je veljavna za en par čevljev do 31. V Columbusu bodo hišne gospodinje pomagale pri vojnem naporu Columbus, O. — V tovarnah Noblitt-Sparks bodo začele danes delati hišne gospodinje tef tako doprinesle svoj delež k vojnemu naporu poleg tega, da bodo opravile doma vse gospodinjsko delo. Ker ne morejo dati polnega časa vojni industriji, bodo dela le v dveh šihtih. Nekatere bodo delale od 8 do opoldne, potem bodo šle pa domov k domačemu delu. Druge, ki bodo postorile vse delo dopoldne doma, bodo šle v tovarno od 1 do 5 popoldne -o- Morilec dvojčkov si je v ječi prerezal žilo 17 letni Henry Hagert, ki je priznal, da je ustrelil dvojčka Collins in odpeljal nekega drugega dečka, katerega je kriminal no napadel, si je v soboto popol dne v ječi prerezal žilo na roki z namenom, da bi si končal življe nje. Zbrusil je kovanec za 25c in si ž njim predrgnil kožo in ži lo. Toda policija je to opazila pravočasno in ga obvezala. Zdaj so postavili k njemu stalno stra žo, dokler bo na centralni poli cijski postaji. Od petka do danes je vroči-jna tako pritiskala na barometer, da je poskočil precej nad šest tisočakov. Pomagal mu je pa "na noge" z izdatno vsoto msgr. B. J. Ponikvar, ki je nesel na banko v petek $302.65. To vse se je nabralo v kuvertah v cerkvi in kolek-ta se bo še nadaljevala, kot je g. župnik naznanil. Tako je dobila župnijska pomožna akcija od sv. Vida dozdaj že precej nad $500, ka'* je: vsekakor zelo častno za faro in g. župnika Ponikvar j a, ki ima vedno odprto srce za domovino. Dalje poroča gl. blagajnik Mr. Grdina, da je dobil od dru-tva sv. Cecilije št. 37 SDZ $5, in Mrs. Frances Mislej iz Charon, O. je darovala $2. V našem uradu so pa zopet darovali sledeči: Martin Ces-nik, 757 Hough St., Indianapo-is, Ind., je poslal $5.00 v spomin jubileja msgr. Hribarja in Marjeta Šile, 18920 Abbey Ave. je darovala $2.00. Najlepša hvala vsem skupaj za njih dobro srce. Ampak te dni enkrat bo pa tornado" udaril na ta-le barometer in kar bojimo se, da ga ne bi razgnalo. Pazite na poročilo ! 9,000— 8,000— 7,000— 6,000— $5,000— 4,000- $3,000— $2,000- $1,000- sice Kupan 7 iz knjige A je veljaven do 21. sep-r samo za 3 galone gazolina. Enako kuponi iz knjig * samo 3 galone gazolina. B ^jige1 A morajo dati pregledati kolesa do 30. 0 31. oktobra, C do 31. avgusta. Izredno važna seja .Jutri večer bo izredno važna seja skupnih društev fare sv. Vi da. Vsi zastopniki in zastopnice naj gotovo pridejo in sicer 7:30 v navadne prostore. NOVI GROBOVI Mary Šebenik Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu Mary Šebenik, rojena Remžgar, stara 55 let. Doma je bila iz vasi Log, fara Brezovica pri Ljubljani, odkoder je prišla v Cleveland pred 30 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Jakoba,,v starem kraju pa eno hčer. Bila je članica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. Pogreb bo v torek popoldne ob dveh iz hiše žalosti, 18900 Abbey Ave. na Highland park pokopališče pod vodstvom Frank Zakrajška. Naj počiva v miru. Embro Rezek Včeraj zjutraj je umrl v St. Alexis bolnišnici Embro Re-žek, star 52 let, stanujoč na 7829 Burke Ave. Bil je rodom Hrvat in v Ameriki'se je nahajal 21 let. Spadal je k hrvaškemu klubu "Kolo." Tukaj zapušča sina Jamesa. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Lovrencai iz Ferfo-liatovega pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. Milan Straliinič Včeraj popoldne je umrl v Polyclinic bolnišnici Milan Strahinič, stanujoč na 9805 Yale Ave. Prej je družina stanovala na 27. cesti. Star je bil 14 let in je umrl na posledicah operacije za slepičem. Tukaj zapušča očeta Nikolaja, mater Marto, osem bratov, katerih se pet nahaja pri vojakih in tri sestre. Bil je član društva št. 26 HKZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih iz Grdino-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikolaja na Superior in 36. cesta ter na Kalvarijo. Angleži so zopet bombardirali Turin; ameriški bombniki so bombardirali Avstrijo, MacArthurjevi bombniki otok Borneo. OGROMNE IZGUBE MED OSIŠKIM VOJA-ŠTVO, KI BEŽI IZ SICILIJE Washington. — Predsednik Roosevelt in premier Churchill sta dala v javnost uradno izjavo, da je bilo tekom maja, junija in julija potopljenih nad 90 osiških podmornic. Obenem sta pa izjavila, da imajo naciji še vedno veliko rezervo podmornic in da bodo mogli zavezniki varno voziti potrebščine preko morja le, ako bodo še nadalje vodili voj-no proti podmornicam. | Izjava obeh voditeljev kaže,; RA |U■ CDANTA da je glavno Hitlerjevo orožje, j DUu H H T H Vil I H s katerim je nameraval ubraniti siCILI J A —Včera j so napre-Evropo, izgubilo svoje želo in sej dovale ameriške čete na se-izkazalo kot nezadostno proti vernem obrežju Sicilije za 14 premoči zaveznikov. j ^ilj in so oddaljene samo 27 Hitler se je zanašal na to, daj milj ge 0d Mesine. bodo njegove podmornice poto- RUSIJA_R u s k e armade pile toliko ameriških in angle-S ških iadij, da zavezniki ne bodo, mogli pripeljati dovolj vojaštva j in municije preko morja. Toda Hitlerjeve podmornice; niso mogle ustaviti invazije na Sicilijo, niti niso mogle ustaviti dovoza municije in potrebščin v Rusijo. Glavno orožje zaveznikov proti podmornicam so nosilci letal, ki spremljajo vse pošiljke preko morja in s katerih toojna letala so vzele včeraj mesto Karačev, zadnjo utrjeno postojanko pred Brijanskom. Boji za Harkov še vedno divjajo v predmestjih. AMERIKA — Mornariško poveljstvo naznanja, da je izgubilo v zadnjih dveh mesecih šest bojnih ladij, med temi eno podmornico in en ru-šilec. CHURCHILL — Premier Churchill je bil tri dni gost neprestano krožarijo nad kon- ^predsednika Roosevelta na £vota za Community Fund bo letos $5,540,000 Letošnja kampanja za Community Fund v Greater Cleve andu bo skušala nabrati $5,540,-000. S kampanjo bodo pričeli v oktobru. Od tega bo šlo, $3,701,-447 za razne dobrodelne agenci- Morilec dvojčkov je zda] priznal še tretji umor Henry Hagert, star 17 let, ki čaka na obravnavo v mestni ječi v Clevelandu, je včeraj priznal detektivom, da je na 9. ali 10. marca letos ustrelil nekega Edgar j a Bowen, star 15 let. Izpovedal je, da je oddal v dečka pet ali šest strelov, natla-čil v njegove žepe velike žeblje od tračnic in drugega železa ter nato vrgel njegovo truplo v reko Cuyahoga. Dečka res po grešajo od 12. marca. Danes bo obrežna straža iskala za truplom v reki. Vojaška maša Jutri ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj- VOJl. * * * Chasso, Švica. — V noči od sobote na nedeljo je bilo slišati v to mesto, ki leži na italijansko-švicarskiemeji, od smeri mesta Turina močne razstrelbe, kar je bilo znamenje, da so angleški bombniki zopet bombardirali severno Italijo, .predvsem Turin. Slišati je bilo brnenje letalskih motorjev in detonacijo bomb. Turin in Milan sta bila močno bombardirana od angleških bombnikov tudi v petek ponoči. Ljudje, ki prihajajo iz Milana trdijo, da narod v taki množini beži iz mesta, da so ljudje plezali celo na strehe avto-busov in da jih je morala policija odganjati. Bombe so napravile v petek silno škodo v Milanu. je tukaj, vsota $1,838,553 pa bo dana raznim relifnim dobrodel-'nim Pfc. Stanley P. Koshakom nim družbam, med temi tudi za'ki je dal svoje mlado življenje Jugoslovanski relifni sklad. na evropskem bojišču^_• Kairo, 14. avg. — Ameriški bombniki tipa Liberators, so izvedli enega najdaljših poletov in « , včeraj bombardirali tovarno letal v Dunajskem Novem mestu, 27 milj južno od Dunaja. Ameriški letalci so zmetali na tovarne nad 350,000 funtov bomb. To je bil eden prvih napadov n j e g o v e m domu v Hyde Parku, N. Y. Churchill se je vrnil Quebec, kamor mu bo Roosevelt sledil ta teden. RIM—Italijanska vlada namerava razglasiti Rim kot odprto mesto, v katerem ne bo nobene vojaške naprave ali kake zveze z vojno. V takem slučaju bi zavezniki mesta ne smeli bombardirati. Toda zavezniki bi se prej prepričali po kaki mednarodni komisiji, če je mesto res izpraznjeno vsake vojaške stvari. -0- Vse stare gazolinske knjige B in C bodo nadomestili v kratkem z novimi Washington.