I 11 1 97991 lll/fUID "mnsTuvi Glasilo Društva strokovnih prevajalcev Slovenije Izide po potrebi Avgust 1965 Št. 5 DELO DRUŠTVA V LUČI LE TOŠNJEGA O BČ KS GA ZBORA Dne 2o.maja 1965 so se zbrali Člani in prijatelji našega društva da pregledajo v minulem letu opravljeno delo in določijo smernice za bodoči razvoj. Občnega zbora so se kot gostje udeležili pred¬ sednik PIT (Fdddration Internationale des Traducteurs) Zlatko , Gorjan, predsednik Društva prevajalcev Hrvatske Karlo Novak, ter tajnik in vodja servisa tega društva liro Grgič, vsi iz Magreba, in predsednik Društva strokovnih"prevajalcev Srbije Mirko Kadič iz Beograda. Iz poročil predstavnikov upravnega odbora, ki so se vrstila po po¬ zdravu gostov in po počastitvi spomina nedavno preminulega Člana dr. Karla Zelenika, so navzoČni .poslušali podrobno poročilo o vztraj¬ nih naporih Zveze strokovnih prevajalcev Jugoslavije, da bi dosegla tak status strokovnega prevajalca, ki bi mu omogočil delo v soci¬ alno zavarovanem, s književnimi prevajalci izenačenem svobodnem poklicu, ki je prepotreben za vso. našo javnost, zlasti pa za pod¬ jetja in ustanove; o - neutrudnem delu predsednika FIZ tovariša Zlatka Gorjana, o njego¬ vem vodstvu te pomembne mednarodne splošne prevajalske organiza¬ cije in o tem, kako vestno o vsakem svojem ukrepu pismeno obve¬ šča našo zvezo; ji NOV NAČIN NAKAZOVANJA ČLANARINE I! Prosimo vas, da stopite na pošto, kupite bianco položnico, jo [j I! izpolnite in nakažete zapadlo Članarino, ki znaša slej ko, prejjj 11 din l,2oo na leto, na naslov Društva strokovnih prevajalcev II Slovenije, ki ima žiro račun pri Narodni banki št, 6oo-ll-6o8-j| II 139. II II Naš blagajnik^vam je ob začetku svojega poslovanja .in nato Še || in še poslal že izpolnjene položnice na dom. Pokazalo se je, j|. i! da je marsikateri Član položnico zavrgel ali založil, blagaj-j| || nik pa je zaman tratil Čas.Ne zahtevajte več od njega tega Si —1| |j zifovega dela, marveč storite svojo dolžnost. Odžovite se hit-jj jj ro temu vabilu in dokažite, da ste zaveden in discipliniran jj Član društva. ' jj Upravni odbor 2 - o novem duhu, ki prešinja uredništvo glasila FiT - revije BABEL - kjer so kar zapovrstjo priobčeni članki in razprave jugoslovan¬ skih avtorjev o prevajalni dejavnosti v Jugoslaviji; ta serija_ se je začela s člankom tov. Zdenka Kneza o strokovnem prevajanju v Jugoslaviji; - o akciji Zveze in sodelovanju elanov društva pri sestavljanju besednjaka z izenačeno srbohrvatsko in s slovensko, angleško, francosko in nemško terminologijo; - o delu servisa našega društva, ki vsakemu interesentu_priskrbi ustreznega prevajalca, pospešuje delitev dela in specializacijo in zapolnjuje prejšnjo občutno vrzel; * - o doslej brezuspešnih naporih društva, izdati register strokov¬ nih prevajalcev Slovenije; - o potrebi, da se ustanove regionalne skupine elanov v Mariboru in morda tudi v Kopru, ki bi jima društvo nakazalo tangente svo¬ je subvencije v sorazmerju s številom elanov; - o predmetih, ki jih je obravnaval upravni odbor na svojih sejah; - o sodelovanju društva z Jugoslovansko avtorsko agencijo; - o knjigah in revijah, ki se nabirajo pri društvu za izposojanje elanom; - o