MED TEORIJO IN PRAKSO Upodobitev barvnega telesa v geometrični abstrakciji dr. Špela Udovič, profesorica grafičnega oblikovanja in likovne umetnosti, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana V članku je predstavljeno oblikovanje nepredmetne likovne kompozicije pri pouku grafič- nega oblikovanja. Likovno-oblikovalska naloga je vključevala reševanje več likovnih proble- mov s področij konceptualizacije likovnega dela in barvnega nauka. V gradnji slikovnega polja so dijaki upoštevali načela simetrije, kar so nadgradili z uporabo kontrasta barvne kvalitete ter barvnega in svetlostnega stopnjevanja. Končno učinkovanje likovnih del se je udejanjilo v optičnih vtisih geometrične abstrakcije. UVOD oziroma formalnem smislu, ki v nas ustvarja speci- Trenutna digitalizirana realnost je globoko posegla fično estetsko emocijo, se v izražanju srečamo še z v vsakdanjik in intimo posameznika ter preobrazila globljim humanim smislom, za katerega formalni doživljanje sveta. Muhovič (2002, 432) pravi: »Svet, ki smisel služi le kot znak oziroma simbol. prihaja do nas s posredništvom (zlasti elektronskih) medijev, je v večih ozirih podvržen globoki preobraz- bi. Predvsem ni neposreden, ampak posredovan, ni enkraten in stabilen, ampak ponovljiv, mobilen in re- lativen, še posebej pa to ni svet živih izkušenj, ampak podoživeti svet.« Na področje likovne umetnosti so se že v zadnjih desetletjih vse bolj vrivali in uveljavljali vsemogoči digitalni zapisi, ki so mestoma izpodrivali, nado- meščali, aktualizirali, racionalizirali in operacio- nalizirali likovne zapise. Računalniški programi so postali enakovredna likovna orodja s prednostjo možnih popravkov oziroma hitrih intervencij »na- zaj v preteklost«, ki je druga orodja niso omogoča- la. »Vsako orodje omogoča le sebi lastne kvalitete, tako v procesu kot v izvedbi. Variabilnost v struk- turi [analognega] likovnega dela je stvar procesa, kar zahteva večji časovni razpon in tehtnejši razmi- Domen Zaviršek, Barvno stopnjevanje, 2017 slek o posegu v likovni organizem, saj je vsak po- seg 'nepopravljiv'. Uporaba elektronskega medija omogoča hitre posege v strukturo optičnih vtisov, zato daje tudi možnost neomejenega števila vari- acij v posameznih slikovnih tkivih, poleg tega pa je vsak neustrezen poseg mogoče izbrisati ali izniči- ti.« (Udovič 2012, 116) Digitalizacija likovne umetnosti se je dodobra udo- mačila tudi v slovenskih šolah in je ponekod že za- čela izpodrivati analogne likovne zapise študentov, dijakov in učencev. V aktualni prezasičenosti z digi- talnim oz. virtualnim je povratek k manualnim de- javnostim pravzaprav nujen na vseh področjih naše- ga bivanja, tudi (in predvsem) v likovnih zapisih. Rudi Supek (1958, 212) pravi, da je umetnost način izražanja. Toda izražanje v sebi zadržuje vsaj dve di- lemi: kaj se izraža in kako se izraža. Ob plastičnem Pia Zorič, Barvno stopnjevanje, 2017 56 Didakta KONCEPTUALIZACIJA LIKOVNE NALOGE skvami. »V okvir geometrične abstrakcije vključuje- »Oblika in barva izpolnjujeta dve značilni funkciji gle- mo tiste likovne formulacije, ki so nastale na podlagi danja: nosita izraz in informacijo.« (Muhovič 2015, 79) analitične in sistemske geometrijske strukture, pri čemer geometrijske enote niso nastale toliko kot Oblikovanje motiva nemimetične geometrične posledica abstrahiranja nekega iz realnosti vzetega kompozicije z barvnim in svetlostnim stopnjeva- motiva (čeprav se je potrebno zavedati, da »abstrak- njem je bil pogojen tako z likovno nalogo, v katero tnost« geometrijskih oblik prvotno izvira prav iz ab- je bilo vključenih več pojmov likovne konceptuali- strahiranja naravnih oblik), ampak so že razumljene zacije, kot tudi s tehniko tempere. Dijaki so pri obli- kot avtonomne likovne enote, ki se sestavljajo v na- kovanju motiva morali upoštevati kompozicijske tančno barvno in oblikovno domišljene konstrukci- principe statičnega ravnovesja, enotnosti in ritma je.