—Urad za kontrolo cen naznanja, da bodo odbori ,za racioniranje vpoklicali vse stare gazolinske knjige B in C in izdali nove. Namen je, da se prepreči raba kuponov iz starih knjig, kadar avtomobilist dobi novo knjigo. Novi kuponi bodo imeli napis: "Mileage Ration B (ali C)." Na starih kuponih je tiskano : "Permits delivery of one B (or C) unit of gasoline at ameriške zraačne sile iz Egipta time of sale. Office of Price Naši vojaki Pfc. Joseph F. Marolt, sin Mrs. Julije Marolt, 1055 E. 68. St. je prišel na dopust za 15 dni. Dozdaj je bil v treningi v Denver, Co. v kirurgični šoli. Zdaj bo pa poslan nazaj v taborišče Bowie, Texas. Njegov naslov bo: Pfc. Joseph F. Marolt, Med Det. 97th Signal Bn. Camp Bowie, Texas. Kdor hoče poslati vojakom, ki služijo preko morja, božično darilo, ga mora 'odposlati enkrat med 15. septembrom in 15. oktobrom, sicer pošta ne garatira, da bodo dobili pošiljke za božične praznike. Zavitek ,ne sme tehtati nad 5 funtov. v Nemčijo, odnosno na Avstrijo. Vračajoči kjtalci poročajo, da so do tal porušili tovarno za letala, ki jih je izdelala do 400 na mesec. Bombe so uničile tudi mnogo letal na tleh, razbile hangarje in druge naprave. Ameriški avijatičarji so mo rali napraviti 2,500 milj poti na obe,strani, da so izvedli ta napad. Najdaljši polet, ki so ga napravili angleški bombniki do^ zdaj je bil napad na Gdansk 11. julija 1942 in sicer napravili 1, 600 milj dolgo pot na oba kraja. * * * Afrika, 14. avg. — Zavezniška letala in bojne ladje so napravile kolobar okoli otoka Sicilije ter noč in dan napadajo zmedene nemške čete, ki beže iz Sicilije v Italijo. (Dalje na 3 strani) Administration." Avtomobilisti lahko zameja-jo stare B in C knjige pri svojih odborih od 23. avgusta naprej, ako se tam zglasijo osebno, ali pošljejo knjigo po pošti, nekateri odbori so že dajali zadnje tedne nove vrste kupone, torej takih ni treba zamenjati. Zopet darovala kri Mrs. Lottie Koprivec iz 7505 Aberdeen Ave. je že sedmič darovala kri za Rdeči križ oziroma za vojake. Njen soprog Frank, sin Mr. in Mrs. Anton Koprivec iz 1007 E. 76. St. se nahaja že 3 mesece pri vojakih. Seja pev. društva Nocoj ob 7:30 bo seja staršev mladinskega pevskega zbora i SDD na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bo več važnih zadev. r r «117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER J Aim DKBXVXSO. Editor HEnderson 0628 Published daily axcept Sundays and Holidays Cleveland 3, Ohio. NAROČNINA: 2a Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4-0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaialclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada »8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. S. and Canada $3.50 for 0 month«. Cleveland by $4.00 for 6 month* U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $850 per year, $3.50 for 8 months, $2 00 for $ months _ Single copies. 3c » Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 192 Mon., Aug. 16, 1943 Ali se vam bodo zdaj vendar odprle oči? Predno bo mogel kdo po zadnjih naših dveh uvodnikih zacviliti, da ubijamo Sansa, bomo izjavili mi? da to ni res. Mi smo za Sansa, toda hočemo, da se hiša enkrat temeljito počisti in pa da se prične že enkrat z delom. To pišemo v upanju, da se še vsi zavedamo ameriške demokracije, kjer je dovoljena vsaka poštena kritika. Prava in poštena kritika ni napad, ampak ima samo namen stvar izboljšati. Poštene kritike, ali sploh kritike, se ni treba bati. Bati se je treba molka o stvari, ker bi to pomenilo nezanimanje, kar ima za posledico mrtvilo in pogreb. , Tako naj pripomnimo par besed k zadnjem obširnem zapisniku Sansove seje. Zapisnik je biL tako velik, da ga niti dnevniki niso mogli priobčiti v eni izdaji. In vendar bi bil zapisnik lahko veliko skrajšan, ker v njem je bilo vse-polno stvari, ki bi bile prav lahko izostale iz uradnega zapisnika. Tam smo, na primer, čitali poročilo predsednika Kristana, kako je šel v New York, kako da je tam govoril z urednikom Hudetom, z go. Ano Krasno in drugimi, kar se tiče Sansa oziroma zapisnika popolnoma nevažnimi osebami, kako je naročil nekemu rojaku, ki je odhajal v London, pozdrave za tamošnje Slovence. Kaj take stvari spadajo v uradni zapisnik take organizacije, kot bi moral biti Slven-sko ameriški narodni svet, predstavnik ameriških Slovencev? Kar Sans danes krvavo potrebuje je — dobrega tajnika. Odkar je radi bolezni izpregel p. Kazimir Zakrajšek, nima Sans tajnika, kot bi ga moral imeti. Tajnik take politične organizacije, kot je Sans, bi morala biti oseba, ki prvič lahko posveti temu delu ves svoj čas in drugič, ki ima gotove izkušnje v svetovni politiki, predvsem pa v jugoslovanski oziroma slovenski. Tajnik Sansa ni samo zato, da bi sedel v uradu, prejemal imena novih podružnic in pošiljal na liste poročila, koliko denarja je že prišlo v blagajno. Za take stvari je sposobna vsaka oseba, ki zna vsaj tipkati. Tajnik take organizacije kot je Sans, bi moral biti duša vse organizacije. On in ne izvršni odbor mora voditi vso politično akcijo, on in nihče tlrugi bi moral iskati potov in izhodov za slovensko, odnosno jugoslovansko vprašanje na primernih mestih. Tajnik bi morala biti tista oseba, ki bi morala vedeti, kje je treba pritisniti kljuke, kje zagovarjati Sansove namene, kje popravljati razne članke, ki pišejo škodljivo o slovenski stvari. Tajnik mora biti z eno besedo oseba, ki mora vedeti vse in vide ti vse, obenem pa mora hiti o stvari sami tako dobro poučen, politično podkovan, da ve z diplomatskim načinom peljati voz, da ga ne zapelje v blato, kjer bi obtičal. Mi poznamo tako osebo, ki bi do počice odgovarjala tem zahtevam, vprašanje je samo, če bi hotela sprejeti taj niški posel pri Sansu. Ta oseba je p. Bernard Ambrožič. V njem poznamo človeka nenavadne marljivosti, skoro prevelike natančnosti, širokega srca in premišljene, previdne besede in taktnih dejanj. Kot vemo, je precej čas?, pomagal pri političnih delih ministru Snoju, torej je dobil dovolj pogleda v tiste skrivne kotičke diplomatskih umetnosti, ki nam navadnim Zemljanom niso pristopne ali razumljive. V času, ko je delal z ministrom Snojem, se je seznanil z raznimi važnimi uradi in osebami v Washingtonu