sodelovanju društva pri obravnavanju osnutka zakona o založni¬ štvu ; - o višini prevajalskih honorarjev, spričo naraščajočih življenjskih stroškov; . - o finančnem poslovanju društva, o letni subvenciji sekretariata za kulturo in prosveto SRS, ki znaša din 300.000, medtem ko je bilo izdatkov din 431.957, saldo v blagajni pa 224.662; nadzorni odbor je pregledal knjigovodstvo in temeljnice, o čemer je zboru poročal in predlagal razrešnico dosedanjemu upravnemu odboru. Nato je delovni predsednik tov, . Jože Zupančič spregovoril o potre¬ bi, da iztrebimo iz slovenjskega jezika čedalje pogostnejše napake in razno tujo navlako. Na njegov predlog je zbor soglasno sklenil, naj da društvo pobudo za sestanek zastopnikov našega društva s predstavniki društva književnih prevajalcev, književnikov, slavi¬ stov in novinarjev,, da bi izvolili delovni odbor, ki naj bi sesta¬ vil okvirni program in ga predložil republiškemu sekretariatu za kulturo in prosveto s poudarkom na pouku slovenščine v naših šolah. Tovarišica Ljudmila Šemrl je obravnavala vprašanje, katere možno¬ sti razvoja in izpopolnjevanja imajo v Jugoslaviji mladi prevajal¬ ci in kaj kaže ukreniti, da bi dobil prevajalski stan podmladek. Pohvalila je delo centra za vzgojo prevajalcev v Beogradu, ki izda¬ ja tudi terminološke priročnike, in delo servisa našega društva, ki naj bi po njenih mislih pritegnil tudi študente filoloških sku¬ pin na filozofski fakulteti, s - 'Čimer naj bi jih uvajal v prevajal¬ no dejavnost, saj profesorski poklic zanje ne sme biti edina mož¬ nost zaposlitve. Navzoči so sprejeli poročilo kot smernico upravne¬ mu odboru. Tovariš Zlatko Gorjan, predsednik PIT, je s toplimi besedami pozdra¬ vil zbor in utemeljil svojo trditev, da je različno obravnavanje strokovnih in leposlovnih prevajalcev v zakonodaji in praksi zmotno — 3 - in škodljivo, saj imajo isti smoter: seznanjati ljudi z mislimi, izkušnjami, spoznanji in dosežki človeškega duha po svetu - raz¬ lika je le v tem, da strokovni prevajalci to opravljajo na področ¬ ju civilizacije, leposlovni pa na torišču kulture. Znanost se brez prevajalcev ne bi mogla razvijati in celo takšna spoznanja, kakrš¬ na so Einsteinova, bi ostala omejena na njegovo jezikovno področje,. Dosledno zapostavljanje strokovnih'prevajalcev povzroča pri njih manjvrednostni kompleks, zato je treba našim oblastvom pojasniti vlogo in pomen strokovnega prevajanja. Spričo istega smotra obeh skupin prevajalcev je med njima potrebno tesnejše sodelovanje. Ka¬ kor lepos 1 ovni je tudi strokovni prevajalec tvorec jezika, saj mo¬ ra spričo hitrega razvoja znanosti in tehnologije za nove pojme iskati nove izraze. Nedavno so se v Hamburgu sestali leposlovni in strokovni prevajalci, založniki, Časnikarji in književniki] poka¬ zalo se je, da se ljudje s tako različnimi interesi lahko sporazu¬ mejo v mnogih rečeh, Če le hočejo. Govoreč o važnosti vzgoje mladih prevajalcev, je opozoril na to, da je mnogo ljudi, ki obvladajo več jezikov, pa ne znajo dobro pre¬ vajati, ker nimajo daru za to. Treba je pritegniti k delu za na¬ predek prevajalske dejavnosti tiste mlade ljudi, ki združujejo znanje jezikov s prevajalsko