SINDIKATI O DRUŽBENEM PLANU OBČINE 1976-80
Dokument, ki zavezuie vse nas
Predsedstvo obč. sindikal-nega sveta je v celotl sprejelo stalisča svoje komisije za druŽ-benoekonomske odnose, ki je podala bistvene pripombe k re-soluciji in družbenemu planu razvoja občine Bežigrad za ob-dobje 1976~80.Krajša. vendar zelo konstruktivna razprava je pokazala, daspremembemdo-polnitve družbenega plana ra-zvoja občine predstavljajo za-htevno nalogo preverjanja izvajanja srednjerofinega pla-na.
TeiiSfie politike družbenoe-konomskega razvoja v letu 1978 bo usmerjeno v nadalje-vanje uveljavljanjasamouprav-
nega sistema, v izvedbo volitev vseh deiegatov in krepitev de-legatskega sistema, organizi-ranje sistema družbenega pla-niranja, vzpodbujanje investi-cij, razvijanje dohodkovnih odnosov. krepitev mehanizma svobodne menjave dela, delo-vanje SIS in razvijanje ter krepi-tev SLO.
Leto 1976 predstavlja mejnik v sistemu razporejanja dohod-ka in delitve sredstev za osebne dohodke. Oceniti bo treba skladnost sporazumov in pra-vilnikov o delltvi osebnih do-hodkov z določili zakona o združenem delu. šeposebej pa bo potrebno oceniti ekonom-
sko uspešnost asnov in meril za delitev osebnega dohodka na osnovi vloženega dela.
Nove opredelitve so predv-sem na nekaterih sektorjih go-spodarstva, na področju urba-nizma. komunalnega in stano-vanjskega gospodarstva.
Spremembe v zaposlovanju se morajo gibati v skladu z de-lovnimi rezultati, saj le tako ne bo prišlo do stihijskega zapo-slovanja. Seveda se lahko pn izvajanju pofitike družbenega plana pojavi več problemov. Gospodarstvo zelo hitro spre-minja svoje plane. V celi občini se le en promil delovnih Ijudi ukvarja profestonalno z druž-
benimi programi, komaj poio-vica njih pa s proizvodnimi pla-ni. Pri realizaciji investicij mora biti razčiščeno predvsemvpra-šanje sredstev, prostora in Iju-di.
Na področju družbenih de-javnosti je polrebno podati kri-tiko Samoupravnim interesnim skupnostim, saj te Še do danes nimajo programov.
V občini imamo dovolj zem-IjišČ za zadovoljilev potreb go-spodarstva. Odgovorni forumi so zagotovili, da gre zelo mato površin na Skodo kmetijskih zemljišč.   Vsekakor  pa  bodo
Nadal). na 2. strani
Dokument, ki zavezuje vse nas
Nadatj. s 1. atrani
spremembe v prostorskem pla-niranju še nastale. Vedno bolj bo tudj aMuaino vprašanje co-ne za gradnjo jedrske elektrar-ne v Dolskem, V primeru, da se ne Do gradila, saj resolucija v prostorskem razvoju poudarja. da si bomo prizadevali. da se opusti gradnja jedrske elek-trarne, nam bo ostal rezervat povrStn, ki ga bo (ahko upora-bila bodoča kemijska industri-ja. Vendar pa se moramo zave-dati, da bo pfimanjkljaj v ener-giji, ki je seveda pogoj tehnolo-škega razvoja. vedno večji.
Tudi krajevne skupnosti še nimajo planov, kako in s kakš-nimi sredstvi bodo poslovale.
Sindikati so tudi poudarili, da se v resoluciji ne smemo zavzertiati samo za avtomatiza-cijo in modernizacijo, kiju lah-ko zagotovimo lez novimi inve-sticijami. Kajti, če le teh ne mo-remo zagotoviti. /e foliko po-membnejša organizacija dela, ki lahko močno vpliva na eko-nomičnost proizvodnje.
Ne smemo pozabiti, da ctlj našega družbenega sistema nt le v zagotavljanju avtomatizira* nega in vedno modernizirane-ga defa, ampak predvsem so-dobno organiziran proces proizvodnje, kjer bo lahko de-lavec v popolnosti izkoristil svoje možnostt. Poleg tega je osebna sreča našega Človeka bistveni cilj naše poti v sociali-zem, ki jo bo lahko delovni člo-vek ustvaril le, ko bo videl, da so vse njegovo znanje in moči potrebne za dosego tega cilja.
Ugotovljeno je bilo, da reso-luctja odstopa od osnov druž-bene politike, ki zahteva, da produktivnost raste hitreje od rasti osebnega dohodka. Pre-dvidena stopnja rasli produk-tivnosti je 3,3, osebnega do-hodka pa 3,5, kar pa je nespre-jemljivo saj bi bila lahko stop-nja rasli osebnih dohodkov v tej primerjavi največ 3,0.
Resolucija zahteva. da naj delavci razporejajo svoj doho-dek skladno z dogovorjenimi merili in načeli tako med Jetom. kot ob koncu leta. Nekatere OZD, ki specifično ustvarjajo svoj dohodek le v določenih Časovnih obdobjih, bodo na ta način prizadete, saj bodo mo-rali delavci v teh obdobjih ob-čutno zmanjšati svoje osebne dohodke. Zato naj se za njih najdejo bolj elastična merila.
Več investicij je potrebno na-meniti proizvodnjj. Zgovorenje primer trgovine, ki te eno dese-trno svojih investicij namenja proizvodnji ostale pa poslov-nim stavbam ipd.  Seveda so
opravičljive njihove investicije v maloprodajno mrežo, lahko pa mirno ugotavimo, da trgovi-ne brez proizvodnje ni.
Predsedstvo obč. sindtkal-nega sveta je še ugotovilo, da samoupravna sporazuma o te-meljih plana razvoja letališke mrežeinominimalnihstandar-dih zaposiovanja še ni podpi-salo več organizacij združene-ga dela. Zavzeio je stališče, da sta sporazuma del združenega dela in da ju je potrebno čim-prej sprejeti, sindikati v teh or-ganizacijah pa naj se zavzame-jo, da se bodo razprave začele.
D. BESEDNJAK