in dru- . god, s kakršnimi je treba imeti zveze, ako hočemo koristiti naši stvari. Torej bi bil p. Bernard ravno prava oseba za Sansove-ga tajnika, da ne rečemo, da boljšega ne bi mogli dobiti. Toda da se bomo razumeli — mi s tem pisanjem ne delamo nobene reklame za g. Ambrožiča/ niti ne iščemo zanj nobene službe. On službo že ima in ž njo dela čez glavo. Tudi ne vemo, če bi sprejel tajništvo pri Sansu, ker ga o tem nismo vprašali. Ni namreč naša zadeva iskati Sansovih tajnikov, to je zadeva izvršnega odbora, ki v vseh teh mesecih ni mogel najti prave osebe za ta važen urad, kar nas je napotilo pisati take stvari, s katerimi se bomo najbrže zamerili najbolj p. Bernardu, ki si najbrže prav nič ne želi ponovnih politčnh del. Ampak pišemo to, ker smo prepričani, da bi p. Ambrožič ne odrekel, ako bi se ga hotelo vpreči v delo za pomoč domovini. Njegovo veliko slovensko srce je pripravljeno storiti vse za domovino, kar je le mogoče storiti. Ako bo izvrši odbor SANSa poslušal ta naš nasvet in vprašal p. AmbVožiča, naj bi prevzel tajniške posle, prav nič ne dvomimo, da bi odrekel. Prepričani smo, da bo šlo z njegovo veščo roko vse drugače naprej, kot gre sedaj. Poleg tega smo pa tudi prepričani, da bi p. Bernard pridobil v Sansove vrste tudi tiste, ki danes morda še niso v njih. Kar smo v teh treh člankih napisali, je bilo podano iz srca in z namenom zidave in ne podiranja. Upamo, da nas je vsak tako razumel in ne drugače. BESEDA IZ NARODA Zopet pri farmarjih Kar sem že dalj časa namera-'val, sem tudi dosegel v soboto in nedeljo 6. in 7. avgusta, ko sem posetil Genevo, kjer so naši rojaki na farmah, nekateri že po več desetletij. To pot sem imel s seboj filme polne in prazne; ene, da jih pokažem in zopet druge, ta prazne, da jih napolnim z raznimi dogodki iz farmarske-ga življenja. Oboje se je prav dobro posrečilo. Z Mr. Jerry Strojinom sva se bila dogovorila za eno tako predstavo. On naj bi preskrbel zanjo prostor, če je komu mogoče to storiti, bo gotovo storil Mr. Strojin, ker poznam tega moža in vem, da za kar se on zavzame ali reče, gre gotovo vse gladke naprej. Za kazanje slik nam je bil dobil zelo pripraven prostor, ki je na križišču glavnih cest v Harpersfieldu in je nekako v sredini okolice, v kateri je največ naših slovenskih farmarjev. Tam se nahaja tudi slovenska gostilna našega farmarja Mr. Frank Klausa. že to, če rečem, da je tam gostilna, veliko pove in iz tega je razvidno, da je kraj obljuden in da se tam ustavljajo potniki. Rečem pa, da smo se res prav imenitno počutili. Za vse to pa gre zahvala v prvi vrsti Mr. Strojinu, ki se je tako potrudil, da je prostore najel in potem pa garažo spremenil v dvorano in poleg tega pa še napeljal tja sedežev (stolov) od pogrebnika Mr. Websterja iz Geneve, če vzamemo vse to v poštev in potem pa še to, da ima Mr. Strojin sam veliko farmo in veliko dela doma, moramo še toliko bolj ceniti njegovo dobro Voljo in trud. Za ves ta špas je Mr. Strojin delal mimogrede ves teden. Vsi, ki ste se meni zahvaljevali za lepe slike, vedite, da gre velik del te zahvale zgoraj omenjenemu in pa tistim, ki so njemu pomagali. Mr. A. Debevec in njegove hčerke so tudi veliko pomagali pri tem. Hvala vsem in posebna hvala pa tudi lastniku prostorov (garaže), ki je bil tako prijazen z nami ves ta večer in potem še drugi dan. Takega moža tam potrebujete, da vam popravlja avtomobile in drugo orodje. Obenem ;pa je ta rojak iz Kočevja in so ga zelo zanimale slike Ribničank, ki so popravljale rajte in rešeta. Velike špasi smo imeli z njimi tisti večer in potem še naslednji dan. Tako je bil en vesel dan za farmarje, katerega so v duhu preživeli s svojimi domačimi onstran morja. Slike so jih ganile Ker je tam poleg Gorenjcev tudi več Dolenjcev, posebno iz žužemberšl& in ajdovške fare, smo imeli slike iz domovine baš iz tistih krajev in to pa je bilo zanje najlepše. Mnogi so videli svojce, katerih se še dobro spominjajo, ko so peljali bir-mance na hrib k farni cerkvi, ki se vidi tako daleč od vseh strani velike žužemberške fare. Med gledanjem so napravili razne medklice' spoznavajoč e',ne-ga ali drugega. Dalje so videli teh slikah cerkve, v katerih posnel slike družin in skupin v precejšnjem številu, da jih bomo lahko videli tu v mestu, ker mnogi imajo tu in tam svoje prijatelje. Vojska in farmarji Vojska je pobrala farmarjem delovne moči. Ostali so na farmah očetje in matere ter majhni otroci, a najboljše delovne moči pa so odšle v službo Strica Sama — v vojno. V več hišah sta sama oče in mati za vse delo na farmi. Lahko si mislite, kaj to .pomeni in še posebno v teh časih, ko vse gleda na farmarja, koliko bo lahko od tega kar pridela tudi lahko prodal Zato pa si lahko predstavljamo njih težki položaj. Farmarski domovi so tako obloženi z raznimi deli pri hiši, da je za vsako gospodinjo dovolj, če se tistih dr!ži in poleg tega pa še kuha za družino, kolikor ji jo je še ostalo doma. Njiva, krave, ščetinci in kokoši vsi gledajo ir čakajo na gospodinjo ter čakajo od kje se bo prikazala s krme zanje. Farmarski gospodinji res nt more biti dolgčas, če bi mogla, bi rada delala z desetimi rokami. Ker pa je vse le odvisne od letine in pridelka na njivi zato je treba skrbeti, da ni nt njivi plevela in da je trta privezana, krompir okopan ter ko luža opleta in žito požeto in po-spravljeno s senom vred ze krave in konje. V takih sluča-jihi*mati še bolj nego hišni gospodar dela ob večerih ter že iu vse zgodaj računa, kako in ka. se bo moglo vse delo izvršiti. Poleg vsega tega pa prihaja mo še mi mestni ljudje na farme ob nedeljah in to v same nadlego. Pa kako so se navadili naši ljudje hoditi k našiir farmarjem na počitnice, še vee pa ob nedeljah, ko prihajajo kai v večjih skupinah, kakor sme doma hodili na božjo pot. Slike bodo pokazale, da prihaja na farme mladina v velikih skupinah. Zato so pa začeli farmarji graditi majhne hišice, kjer so postelje in tako ostanejo nekateri kar po cel teden ali dva To je sedaj moda ali moderj-nost ta mladih, pred leti ni bile kaj podobnega. Ljudje si znajo dandanes pomagati. Naj za danes sporočim še to, da je bilo dohodkov pri vstopnicah $21.20, kar so vse izročili meni in da naj kar jaz obrnem v kateri koli namen hočem. Zato bo pa od tega šlo v sklad akcije slovenskih župnij $15.00. Mr. Anton Debevec, poznani in priljubljeni farmar, je pa še sam primaknil $10.00 in Mr. Frank Klaus pa $5.00 in tako bo iz Geneve skupaj za ta sklad $30.00. Ko bomo priredili drugo predstavo, bomo storili še več za prepotrebni domovinski sklad. V teku enega tedna bodo filmi razviti in tedaj bom pa še poročal, kako smo se imeli pri posameznih farmarjih v Geneva, Ohio. Anton Grdina. Iz seje podružnice št. 35 JPO-SS so bili krščeni; šole, kamor soj pohajali k učenju ter polja, kjer so delali in preživljali svoja mlada leta. Z drugo besedo, slika so jim ugajale, saj so jih pa tudi gledali do 11. ure zvečer, pa niso bili še prav nič utrujeni. Obljubil sem jim, da bom zopet prišel z drugimi slikami. Posnel slike čeprav je dandanes že bolj težko dobiti filme, pa sem jih jaz še vseeno imel nekaj v zalogi in te sem bil vzel s seboj, kajti