ustvarjalnostjo. Ustanoviti je treba šolo za strokovne prevajalce na stopnji podiplomskega študija in razviti ustrezne d_elovne metode ne le za simultano tolmačenje, am¬ pak tudi za druge zvrsti tolmačenja in prevajanja. Prevajalce je treba pošiljati na prakso in na strokovno izpopolnjevanje v tujino. Da bi dosegli razumevanje naših oblastev za vse to, je treba skli¬ cati delovni plenum (morda letos jeseni), na katerem bi se sestali predstavniki leposlovnih strokovnih.prevajalcev, Socialistične zve¬ ze delovnega ljudstva Jugoslavije, komisije za mednarodne zveze.in komisije za UNESCO, direktorji in drugi vodilni predstavniki indu¬ strijskih in' drugih gospodarskih organizacij. Namen plenuma naj bi bil pokazati, kako pomembno je strokovno prevajanje, saj se z iz¬ menjavo misli in izkušenj pospešuje tudi razvoj industrije in vsega gospodarstva. Strokovno prevajanje mora dobiti tisto mesto, ki mu gre v našem družbenem sistemu. Tovariš Jože Zupančič je izrazil prepričanje, da se je pokazalo, da je umetna, nam vsiljena delitev prevajalcev in ustanovitev loče¬ nih društev književnih in strokovnih prevajalcev škodijiva.'Novi upravni odbor naj si prizadeva doseči krepkejše uveljavljenje stro¬ kovnih prevajalcev. Tovariš Karlo Novak je poudaril pomen sodelovanja strokovnih pre¬ vajalcev iia raznih republik Jugoslavije. Povezava med jugoslovan¬ skimi strokovnimi prevajalci naj bi se okrepila. Glasilo društva strokovnih prevajalcev Hrvatske, !, Lingvis t ?i , naj bi redno prejema¬ li vsi strokovni prevajalci Jugoslavije. Navzoči so pazljivo spremljali vse misli, ki so jih razvijali dis- kutanti, in z odobravanjem sprejeli vse njihove predloge, med nji¬ mi tudi predlog nadzornega odbora o podelitvi razrešnice doseda¬ njemu upravnemu odboru. Nato so z vzklikom vnovič izvolili za predsednika tov. Karla Devič¬ nika in naslednje tovariše v upravni odbor: dr.Janko Golias, Zdenko Knez, Jože Kokole, ing.Ivo Krivcenko, Zdravko Markošek, Ljudmila Šemrl, ing,Branko Vajda in Jože Zupančič; v nadzorni od¬ bor: Tatjana Golob,. Mirko Oražem in ing. Milan lotoČnik; v razso¬ dišče pa Jože Belin, Vladimir Naglic in Branislav -Popov. v - 4 •"** Zbor je sprejel proračun, ki je enak lanskemu. Razpravljal je o predlogu dr. Janka Goliasa, naj bi jeli uvajati enotno pogo .100 z naročniki prevodov in enoten račun za svoje storitve. Naposled je sklenil prilagoditi pravila društva predpisom temeljnega zakona o društvih (Uradni list SFRJ št. 16/327/65 z dne 6.aprila 196b). Zbor je bil zaključen s spodbudnimi zaključnimi besedami predsed¬ nika tov. Karla LeviČnika. - Letošnji občni zbor je pokazal, da je društvo združilo lepo števi¬ lo izbranih in delavoljnih prevajalcev, ki si kljub vsemu nerazu¬ mevanju in zapostavljanju na vso moč prizadevajo zboljšati prevaja sko dejavnost, da bo čimveč prispevala k napredku nase 'omike. Društveno delo v minulem letu je bilo v znamenju sloge in vzajem¬ nosti v skupnem boju za tisti status, ki bi znanstvenim in tehnič¬ nim prevajalcem omogočil plodno, ustvarjalno delo v svobodnem po¬ klicu. Specializacija in delitev dela sta zdaj že toliko napredo¬ vali, da je nadaljnje odlašanje v očitno škodo naše družbene skup¬ nosti. Društvo strokovnih prevajalcev Slovenije je za svojo knjižnico nabavilo naslednje knjige: F a s^l o v knjige Larousse mbdical Škerlj; Slovenačko-srpskohrvatski rečnik Dfe.Vries: German-Snglish' Science Dictionarv Turner: Electronic iIobbyist’s Handbook Černič: Slovenski zdravstveni besednjak Tomšič: Nemško-slovenski slovar Bielfeldt: Russisch-deutsches Worterbuch Langenscheidts Taschenworterbuch deutsch-russisch Nemecko-russkij politehniČeskij slovar Russko-anglo-nemecko-francuzskij slovar terminov po avtomatiČeskomu upravleniju Anglo-russkij gornij slovar Anglo-russkij slovar po svaroČnomu proizvodstvu Russko-anglijskij jadernij slovar Anglo-russkij radiotehniČeskij slovar Nemecko-russkij slovar po kinofototehnike Dopolnenie k anglo-russkomu slovarju po radioelektro- nike Anglo-russkij slovar po kaučuku rezine i himiceskim voloknaTm Anglo-russkij politehniČeskij slovar Anglo-russkij slovar po televideniju Kratkij nemecko-russkij slovar po avtomatike i telemehanike Anglo-russkij elektrotehniČeskij slovar Nabavna cena din 14.o4-3.-~ 3.2oo,-- 1.95o.— 1.500 , — 1,5oo.-- 3.500 .-- 5.22o. — 1-156.— 2 .o21.-- 6 o 3 ■- — 1 463.— 234,— o36.— 792.— 9oo . — 176 .-- 477. — 54o .— 436.— 599.-- 1.166,— Razen tega jje društvo n ar o cen o n a te r 1 e rev i j e_ Babel,-Revue Internationale de la Traduction Lebende Sprachen, -Zeitschrift fur fremde Sprachen in Vissenschaft und Praxis Langenscheidt’s Snglish Month'ly L'Interprete, Julletin de 1’Association d'Interpretes et de Traduc- teurs Le Journal frangais Langenscheidt Van taal tot taal, Tijdschrift van het Federiands Genootschap van Vertalers The Incorporated Linguist, The Journal of the Institute of Linguist Translation Inauirer. - 5 - K PATO LOG IJI PREVODA Da. Tudi prevodi imajo svoje bolezni. Kakor o zdravem stanju ne govorimo dosti, tako tudi dobre prevode pač uživamo in o njih ne razpravljamo, o hibah in napakah prevajanja pa je treba spregovo¬ riti, se celo pri majhnem narodu kot smo mi, ki tako mnogo preva¬ jamo . Tu smo zbrali nekaj primerov, ki se nam zde poučni. Gre za poseb¬ no razširjene "bolezni” znanstvenega in leposlovnega prevajanja iz slovenščine in v slovenščino. (V Sloveniji prevajajo leposlov¬ na dela v veliki večini v materinščino, tekste iz ved in znanosti pa - večinoma v obliki člankov, prospektov in podobno - sorazmer¬ no mnogo v tuje jezike). Zbrali smo nekatere napake zato, da bi se jim laže ogibali, 'si primebi so vzeti iz resničnih tekstov, imen prevajalcev pa ne omenjamo, ker iščemo pouk, in mnogo manj kritiko; saj ga ni prevajalca, ki v desetih letih ne bi napravil napake. Prevajalske napake izvirajo iz hib izvirnika, iz objektivnih te¬ žav v nesorazmerju med izvirnim in prevodnim jezikom in iz hib prevoda. V vsaki skupini pa so realne napake (iz neznanja dejstev) in jezikovne napake (iz neznanja jezika). Vse premalo se zavedamo raznih hib v izvirnikih. Od številnih le¬ poslovnih in posebno od znanstvenih prevajalcev pa smo slišali že mnogo pritožb glede realne in jezikovne kakovosti izvirnih bese¬ dil. Količkaj rutinirani znanstveni prevajalci so namreč, še bolj kakor leposlovni in tisti lingvisti, ki jim je mar zgolj