« (Pojmovnik slovenske umetnosti 1945–2005) gradacije v stopnjevanju oblike ter vsebine barv- nega nauka. Končno učinkovanje likovnih del se je Statično ravnovesje in ritem gradacije udejanjilo v optičnih vtisih geometrične abstrakcije. Ravnovesje je načelo likovnega reda, ki optičnemu vtisu slikovne površine določa njeno notranjo dina- miko. Vizualno ravnovesje likovnega dela je mogoče dosegati s kombinacijami enakih oziroma različnih elementov, oblik, njihovih velikosti, količin, s spre- minjanjem gostote, barve, svetlosti. Dinamično rav- novesje, ki ga dosegamo s sintakso različnih struk- turnih elementov, kompoziciji daje večjo gibkost in bogatejšo strukturo, medtem ko je delovanje zrca- ljenih podob, tako imenovane simetrije, ki jo dose- gamo s ponavljanjem položajev, velikosti, oblik ter drugimi izrazili, izrazito statična. Dijaki so za gradnjo večosnih simetričnih likovnih struktur uporabljali ploskve različnih velikosti. Pra- viloma so oblikovali geometrijske like, ki so jih nato stopnjevali v smislu ritma gradacije. Gradacija je le- stvica stopnjevanja, ki pripelje do preobrazbe likov- Nuša Markelj, Barvno stopnjevanje, 2015 nih vrednosti iz ene skrajnosti v drugo. V oblikovni strukturi te likovne naloge je bila gradacija oblike izražena predvsem s postopnim naraščanjem ve- Geometrična abstrakcija je pomemben del abstrak- likosti oblik, v končnem učinkovanju pa tudi s sto- tne umetnosti, ki jo opredeljujejo nemimetične li- pnjevanjem barvnih in tonskih vrednosti. kovne sintakse. Za geometrično abstrakcijo je repre- zentativna analitična obravnava likovnih odnosov z Z vidika psihološkega delovanja simetrija deluje metodično organiziranimi geometrijskimi oblikami pomirjajoče, vendarle pa pogosto tudi monotono in jasno zamejenimi, prečiščenimi barvnimi plo- in dolgočasno. Prav zaradi tega so dijaki imeli mo- Anja Krmelj, Barvno stopnjevanje, 2019 Dolores Kirhmajer, Barvno stopnjevanje, 2014 57 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO žnost v oblikovno simetrični kompoziciji oblikovati nega oz. čistega odtenka do nevtralnih tonov ter nesimetrično barvno ravnovesje. Dijaki so se na to vseh vmesnih možnosti s primesmi komplemen- možnost odzivali različno. Večinoma so svoje kom- tarne barve ter bele, sivih tonov in črne barve. (Šu- pozicije oblikovali v popolni simetriji barv in oblik, šteršič 2004) nekateri pa so se le odločili, da statično kompozi- cijo oblikujejo v barvno likovno sporočilo, ki bo bolj dinamično, likovno kompleksnejše ter zahtevnej- še. V barvni strukturi likovnih polj so vsi upoštevali barvno stopnjevanje s področja zakonitosti barv- nega nauka. Ostwaldovo barvno telo Monika Mežik, Barvno stopnjevanje, 2018 Barvno telo in barvne dimenzije Z mešanjem barv, barvnim spektrom in barvnim krogom se učenci v osnovni šoli srečujejo že od prve triade dalje, medtem ko jim pojem barvno telo pogosto ostane nepoznan. Pojem barvnega telesa in barvnih dimenzij dijaki podrobno spo- znajo pri osnovah likovne teorije. Preko subtrak- Prerez barvnega telesa – barvni rez tivnega barvnega mešanja, torej mešanja barvnih snovi, tudi v praksi dodobra ozavestijo področje barvne teorije, ki se nanaša predvsem na barvni Stopnjevanje barv krog in njegovo umestitev v barvno telo, ter usvoji- Barvna kvaliteta je pojem, s katerim označujemo jo barvno mešanje in barvno stopnjevanje. stopnjo čistosti barv. Johannes Itten je razlike v kromatski kvaliteti barv in odnose med čistimi in V stopnjevanju barve je likovna naloga od dijakov manj čistimi, motnimi barvami utemeljil kot kon- zahtevala stopnjevanja barv, ki so opredeljena v trast barvne kvalitete. (Itten 1999) Prav ta kontrast barvnem telesu. Barvni teoretiki so poskušali barv- je bil za likovno nalogo, ki so jo reševali dijaki, naj- ni krog na različne načine umestiti v barvna tele- pomembnejši. Čiste barve s subtraktivnim me- sa raznih, navadno geometrijskih oblik, na primer šanjem sicer lahko zastremo na različne načine, kroglo, kombinacijo dveh stožcev, drevo itd. Vsem učinkovanje kontrasta barvne kvalitete pa je re- je skupno, da so barvno telo oblikovali v skladu s lativno, saj poleg intenzivnosti barve na ta na- tremi dimenzijami barve. Te so barvnost, barvna čin spremenijo tudi svoje karakterne lastnosti in svetlost in barvna čistost (nasičenost). V barvnem pomenske aplikacije. Ob mešanju z belo barva telesu poteka stopnjevanje barv, ki se zaradi do- praviloma prevzame