mislil sem si, da bi bilo dobro, če se tudi mi mestni ljudje seznanimo s življenjem na- Zadnja seja je med drugim razpravljala tudi o resoluciji katero nam je poslala čikaška podružnica št. 8 in ki se nanaša na spravljanje oziroma nabiranje ponošene obleke med našimi rojaki kakor tudi obuvala itd. V tej resoluciji navajajo, da je potrebno da da glavni odbor te organizacije razglas na vse naše slovenske rojake v tej deželi, da zbirajo in ne zavržejo nikake še uporabne obleke, katere imajo na rokah ter naj jo hranijo, ker bo gotovo prišel čas, ko bo naš narod tudi te veliko potreboval, kadar bo možno to poslat v domovino. Naša podružnica se je strinjala s to resolu- ših farmarjev. Zato $em pa cijo in kot tako tudi odobrila. S tem je bil tudi storjen sklep, da se apeliVa na vse Slovence v tem okolišu, kateri ima ali bo imel kaj take obleke ali obuvala itd;, da isto shrani in kadar bo prišel čas, se bo dalo v javnost oklic, da se to zbere skupaj kam in kje, bo tudi povedano o pravem času. To se pravi, da kadar bo prišel čas, da bomo tudi v tem oziru lahko kaj pomagali. Torej, ne zavrzite ničesar, kar je le količkaj še vporabno. Naš narod v domovini bo to neobhodno potreboval, o tem ni nobenega vprašanja, kajti potreba bo res nujna. Zadnja seja naše podružnice tudi ni bila tako dobro obiskana, kot so bile druge seje pred to. Vzrok je menda v tem, ker nisem bil poslal vsem opominov ampak sem se bil poslužil samo časopisja. Kaj takega bi se ne smelo zgoditi, kajti vsakega zastopnika dolžnost je, da poseča seje, ker vsaka seja te organi zacije je velikega pomena. Zato pa vas vse že danes opozarjam na prihodnjo sejo. Pri dite vsi in vse. Dela pred nami je vedno več in to vsled naše pri-hodnpje prireditve, čas teče in priprave morajo iti k zaključku kajti 24. oktober bo kmalu tu in Je hočemo imtei res uspeh, je navzočnost slehernega na tej se ji nujno potrebna. Za mesec julij je tudi izostale moje finančno poročilo, ker sem videl, da je bolj pičlo in zato pa bo to podano v mesecu avgustu skupaj za dva meseca in bo morda kaj bolj razveseljivo, seveda če se boste kaj bolj potrudili nabiranjem in prispevki. Torej potrudite se ta mesec, ker niste bili preveč uspešni v zadnjem mesecu. Zbirajmo in prispevaj ,no. Torej na noge vsi tisti zastopniki in zastopnice, ki imate na oiralne knjižice. Nikar ne tišči te istih v domačih predalih, am pak jih imejte ob vsaki priliki s seboj in ko pridete v družbo z znanci in prijatelji tedaj nagovorite jih za prispevek. Tudi ne pozabite na zbiranje prodajnih znamk (sales tax), zbirajte jih in jih izročite kateremu izmed za stopnikov ali spodaj podpisanemu. Za vsakih sto dolarjev teh znamk, dobi naša organizacija tri dolarje. Torej se tudi tem potom lahko nekaj zbere skupaj Kaj pa tisti srečni listki, ali vam ?redp kaj izpod rok?' Tudi te je potrebno, da jih spravimo v promet čim več mogoče. Torej ne pozabite na prihodnjo mesečne sejo, katera se vrši 24. t. m., kot običajno vsak četrti četrtejk mesecu. J. F. Durn, tajnik št. 35 JPO-SS -o- Poziv g. Jankovichu in slo venski javnosti v premislek Cleveland, Ohio. — Ravnokar sem prečital dopis g. Anton Jankovicha v • Enakopravnosti" št. 184 z dne 9. avgusta 1943, in g. Jankovichu kar takoj odgovarjam in ga zaeno pozivam, da to, kar je pisal, tudi dokaže. Dopis g. Jankovicha obsega nekako tri kolone in pol, ampak, jaz se z vsebino celega dopisa ne bom bavil pač pa samo o tem le: On piše med drugim: "Poznam več Srbov osebno, še več pa Hrvatov. Tudi njihove liste čitam." — "Citam pa tudi srbski šovinistični list "Srbobran," ki je skrajno sebičen pU trmoglav ter zagriznjen. Posebno so mu v želodcu hrvatski katoliki. V ta list piše tudi jugoslovanski veleposlanik Fotič. Kar on piše, je sama hujskarij, napadanje in zdražbarija." — Tako Jankovich. Kako dolgo on čita Srbobran in če ga res čita jaz ne vem, a močno pa dvomim, da ga kaj prida čita, kajti če bi ga, ne«bi pisal takih budalosti, ki niso drugega kot golo natolcevanje. Jaz tukaj ne bom zagovarjal niti Srbobrana, katerege čitam precej dolgo vrsto let, čitam dalj časa kot je kak slovenski kričač kot je g. Jankovich, ali pa tudi še kak višji, sploh vedel, da je na svetu kak "Srbobran." G. Jankovich pravi, da tam piše jugoslovanski veleposlanik (prosim: ambasador) Fotič. — Javno izjavljam, da jaz v Srbobranu še nisem nikoli videl kakega takega članka, o kakršnem piše g. Jankovich, da bom bolj točen: nobenega Foti-čevega članka nisem tam videl. Pa človek je tako pozabljiv in prav lahko se pripeti, da bi jaz kaj prezrl, a g. Jankovič je pa le zamerkal to. Zato jaz podpisani pozivam g. Antona Jankovicha, da to javno dokaže: navede naj številko dotičnega Srbobrana, oziroma številke vseh Srbobranov, v katerih Fotič hujska, napada in zdražbari. Da pa ne bo njegovo delo tako zastonj, ker vsak delavec je vreden plačila, mu jaz obljubim za vsak tak Fotičev članek v Srbobranu de set dolarjev kot odškodnino ali nagrado. |Na primer ako mi dokaže to da je bil le en tak članek, bo dobil $10.00 ako jih pa najde naprimer 10 takih člankov bo pa že kar sto dolarjev te nagrade, če jih je pa 20, bo pa dvesto dolarjev in tako naprej. Toraj, g. Jankovich, tu imaš poleg dolžnosti, katero od tebe jaz zahtevam, še nagrado. Garantiram pa ti, da boš točno dobil kakor hitro vse dokažeš in to ne samo s tvojim jezikom pač pa res z dokazi. Tako zdaj pa kar na delo pa dokaži. Zdaj pa še par besedi slovenski javnosti: Slovenci, kako daleč bo šla še ta stvar, da bodo razni neodgovorni elementi v teh tako resnih časih za Slovence prinašali take stvari v javnost? Ali se hočemo res pred vsem svetom osmešiti, pa pokopati še to malo upanje na zopetno zedinjenje v Jugoslaviji? Ali res hočete, da bodo Srbi mislili, da smo Slovenci same barabe. Dovolj smo se že osmešili na Slovenskem kongresu, ko se je g. Ambasadorja lepo povabilo v Slovenski narodni dom, med Slovence, kjer se ga je potem tako nizfkotno napadlo in zbuvalo? Srb je, pravite? Dobro! Ali se pa še kaj spominjate kaj se je delalo z g. dr. Pitamicom, ki je bil Slovenec? Ali še pomnite s kakšno komedijo in maške-rado se ga je sprejelo 4. decembra 1. 