beletri- ja, posebno izvežbani v presojanju logične gradnje artikulirane misli, in že zato posebno kritični do izvirnika. Fa težave z iz¬ virniki pa ne zadevamo samo pri nas; med najbolj poučnimi beseda¬ mi na dubrovniškem kongresu PIT ( 1963 ) je bila izjava znamenitega mednarodnega prevajalca, podpredsednika PIT, Angleža.C.W. Frerka: "Pri nas želimo naučiti angleške avtorje pisati predvsem lahko prevedljive tekste”. Fe sramujmo se torej preveč in priznajmo, da je v naši stiski časa, prostora, ljudi, nalog in sredstev seveda še več slabo prevedljivih izvirnikov. Nekateri avtorji pišejo posebno brezbrižno izvirnike, namenjene samo prevodu in ne objavi v materinščini, Češ, prevajalec je dol¬ žan jezikovne trdote in celo realne nemarnosti sam odpraviti in - 6 - tudi trk misli, ce je zmešan, razplesti, ali (Če ga sploh ni) ustvariti, vsaj pa vso vsebino pred prevodom primerno razporediti dopolniti ali skrčiti, in spopolniti - skratka temeljito zredigi- rati. To pa je zelo nevarno, čeprav laskavo, pojmovanje "soavtor¬ stva" . I. Re al ne n apake v izvirniku tem sre zlasti za statistiko. Ne mislimo na "statistično laz” "počesane tabele" in pod., ampak na netiskarske napake v seštev¬ kih^ odstotkih itd. Kdorkoli je tako šaro nekaj let prevajal, ve, koliko nemarnosti je v tem gradivu. Med desetimi zapovedmi slo¬ venskih prevajalcev bi se vsekakor morala.ena.glasiti: "Preveri, potem šele prevedi"! Zelo priljubljena je v tekstih, namenjenih prevodu, neplastiČna oblika številčnih podatkov, npr. deležev izvoza brež absolutnih številk, ali brez časovne primerjave, ali s primerjavo neskladnih vrednosti ("Letos proizvajamo za 7 milijard, do 1. 1970 pa bo pro dukcija dosegla letnih 15.000 ton")'. Brali smo cvetke kot "Triglav, najvišji vrh Alp"’ ali pa seznam 31 morskih pristanišč, med njimi - Ptuj. Zgodilo se je npr., da je bil v izvirniku turističnega teksta, namenjenega prevodu v vec jezikov v zelo velikih nakladah, govor o dotoku nekega jezera, ki pa je bil v resnici odtok. Prevajalec je avtorja tega opisa opo¬ zoril na napako, toda brez uspeha. Skliceval se je na "krave, ki se bodo smejale : . Vse zaman. Šele ko je dobil znanstveno mnenje neke univerzitetne ustanove, da je to res odtok (kar sicer vsak pastirček ve), je zmagala zdrava pamet, spremenili so že postav¬ ljeni tekst v vec jezikih in uredili zadevo, Čeprav s precejšnji¬ mi povsem nepotrebnimi stroški. V takih primerih se vprašujemo; Doklej je prevajalec dolžan (ne le pooblaščen) popravljati izvir¬ nik? Mar samo pri očitnih računskih napakah, ali tudi sicer? Menimo, da bi bila v tem primeru prilagodljivost nelojalnost do naročnika prevoda, ki bo imel škodo, Če ne bo opozorjen. Zato bi zagovarjali v vseh takih primerih popravljanje. Seveda pa je tre¬ ba naročnika prevoda o tem obvestiti. Če vztraja na napaki, prav. Svojo dolžnost smo izpolnili. Ker je podobnih površnosti v zunanjetrgovinski propagandi in tu¬ rizmu kar precej., je skrajni Čas, da se lotimo problema "tekster- jev", se pravi strokovne negrafiČne reklame, problema, ki je s prevajanjem v praksi neločljivo povezan. Avtor slovenskega - 7 - izvirnika še namreč navadno ne more dovolj vživljati v duševnost