nekoliko hladnejši značaj. V dajanja bele, črne in sive iz čistih barv barvnega splošnem črna barvam odvzame njihovo lastno spektra spreminjajo v različne svetlostne in barvne svetlost in barve zastre, pravimo tudi, da jih zamo- odtenke. Ti so najbolj razvidni v barvnem rezu, ki ri. Ob mešanju s sivo postanejo barve predvsem nastane, če barvno telo skozi jedro telesa navpično motne ter bolj ali manj nevtralne, kar velja tudi prerežemo. Barvni rez nam prikaže možnosti sto- za odtenke, ki nastanejo z mešanjem med seboj pnjevanja posamezne barve od skrajno intenziv- komplementarnih barv. 58 Didakta da se je poslužujejo prav učenci oziroma dijaki, ka- terih likovne rešitve so manj kreativne. Vendar, ko je zrcalna podoba postala del likovne naloge, je neka- teri dijaki brez dodatne razlage in pomoči učitelja niso zmogli izpeljati. Tudi izvedba likovne tehnike s primernim izborom čopičev, mešanjem barv in obli- kovanjem barvnih ploskev je od dijakov zahtevala predhodno pripravo, saj sta za končno prezentacijo optičnega vtisa pomembni natančnost v tehnični izvedbi likovne naloge ter čistost izdelka. Z oblikovanjem ritma gradacije dijaki večinoma niso imeli težav in so ga pri gradnji likovnih sintaks pra- vilno strukturirali. Izbirali so predvsem pravilna geo- metrijska lika krog in kvadrat, pa tudi različne pravo- kotnike in trikotnike. Dobro so izpeljali stopnjevanja Tea Gruden, Barvno stopnjevanje, 2017 barvnih in tonskih vrednosti. Dijaki, ki so v likovnem razmišljanju in delu najbolj kreativni, so posegali po kompleksnejših oblikah, bolj raznolikih kombinaci- Pri stopnjevanju barve v smislu barvitosti so dijaki jah v svojem komponiranju, hkrati pa so znali poiska- stopnjevali barvo od npr. magenta rdeče, preko vijo- ti tudi likovno zanimivejše rešitve v nesimetričnem ličnih odtenkov do cyansko modre. Pri upoštevanju barvnem ravnovesju. spreminjanja barvne svetlosti so čisti barvi večinoma dodajali belo in ponekod tudi črno barvo. Barve so bile tako stopnjevane od čistih, močnih barv do zelo svetlih, skoraj belih tonov. Pri upoštevanju barvne či- stosti so dijaki barvo stopnjevali s primesmi srednje sivih tonov, ki so približno ustrezali stopnji svetlosti določene barve, torej od npr. čiste modre do motne, skoraj sive modre barve. V kompozicijo je bilo vklju- čeno tudi nekromatsko stopnjevanje od bele do črne oziroma sivinska lestvica, ki je tonsko izgrajevala mrežo oziroma ozadje slikovne površine. Prav tonsko stopnjevana ozadja so kompozicijam dodala moč- nejši učinek razsežnosti prostorske dimenzije. KRATKA ANALIZA LIKOVNIH DEL IN ZAKLJUČEK Statično ravnovesje oziroma simetrična kompozici- ja je na prvi pogled morda najenostavnejša gradnja slikovne površine, saj je pogosto mogoče zaslediti, Nika Pavrič, Barvno stopnjevanje, 2017 LITERATURA Itten, J. (1999): Umetnost barve, študijska izdaja. Jesenice: Samoza- ložba Rudi Reichmann. Kovačev, A. N. (1997): Govorica barv. Ljubljana: Prešernova družba. Muhovič, J. (2015): Leksikon likovne teorije: slovar likovnoteoret- skih izrazov z ustreznicami iz angleške, nemške in francoske ter- minologije. Celje; Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba. Muhovič J., 2002: Umetnost in religija. Ljubljana: KUD Logos. Pojmovnik slovenske umetnosti 1945–2005. Geometrična ab- strakcija. [internet]. [citirano 8. 4. 2021]. Dostopno na naslovu: http://www.pojmovnik.si/koncept/geometricna_abstrakcija/ Supek, R., 1958: Umjetnost i psihologija. Zagreb: Matica hrvatska. Šušteršič, N. (2004): Likovna teorija: učbenik za likovno teorijo v vzgojnoizobraževalnem programu umetniška gimnazija – likov- na smer. Ljubljana: Debora. Trstenjak, A. (1978): Človek in barve. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum. Udovič, Š. (2012): Geometrizacija polja likovne materije v refleksiji družbenih značilnosti dvajsetega stoletja. V: Anthropos, letn. 44, št.1/2. Ljubljana: Društvo psihologov Slovenije: Slovensko filozof- sko društvo, str. 105–118. Anja Paternoster, Barvno stopnjevanje, Ostwald, W. (1916). Barvno telo. [internet]. [citirano 4. 4. 2021]. Do- stopno na naslovu: https://taller582.files.wordpress.com/2016/09/ 2014 imagen011.png?w=298 59 Didakta