1932 Še bolj ostudno in umazano, kot dr. Fotiča. Takrat so tudi botrinjili tisti paradi razni mazači in hujskači. Še hranim letake (dva različna), ki izpričujeta vso ostud nost tedajnega zadržanja napram Jugoslaviji in vendar je bil tedaj poslanik Slovenec — dr. Leonid Pitamic. Pa'bi se lahko še kaj povedalo kaj se je delalo, ko je bil za poslanika dr. Pitamic, ampak naj zadostuje. Ni čuda, da so se Srbi v "Srbobranu" pred nekaj leti zahvalili, za tako kulturo; to je veljalo seveda Hrvatom, ko, so jim povedali: "Hvala za tako vulturo, s katero se ponašate, mi jo odklanjamo. Ali hočete, da bodo še o Slovencih rekli tako? Do sedaj so nas spoštovali, ampak če bo šlo tako naprej, bodo rekli Slovencem kot pravijo Hrvatom: Mi vas ne maramo! Imejte svojo kraljevino, a nas pa pustite v miru, ker mi smo siti vas in vaše kul-ure. Ajco hočete imeti polemiko, imejte jo pošteno in trezno pametno; z blatenjem, natolcevanjem in lažmi ne boste prišli nikamor. Naj zadostuje, a g. Jankovi-ča pa pozivam, da izvrši z kar sem ga pozval. Clevelandu, O., 9. avgusta, 1943. Jože Grdina. Važne odredbe glede p Ijanja zavitkov vopašltf mu osobju preko morja Uprava zvezne pošte v Of landu nas je naprosila, naj P1 občimo v tem listu sledeče vi podatke glede pošiljanja kov vojaškejnu osobju morja. Vsaka pošiljka mora natančen naslov, ki mora čitljiv. " jL. Na isto osebo se ne m°re'B„L. slati več kot enega zavi® enem in istem tednu. Pošta sprejme nobenega oglase^1 in letakov, ki se pošiljajo ns' i ' dno po 3. poštnem redu. Pošta ne sprejme noW stvari, ki se lahko spridij"' Prepovedano je poslati: "^ ne pijače, gorljive stvafl- ) vžigalice ali tekočino za v nike, strupe, ali zmes, ki $ ko škodovala drugi pošti. Za denarne pošiljke Ml uporablja Money Ordre & je izven mej Zed. držav. Zapečatene zavitke, ^ tehtajo nad 8 unč in za ;e plača 3 cente od unče D |#do ve Pati, sodi: a k] u za tan I zv Jej] |8ovi ve< % 'a ki Bog irav ae, se sprejme za amerišk0 m ne Kreti no silo preko morja, ne dal zahtevalo za to izkazila, tak predmet naslovljene val. „ Za odpošiljke preko ne sprejme (razen kot g0'1 njeno) nobenih predme^ re ni izrecno zahteval na' aec. Ti zavitki ne smejo t' nad 5 funtov, ne smejo t !?i nad 15 palcev ali n® palcev v dolžini in širi111, pošiljanju je treba po^ ff/ pošti pismo prejemnika,v . rem navaja zahtevane st» so v zavitku. Ravno Lj katc ba pokazati kuverto, v * ^ pismo prišlo. Ako je et no na V-pošti, kuverta »> * ^ /ana. . 4 ne ,ori Nobenega zavitka se poslati vojakom preko W ? bi bili zavarovani ali P°s žov žalsko Kodu če ns ta slovito % t pri f Ho m < C. O. D. * Za pomorsko bojno s1 ^ morja pa ni potrebno d j izkazila o prej pismenega vanih stvareh. ^dfj Z namenom, da bodo m oP1 a'ih( »ki f\ Mislil faz. božična darila vojaštvo ^ času in v dobrem treba ravnati po sledeh ^jt^ Božične' pošiljke m ; j » mu" \ armadno osobje preKO ^ morajo odposlati v čaSl' ^ 15. 0^ septembrom in čim prej v teku tega čaS' boljše. Božična daril0, za pomorsko bojno sil° ifl ko pošlje do 1. novel" ^ vsaki pošiljki napiši^ črkami: "Christmas l( ^ Za pošiljke, £ori navedenem času, pošti pokazati zahtevo P ka za stvari, ki so v l ^ ^ »m se j Ju "pie :a , ,Ja Pol Potj je na H K iu, Na zavitek se ne ^! S • ,liči'e nobenih etiket, ki bi ni znamki. M J- U. ni0); poštni pomoz Raba avtov v Raba privatnega ^ )eš dovoljel ' k* Si pil v Nemčiji je dovou- i{D sebnim dovoljenje!" ,'Ji oblasti in lastnik mo'^ da je vporaba nujn0 ^ vojni napor. m' » M 'ji Vr] Ur, H t> >va fess »ti X k 1%, V neki tovarni je _ je pustilo delavko, ^ w i f.' preve^esn^blek^jvK^ ^ pustilo vse ostale to . vodslY j/ ter poslale na deputacijo, ki "Vojna gor, vojna si sem, predpisj ženski spol ima J" pi d«1' > tjev/ d» neoporečno pravic0' me moža." Vodstvo je odPu^j. ko zopet sprejelo » in lS 4g Je Si s?! 'ta i jpašk morji 3 V naj Pr Grogov G roga Obraz s slovenskih hribov. nedeljo zvečer je prišel Clftfovčan k Grogovim v vas. se ni menil z nobenim [e5e valovih, vendar je vedel, da .lmeli drugi dan kosce. „ .ni ravno do Grintovca— P četrt ure hoda — zato >ra H« |a mocan glas lahko sliši od k ; 0 h'še, če ne vleče ravno eter nasproti. V soboto M sllšal Grintovčan koso nja ju Pt mora more! zavi® Pošt« rlaševai i a jo Ji' i. 3 nobf •idijO' lati: o? Pati, sodil a kle tvari. za Jnii 1,Panja dl'ugače, kot ob 'S1J pod noč je pa šel k so-«0, ker že dolgo ni bil . Potem zato, da za go-e' bodo li imeli kosce n Pa tudi zato, da bodo ki ice rišk« e daj ila, ' nec mo«1' gori etov n y'o o bi" fli Pwo, drugo tretjo in Po pravici, da ni toli- He i Kovi vžip3 vedli. ,Za P°magalca bolj go- ki^^arja je našel pred hi- Pi sedečega J? dai dober I ' U 5tavi]. večer," ga je Boj ga. te sprimi," odzdravi zaKhltT0 sile za del° - lCah5e ne sme biti— ^UeVd1jaZaP0- govors ' ce pnšlec koj o kar P^el. godu Je nam kmetom ' JMi Groga? Kaj za nam ne Zll°j teče po obrazu V Da M '' "ko h i Vl eme'J' pravil iko v ll0 Pri nas le še nim ®c deIavne moči. Od-žjfla, na Več hlapca, ni ne jkaz«: :a>v lii stvafl ei Pca ker iko J1 ism° i ni moči." JPo 8 kako pflf^bo iS l«a ^Pravilo s časom, ženitvijo." ni bila ravno ta težko da bodo Grintovlčan No M tad"' Plp°'in zopet pri" ' žeilii|' 86 boste pri hiši ' * vam pač ne bo „ Jalovi e <1>P< tflrt; % je „ ^H^/^reč pripeljal aH' erJalovega, zdaj silof' e sk0rflr.Grintovcu Tinc0> Hobi'' ega hoditi po mjo." ^ste starosti ka-lifiisli, Jr°8a. Tako nekaj toPrf nju'S X 3sa-in sel ne i trf pr^1 4 M Vel T' in tudi Groga Seni'j, m pes taco mo-111 Gfogiad menil 0 neubog- °3aščin' Vj 6 Se bojim," je re- sin!° VSakem« Pustili zda i pa vse od 'tKit^O; če so doma š« Gtiifalt°va," je pritr-Ha h, ln zasukal go-reči. > o delj časa o . le1 niCi> ° SadjU 6 Gl1lltovčan samo ta- to 0 košnji ne. Pri , Vrt, K bUjobaral: gotovo zgo- jle »a ^ Pa da. zgod-% „ !a ura." Groga " se Vbil asilo C1 iti' ,1». "Hed tre 0 je kratko ravno tako, Prvimi kosci pri le' 1 J V JO n? W j0 Pnmahala s ko- Peli M ko kak. 2 So še le manj-Pravijo, če or And, ..... zori. Koj za čeravno od Ve,idar skoraj Matic in lz Kremenic, lri Je,,°Vjem iz Gore-i>Sa6lne^c spod Kala od ;^I°.w;sajVakorkdrugač. takih lepih kosov, ki le sami sn žru t? P/ k .°bl druge S ilCevliko manj de-«akor ] toS«,-. na tistem ozkem pasu koj za hlevom, nekaj časa brez reda, pozneje so se pa uvrstili, tako kakor v stopnjice, da je bil vsak za nekaj korakov za prejšnjim in za toliko, kolikor daleč sega kosa v krogu, bolj na desno. Prvi je bil mladi Groga, ki je vedno vse vhitel, zadnji njegov stari oče, ki je bolj na to pazil, da se čisto pokosi krog grmovja, kot na to, da ima kosa široko pot. Veselo je pela kosa hšc, hšc po devetkrat na vsak mahlej, in devet koscov je bilo korajžnih, kakor bi bili na ženitovanju. Ko so toliko postali, da kose obrišejo, so za-vriskali na vse grlo, da se je vrisk razlegal po hribih krog in krog Kremenic. Vsa dolina mora vedeti, da Grogovi kosijo in da so dobre volje. Starega Grogo so prijemali, prav resno držeč se, zakaj da ni z drugimi zavriskal, in on je trdil, da je tudi pomagal, kar je mogel; res pa ni bilo, le usta je bil odprl in se delal, kot bi na vse pretrgan je vriskal. Kdor ogleduje te na pol praznično opravljene delavce, ki so kakor snubači z šopkr okinčani, in ki zapored vriskajo, zdaj ta, zdaj pa po več njih gkupaj, ta pač ne vidi, da.je to najtežje delo vsega leta, čeravno se kosec skoraj ne gane. Le gornji život se giblje za spoznanje in noge se prestopajo vsak mahlej čisto neznatno^ vendar boli kosca zvečer črez pas zlasti če košnje ni kaj prida vajen, tako hudo, kot bi bila vsa koža črez trebuh ranjena. Na to pa ne porajtajo in so ves čas veseli, ne le na videz, ker je navada vriskati in klobuke s šopki kinčati, ampak v resnici. Kolikor utegnejo, se menijo le o norčijah, vsa govorica je polna šale in burke. Koliko pa tudi gre delo lepše spod rok, koliko spretnejši je vesel človek, kot čmeren! Zadovoljen s tem, kar je opravil, se vieže kosec zvečer, zdrav kot riba vstane zjutraj. Kako grdo je pa videti čmernega delavca! Vsaka reč mu je z^perna, nad vsem in sam nad sabo se jezi, povsod se opoteka in brez potrebe ustavlja, delo ne gre spod rok in je dolgočasno; od daleč je poznati, da ne marajo zanj ne ljudje, ne Bog. Na Kremenicah takega že celo ne marajo. Okoli sedme ure, ko so priko-sili skoraj do srede tistega pasu, so klicali izza hišnega vogla h kosilu. "Juujhuhu, ujjuhuhuhuhu!" Obrisali so kose in izginili na desno v grmovje, da gredo po stezi domov. Gredoči so se z Za-lomovškim Boštjanom šalili, kar ni bilo ravno težko. Boštjan sicer ni bil ravno neumen, le malo neroden v govoru, zraven tega pa sladkosne-dež, ki je zelo rad kaj dobrega pojedel, zato so ga radi imeli za "pepeta." "Boštjan," mu je rekel Grin-tovški hlapec, "pri kosilu bo ješpren natlačen z jetrno klobaso in s prešičjim uhom, to ti je nekaj dobrega." Boštjan bi se bil rad hudo-val, pa ni mogel, ker ni pravih besed našel. "Odkod pa to veš?" je vprašal nekam jezno. "Zjutraj sem videl Marjano, ko je klobase rezala, tisti veliki leseni krožnik je bil zvrhan KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV SEPTEMBER 5.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik v Domu Zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. 11.—Drušitvo Comrades, št. 566 SNPJ. Plesna prireditev v SND. 18.—Društva Spartans, št. 585 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Carniola Hive, 493 The Maccabees. Plesna veselica v avditoriju SND. 26.—Zajednički dan HBZ. Prireditev v avditoriju SND. OKTOBER 2.—St. Clair Grove, št. 98 WC. Plesna veselica v Avditoriju SND. 3.—Glasbena matica, opera in ples v avditoriju SND. 9.—Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 10.—Circle No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avditoriju SND. 16.—23rd Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND. 17.—Jugoslovanski pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND. 23.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica v SND. 24.—Dramski zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND. 24.—JPO/SS št. 35 v Collin-woodu priredi velik program v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh popoldne. 30.—Carniola Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND. 31.—Comrades, št. 566 SNPJ. Ples v avditoriju SND. NOVEMBER 6.—Lodge Commodores, št. 742 SNPJ. JPles v avditoriju SND. • 7.—Glasbena matica. Opera in ples v avditoriju SND. 13.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnlce v avditoriju SND. 14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples. 14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND. 21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju "SND. 28.—Blaue Donau koncert v SND. -o- Zlata maša v Collinwoodu (Nadaljevanje s 1 strani) tomašniku m s g r. Hribarju. Program je odprl Rev. Francis Baraga, ki se je najprej zahvalil narodu, zlasti pa župljanom Marije Vnebovzete za vse prijazno sodelovanje, da je slovesnost tako lepo izpadla. Najprej je zapel pevski zbor Ilirija pod vodstvom Martin Rakarja -prekrasno čestitko "Zlatomašnik, bod' pozdravljen." Zatem je podala dekla-macijo gdč. Dorothy Hrastar v počast jubilantu, nakar so podala dekleta v lepi prozi globoko zamišljeno delo Rev. Milana Slajeta, v katerem so narisala biografijo zlatomašnika vse od njegovih mladih let pa do današnjega dne. Reči moramo, da so naša dekleta podajala recitacije tako perfektno, kot bi bile že stare izkušene igralke na odru. Dekleta so svoje vloge fino naštudirale in izgovarjava je bila jasna in razločna. Vsa čast dekletom in čč. šolskim sestram, ki so de- časti, pač pa da potrebuje mo-' kleta naučila. j litve in za to se priporoča. Po- Zbor Ilirija je zatem zapel žival je mladino k uspehu v venček narodnih pesmi in končno je pevovodja Rakar užgal še avdijenco, da je pritegnila in po dvorani je zaorila mogočna narodna pesem. Potem so dekleta proizvajala umetne plese, nakar so predstavile naše brhke deklice ljubek prizorček: kronanje Marije. Vsa dekleta so zelo dobro rešila svoje vloge. Potem so šolski otroci priredili živo sliko s petjem v počast našim vojakom, pri kateri so predstavljali naši mali junaki in dekletca vse edinice naše bojne sile, da jih je bilo res veselje gledati. Zaključili so "Lepa naša domovina" in "Star Spangled Banner." Potem je vodja programa začel klicati k besedi govornike, ki so vsi poudarjali velike zasluge, ki si jih je iztekel slav-Ijenec za slovenski narod in čast božjo v teh petdesetih letih svojega dušnega pastirova-nja. Govorili so: župan Frank J. Lausche v imenu mesta Clevelanda, Anton Grdina v imenu župljanov fare sv. Vida, barbertonski poštni mojster Leo Walsh v imenu fare sv. Avguština, na kateri fari je tako vzorno pastiroval slavij enec, Joseph Lekšan v imenu slovenske barbentonske župnije, John Zulich v imenu župnije Marije Vnebovzete, Rev. Milan Sla je v imenu Lorainčanov, msgr. B. J. Ponikvar kot naslednik g. Hribarja pri sv. Vidu, Rev. Matt J. Butala v imenu fare sv. Jožefa iz Jolieta, 111., Mrs. Copich v imenu Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete in končno je govoril zlatomašnik sam. V iskrenih besedah in globoko ginjen nad toliko pozornostjo se je najprej zahvalil vsem duhovnim sobra-tom, ki so prihiteli od blizu in daleč, da mu čestitajo; nekdanjemu učentu, sedanjemu županu Lauschetu in vsem, ki so mu na ta ali oni način izkazali čast na ta nepozabni dan. Zlatomašnik je poudarjal, da ne potrebuje ne denarja ne no h še 4X£Vsak ne obl7''. Se obleka ne em ati- In pa še ne-So imeli na se-šeSv°.i šopek rož ^Ss?rStaremU " Uk Kol'čevo pe- ' iNkU se Udi v so ^ izšlo H UŽil- fotili tešč. Kdo Predenj je še 111 Preden j je Včeli so jo pravijo, jej me." Mladi Groga, ki je bil najviše prikosil, pa ni hotel zadnji biti. Užgal jo je kar po strugi in jjj moral, da ne pade, tako dirjati, da se še spodaj ni mogel vstaviti, ampak loputnil je z obema rokama ob skednjeve vrata, če ne, bi bil z glavo ob steno telebil. Komaj da so prišli drugi kosci do steze, je bil že doma. Slika z bojišča. — Dva ameriška vojaka nudita prvo pomoč svojemu tovarišu, ki je bil ranjen od Japoncev na otoku Rendova, ki je eden izmed skupine Solomonskih otokov. L Kot da gredo mi počitnice. — Nikogar ni m ulicah neimenovanega sicilijskega mesta, ki bi želel srečno pot tem laškim ujetnikom, ki so na poti v zavezniški ujetniški tabor. V resnici so bili ti italijanski vojak veseli, k.o so se mogli podati Amerikancem, da so se tako rešili nadtiljnega vojskovanja. Sedaj vsaj lačni ne bodo več. življenju, k vztrajnosti in pridnemu delu ter ji postavljal za zgled našega župana Lauscheta. "Ostanite zvesti Bogu in svojemu narodu," je poudarjal izkušeni duhovnik. Tako se je končala ta zgodovinska s 1 a v n o s.t za ameriške Slovence. Lepa in zgledna slavnost je bila in narod je pokazal, kako visoko ceni svojega starosto, č: g. Vitus Hribarja, katerega delo med ameriškimi Slovenci bo vedno slovelo kot visoka pesem požrtvovalnosti za narod in cerkev. Večerne slavnosti se je udeležilo tudi mnogo gg. duhovnikov, ki zjutraj niso mogli priti, kot msgr. Ponikvar in Rev. Max Sodja od sv. Vida in Rev. Matt Jager, župnik iz Barbertona. -o-- Vojna poročila (Nadaljevanje s prve strani) Zavezniške armade, ki so še kakih 30 milj od Mesine, se po-mičejo na celi črti naprej, tako na severnem obrežju, v sredini in na vzhodnem obrežju. Vse prodirajo naravnost proti Mesi-ni, ki je zadnja možna osiška točka za beg v Italijo. Osiške zadnje straže sicer skušajo na vse načine, da bi zadržale zaveznike, toda njih odpor je brez hasni- in vsa Sicilija bo kmalu v rokah zaveznikov. Nemško vrhovno poveljstvo skuša sicer, da bi odvedlo iz Sicilije kar največ vojaštva in boj ne opreme, toda to se jim ne bo posrečilo v izdatni množini. Zavezniški bombniki, ki krožijo nad morsko ožino pri Mesini, kjer Nemci beže v Italijo, povzročajo grozno uničevanje osi-ških čet. Kar ne opravijo bombniki, pa store bojna letala, ki se spuščajo prav nizko in s strojnicami obsipljejo befžečega sovražnika. Južni Pacifik, 15. avg. — General Mac Arthur danes javlja, da so zavezniški bombniki napadli japonske pozicije na otoku Borneo, za kar so morali napraviti 2,500 milj zračne poti. Bombe so užgale rafinerije, rezervar-je in oljne tanke. Noben bombnik ni v tej vojni zoni napravil še tako dolgega poleta za napad. Na Novi Georgiji prodirajo zdaj ameriške čete skozi džunglo, da bi izolirale japonsko gar-nizijo v zalivu Kula. DELO DOBIJO HOTEL STATLER ima odprto za: ČISTILCE — nobeno predznanje potrbeno, podnevi ali ponoči; za vse vrste čiščenja v hotelu. Plača. Uniforme. ŽENSKE za pripravo jedil. Nobeno predzadnje potrebno. ŽENSKE za pastry, pantry, counter in kuhinjo. Plača, hrana in uniforme. Zglasite se v sobi 335 od 9 do 5, 9 do 1 v soboto, vhod na E. 12. cesti za zaslužabništvo. (194) DELO DOBIJO HIŠNE Nobeno predznanje potrebno Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji. Zglasite se pri oskrbniku. Hotel Westlake (197) MALI OGLASI Stanovanje se odda Odda se stanovanje 3 sob, zgo-rej, za 2 priletna človeka. Zglasite se na 1090 E. 66. St. Stanovanje išče ženska išče kuhinjo in spalno sobo, najraje zgorej ter med E. 36. in 60. St. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (193) Stanovanje iščejo Želim dobiti stanovanje 4 ali 5 sob; morata biti dve spalnici Najraje vzhodno od 55. ceste. Trije, otroci v družini. Kdor ima kaj primarnega, naj pokliče POtomac 3215. (193) TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. _(197) VARILCI POMOČNIKI DELAVCI Visoka plača od ure. Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. ali pokličite IV 3800. med 7:30 zj. do 6:00 pop. ali KE 3275. med 6 pop. in 9 zveč. (192) Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela Stanovanje v najem 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/2c na uro ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (197) Izgubljen pes Izgubil se je pes v bližini E. 55. ceste. Great Dane pasme, ves črn. Radi plačamo primerno nagrado. Pokličite ENdicott 1451. (192) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 DELAVCI za SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. _(197) ZANESLJIVI MOŠKI IN ŽENSKE ZA VOJNO DELO z bodočnostjo za delo po vojni za PRŠILCI POMAGACl in TEŽAKI Plača od ure. DI-NOC MFG. CO. 1700 London Rd. Za intervju 9 do 12—2 do 5. (192) OSKRBNIKI Nobeno predznanje potrebno. Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji Zglasite se pri oskrbniku Hutel Westlake Palomita Zgodovinski roman t Vtis, ki so napravile njene besede na okolico, je bil dokaj različen. Stare, že po naravi bolj bojazljive in vražam do-vzetnejše ženice kakor tudi nekateri preprostejši in lahkoverne j ši možakarji, ki se še vedno niso mogli otresti docela vere v nekako višjo, nadnaravno moč ciganov, so pobesili ma-lodušno glave ali pa se spogledovali plašno in vznemirjeno, drugi, posebno iskrejša in brez-brižnejša mladina, pa so se smejali prisrčno in se zabavali le še tolikanj bolj veselo na račun cigankinega mrkega in črnogledega, nič kaj dobrega obetajočega prerokovanja. Četudi se je kazal Maksimilijan sam na zunaj docela mirnega, hladnega in od zloslutnih cigankinih napovedi povsem neprizadetega, je bil sam pri sebi vendarle občutno vzlovo-Ijen in nekako duševno potrt, vraževerni Tudos pa je strmel vanj nem, prepaden in ves mrtvaško bled, kakor da bi mu bile zastavile nejasne, temne slutnje ves tok krvi v njegovih žilah. Da bi spravil stvari zopet v pejšnji veseli in razposajeni tir ter pregnal to mučno, klavrno razpoloženje, ki se je oprijelo kakor mora nekaterih, ki pa ni nikakor pristojalo današnjemu večeru, je zamahnil neverni in še zmerom skrajno dobrovoljni Albin Pavlin s svojo roko za-ničljivo proti stari Zorajdi, ki se je bila ravnokar zopet pojavila pred šatorom s kozarcem zelenkaste, motne tekočine v roki in kobacala trudno proti veliki, blizu stoječi leseni klopi, rekoč: "Beži no, beži, prismoda stara, beži pa pojdi se solit skupaj s Tvojimi griči in zvonci, križi in klobuki, z vsemi Tvojimi gromi, bliski in streli, dimi in kaj vem kaj še! To ni vse skup nič drugega kot gola laž, V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA John Cesnovar ki jih je Bok nanagloma poklical k sebi dne lii. avgusta. 1939. Štiri leta v hladnem grobu ljubljeni oče že počivate, na Vaš grob zlato sonce sije, v srcih živi pa blag spomin Večni Bog Vam daj plačilo, storili najboljše ste za nas, naš spomin naj bo darilo, spavajte v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: MARY SHUBER in JEAN LOCKER, hčeri. LOUIS in NORMAN, zeta. MARLENE In NOREEN JEAN, vnukinji. LOUIS, vnuk. Cleveland, O., 16. avgusta, 1943. Tvoja lastna bedasta izmišljotina! Toša, zaigraj nam še kaj, da se znova zavrtimo in pozabimo na vse te babje čenče !'" Znova so zadoneli po ozračju ponosni zvoki vsem kar nakrat priljubljene mehiške narodne pesmi, a to pot hitreje in odločneje ter v strogo umerjenem valčkovem tempu. Množica je razumela na mah cigansko povabilo. Oči so se zaiskrile, krepke, mišičaste mladeniške lakti se oklenile mehkih in zaobokanih dekliških ledij, drhteče ženske grudi pa se prižele tesneje k širokim in visoko vzbočenim mladim prsim svojih ljubih; potem so se zazibali stoteri zaljubljeni mladi pari liki razdraženi morski valovi ter tako rajali v medlem svitu malih lučic in blede mesečine do ranega jutra . . . Maks in njegova spremljevalca so se bili odstranili že poprej pa se vrnili nazaj v grad na kratek nočni odpočitek. Štiri dni kasneje pa jih je odnesla "Novara" na svojih širokih in varnih ramenih proti daljnemu zapadu tja v novi svet, v naročje davnih sanj in sladko opajajočih upov! III. Leto in pol kasneje. Ne daleč od vznožja visokega, divjega in globoko razora-nega pogorja Sierre de Naya-rit, ki se vleče navzdolž ob za-padni obali prostrane mehiške republike, nekako v sredi onega ozkega in podolgovatega ozemlja, ki se zajeda v obliki nabrekle kleščnice iz države Zacatecas med njeni bližnji sosedi, državi Jalisco in Aguaz-calientes, ždi ob obronku nizkega, topega in malo manj kot golega griča majhna, revna in zapuščena, širšemu svetu skoraj povsem nepoznana vasica San Lorenzo. Pod nizkimi griči, ki se vzpenjajo na zapadni strani, leže ozka, revna polja, obsejana spodaj ponajveč s koruzo, više gori pa s fižolom, grahom, ječmenom in drugimi takimi lahkimi setvinami, ki ne zahtevajo toliko mokrote; proti vzhodu se raztezajo najprej širo ki, ravni travniki in pašniki, še dalje za temi pa se skriva v svojem lastnem bičevju malo, toda zlobno in precej nevarno močvirje, sredi katerega se vije leno v dolgi in vijugasti, rahlo vzbočeni krivini dokaj širok potoček s svojo nesnažno, mla-kužasto in močno po gnilobi smrdečo vodo. Žalostna in nad vse pusta je ta pokrajina. Le tu pa tam ujema od mrke enoličnosti in močno odbijajoče se dnevne svetlobe do skrajnosti utrujeno človeško oko kako temnejšo točko, ozkolisto, pritlikavo, vse zvito in pokvečeno meskitovo drevo ali pa kako manjšo sku pino bodičavih, skrajno vode-željnih kaktov ali redkega rumenkasto zelenega puščavske ga grmičja, da se vsaj malo odpočije. Sicer pa prevladuje povsod ista obupna, bledičasto rjava barva, poživljena le tu pa tam s krajšimi cinobrasto rdečimi marogami, tako više gori po nagih, peščenih rebrih kakor tudi spodaj v nižinah po dolgih in pustih ravneh, oglodanih od belega močvirskega solitra ter osmo j enih od žgočega južnjaškega solnca vse tja do mej prostranega močvirja, kjer se nenadoma izpremeni v sicer nekoliko temnejšo in živahnejšo, a zato nič bolj vabljivo, nad vse pusto in zoprno sivino. Vas je nekdaj štela štirideset, morda do petdeset malih in prijaznih, četudi po večini bornih kočic, nanizanih kakor rožnivenčne jagode ob široki pa silno prašni deželni cesti, ki je vodila med njimi od juga proti glavnemu mestu države. Nekatere, one seveda premožnejših posestnikov, so bile zidane iz kamna in ometane ter sgrbno pobarvane v najrazličnejših kričečih barvah, druge, njih pretežna večina, pa le narejene iz adob, kakor je že pri mehiških vaseh povsod navada, one najzapuščenejših peonov pa samo zbite skup za silo iz preklanih brun in starih, napol trhlih in široko zevaj očih desk, vmes pa seveda prepletene s preperelo slamo, z rezkim trsjem, starimi cunjami in na-lovljenim ali pa narezanim obvodnim dračjem. Samo nekaj malega onih prvih pa se je ta-čas še ponašalo s celimi strehami. iz žlebaste opeke, dočim so na drugih morda kvečjemu še viseli posamezni razcefrani šopi črno okajene slame, veči- V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI FRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph iAhlin ki .je na božji klic za vedno zaspal dne 16. avgusta, 1933. Deset let hladni grob Te krije in spomin nam žalosti srce. Bog odvzel soproga in očeta, počivaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: MARGARET AHLIN. soproga, in OTROCI. Cleveland, O., 16. avgusta, 1943. na pa jih je bila žalibog popolnoma razkritih, obupno kažoč svoja gola, od ognja osmojena rebra strmečim očem mimo idočega sveta. Kakor povsod drugod po republiki tako so bila razdeljena mnenja glede narodne politike tudi v malem, doslej' mirno dremajočem San Lorenzu jasno in odločno med obema glavnima taboroma, ki sta prevladovala v tistih časih v Mehiki. Dočim so se nagibali vsi imo-vitejši posestniki skoraj soglasno na stran konservativne stranke, ki jim je.kajpada vračala drage volje njihove simpatije in njihovo odkrito podporo s tem, da jim je puščala prostejšo roko pri njihovem brezvestnem izžemanju nevednih siromakov, pa je stavljala večina teh vse svoje upe in srčne želje na končno zmago Ju-arezovih liberalcev, katerim so se seveda tudi pridruževali sami dejansko v čimdalje znatnejšem številu, kadarkoli so le zanesli burni vojni dogodki njihove čete v obližje San Loren-za. Ravno ta razceplenost v javnem mišljenju in z njo združeni pripadnosti sanlorenških stanovalcev pa je imela kaj slabe posledice za malo in revno zagorsko vasico. Kadar so se približale okolici ter zasedle obenem tudi.njihovo vas močnejše liberalne čete, tedaj so proglasili neobzirni liberalni vodje vas San Lorenzo kot zagrizeno, njim povsem sovražno farško gnezdo, naložili stanovalcem najprej skupen visok; davek v gotovini, potem pa še j posebej zarobili imoviteje pre-! bivalee ter terjali od njih dra- j go odkupnino, kradli živino vse povprek — konje in mule za bojevanje, govedo, prašiče' koze, ovce in perutnino pa za pod zob —, plenili brezobzirno po polju, trgovinah in tudi zasebnih stanovanjih ter ustrahovali prebivalce na vse mogoče načine, kolikor so se jih pa& mogli izmisliti. Ko pa so se pojavile v bližini zopet silnejše konservativne čete in prepodile prejšnje stra-hovalce, pa se ni izpremenil celotni položaj za nesrečno vas prav v ničemer, le da so Sedaj uganjali novi gospodarji vse grozovitosti, plene, požige in umore v imenu presvete vere in cerkve nad zdaj proglašeno "brezbožnim" in z liberalnim duhom baje skoz in skoz prežetimi Sanlorenčani. Isti namen, isti končen cilj, l£ da se je sedaj vršilo strahovanje in izrabljanje pod drugo pretvezo oziroma pod drugačnim političnim plaščem! Poletno popoldansko solnce je priplavalo počasi na sivomo-drem nebnem svodu in palilo s svojimi žgočimi žarki maloštevilno francosko stražo, ki je motrila nekako leno in brezbrižno bližnjo okolico, pušeč mirno iz svojih dolgih alzaškh pip ter naslonjena malomarno na adobaste podrtine prvega poslopja, ki je nekako zapiralo s svojim polporušenim zi-dovjem severni izhod iz San Lorenza. Pred njimi se je igrala, cvilila, vpila in se suvala maloštevilna vaška otročad, si--leč neprestano vanje z vedno in vedno novimi vprašanji. (Dalje prihodnjič.) BUY Exited states ■rsKsae BONDS AND STAMPS HIV Gotovo je bilo veselo svidenje, ko sta se v SeverM' ki srebala sestra in brat. David Briggs služi koi lančni voznik v 8. angleški armadi in njegova ses^'a j tan Ruth M. Briggs pa je tajniška pomoč pri ^fj William B. Smith, ki je zavezniški poveljnik v a Afriki. David je izročil sestri za spomin nacijsko Preizkušena zdravila proti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce » 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50? MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan v sredo. o: II o aomo: [OBOE [OEZZXOI O a o Ali iščete delo? Q o D O Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA, ANTON ANZLOVAfi ki je nas zapustil za vedno 15. avgusta, 1942- i Dragi soprog in oče, globoko potrtega srca se spoiniw tcj nutka, ko smo se morali ločiti od Tebe in izročiti TWJ naročje matere zemlje. _ Ni Te več v naši družbi, toda Tvoj duh, spomin na 1 • v naših srcih, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj. Želimo Ti najslajšega počitka. O j usoda ti nemila, kako kruta si do nas. Si moža mi ugrabila in očeta dragega. Leto dni je že minilo. kar nas Ti zapustil si',jenje, Oh, kak' prazno jeJ^H m . T^r kar med nami več Te S V \ h !»ia S N \ 't fed Saj ne mine nikdar dneva, da bi ne bili v duhu tam, kjer zdaj spava Tvoje truplo, kjer Tvoj dom je zdaj hladan. Žalujoči: MARY ANZLOVAR, soproga. FRANK, sin. rJ MARY TERCEK in JOSEPHINE OPALEK, hcel CHARLES TERCEK in LOUIS OPALEK, JOSEPH ANZLOVAR in RICHARD OPALEK, VI1U MARY ANZLOVAR, snaha. SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV i O 8, VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini ŽENINI IN NEVESTE' Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnd«" a«1 Wt * I tH **! k 11 Htl I I | l j 11 M Hl.fiTl t****