tujega potrošnika ali gosta z njegovimi zahtevami, pričakovanji in okusi, primer- Pred leti je izšel prospekt o Brdih, toplo in mikavno napisan v lepi slovenščini. Toda napak je bilo to, da so ga dali prevajat v 4 jezike hkrati v isti obliki. Seveda je opis pokrajine zgodnjih češenj in dobrih vin za nemške ali anglosaške turiste umesten. Za Italijane pa je to cisto nezanimivo, in za nje bi bilo treba obdelati druge argumente, recimo asociacije iz soških vojn v zgodovini, dobre zveze, novi vodovod, stare umetni¬ ne in poslopja itd Turistična in zunanjetrgovinska propaganda naj ne bo nikdar okrožnica, enaka za Švede in Grke, Angleže in Italijane, Remce in orientalce. Dokler ne bomo vzgojili posebnih ekonomsko - in turisticnor- gandnih novinarjev, bodo morali priložnost ji avtorji naše doslej tako borne reklame pac poslušati nasvete izkušenih prevajalcev, ki že po naravi svojega dela dobro poznajo tradicijo in duševnost tujih potnikov. Tedaj se tudi ne bomo vec v reprezentativnih re¬ vijah in člankih hvalili z dosežki, ki v tujcu ne vzbujajo spošto¬ vanja, ker ustrezajo ravni leta 1890 ("lep senčnat vrt"- "v re¬ stavraciji serviramo jedi in pijače", "kopalnica v nadstropju" in pod. ). II . _Jeziko vne nap ake izvirnika Sintaksa in idiomatika - Predolgi stavki - povzeto iz nemščine; tu pomaga lažji kirurški poseg ; delitev. - Nepotrebno menjanje osebka ali glagolskega načina. Tega zlasti angleščina nima rada ("Jugoslavija nudi raznim državam kredit za nakup opreme in izvajanje javnih del", bolje- "za nakup opre¬ me in za javna dela", ali pa; "za nabavo opreme in naročanje j. d. "-"Uredništvo ne odgovarja za priposlano gradivo niti za preje¬ te Članke", ali oboje; "priposlano", ali oboje "prejeto", ali brez pridevnikov. - Anakoluti; "Delo" 20. jan. 1965 "Pravico, kdo prejme dodatek, so zelo razširili". - Križane konstrukcije ("Vloga Trsta kot luke je zapečatena"). - Ogibati se je sosedstvu ženskega množinskega ali srednjega oseb¬ ka in ženskega ali srednjega predmeta v 4. sklonu; "Gozdne plo-skve prekinjajo bela melišča", ker so take konstrukcije zmerom past za prevajalca. - 8 - - Nejasno modrovanje se rado pokaže v postopnem razčiščevanju poj¬ mov šele med obravnavanjem. To je način diskutanta, ne pa zbra¬ nega clankarja ali esejista. Odločilne atribute dodajamo šele v Članku, npr. ; "V okolici Še rastejo ciprese (v Grimšcici), po morenah pa stari hrasti. Nasad takih hrastov je v parku Vilsonia (Grimščica) na Rečici." To, da je "Vilsonia" na Grimšcici in v vasi Rečici, sodi v začetek, ne pa na konec. Slog in logičnost "Le kar si lahko jasno predstavljaš, to smeš opisati ali pripove¬ dovati"! Angleško pravilo "VISUALIZE" naj bi bilo kategoričen im¬ perativ vsakemu prevajalcu, najprej pa že avtorju izvirnikov. Na¬ pake na tem področju izvirajo iz primitivnosti, plehkosti itd. - Poplava samostalnikov ("Statični slog") nam je tudi ostala iz Časa diktata pisarniške nemščine; "Pristopili smo reševanju"; "vršil se je posvet"; "Fredjamski podzemeljski sistem ima ne¬ pretrgano naselbinsko zvezo od novokamene dobe do srednjega ve¬ ka" (je bil nenehno naseljen od itd.). - "Vdani slog"; "Zato se 'Vas dovoljujemo (1. vdanost) vprašati, ali bi bili (2.) morebiti (3.) zainteresirani, da bi se (4.) udeležiti simpozija"; Štirje spodrsljaji, ki naravnost zahteva¬ jo odklonitev. - V naglici se kaj rada sprevrže struktura samostalnik + (atribut + samostalnik) v ; (atribut + samostalnik) + samostalnik, npr.; "■Zensko usnje za obutev" (Usnje za žensko obutev); podobno "Skup¬ na mejna področja" (Področja ob skupnih mejah). Malo drugačen je tip; "Prosta carinska cona", ki bi se nemara bolje imenovala "Izvencarinski.pas". . - Nelogičnost in nejasnost je že na meji realnih napak. Tako so npr. "med" in "vzporeden" in "enak" bilateralni pojmi; "med Nem¬ čijo in med Francijo" je nepravilno; "Ti tendenci sta vzporedni" (ne "Obe t. :: ), "Ti dve državi se pogajata" (ne "Obe državi"); z besedo "enak" pa je Orwell napravil slavno besedno igro "Vsi so enaki, toda nekateri so bolj enaki od drugih". Tudi "izmed vseh" in "proti ostalim" se rada mešata; "Najmlajši od vseh" in "mlaj¬ ši od ostalih" si mnogi napačno razlagajo v "Najmlajši od osta¬ lih", npr. "Antwerpen, največje od vseh ostalih evropskih pri¬ stanišč". - Nekronolosko poročanje, nepotrebni skoki v letnicah in pod. ze¬ lo utrujajo bralca, prav tako vsebinska neporazdeljenost - ki površnosti in naglice. zna- - 9 - Zmešane metafore ali nejasne predstave; "Na zasedanju Sveta so se izoblikovala stališča in potem na le tela na svoje odmeve v Marxovih pismih 71 ; "Krka ima razen neštetih rib tudi redkost na¬ ših voda - smuča". (Mar smuč ni riba? "Redkost" pa je evropska, in ravno v tem je vrednost tega, da živi v Krki). Zamotan izraz, ki ga lahko poenostavimo; Sindikalni elani imajo 75 % popusta od osnovne turistične takse"; "plačajo samo 25 % o. t. t". Nemaren slog, posebno huda nalezljiva bolezen izvirnega avtorja, ki se kaj rada prime prevajalca; "V Crngrobu so v 40 prizorih naslikani prizori (nebogljeno ponavljanje!) iz življenja okrog srede XV. stoletja. Izbrani so pod vidikom posvečevanja prazni¬ kov in grešnih razvad". Diagnoza; Neprevedljivo. Terapija- Te¬ meljita prestilizacija pred prevodom. Klišejski, papirnati slog. 0 tem smo že dovolj pisali. Bombastika; Tu je novinarščina neprekosljiva, posebno v sr-bsko- hrvatskih izvirnikih. "Specifičnost (nepotrebna tujka!) ove pla¬ že uvjetovala je (nepotrebno učen glagol) izdizanje Crikvenice (odurna samostalniška konstrukcija) do jednog (nemarno) izrazi- tog turističnog mesta evropskog značaja." (S svojo prekrasno peščeno obalo je Cr. postala imenitno turistično mesto evropske¬ ga slovesa). Napihovanje stavkov je to, kar Nemci imenujejo "Zeilen schinden", namreč zaradi honorarja po vrsticah. Malo drugačni so, vendar prav tako grdi, primeri kot; "Začeli so se tepsti", ali "Skušali bomo povabiti predsednika" (Vabilo j_e po¬ skus!). Novinarščina ljubi "preko" pred sleherno številko."Pre¬ ko 26 termoelektrana" (Ali je to 26.1? Ali 26.4?) Ta absurdni "preko" v naših reportažah verno posnemajo s "Čez", "nad"; "Nad 27 ranjencev". Bombastiki je samostalnik zelo ljub; "Izvršena je realizacija nekih mašina za inostrane kupce" (Nekaj strojev so kupili tujci). Vse nakazane napake so za prevajalce prava past. Pleonazem; "Tovarna za proizvodnjo avtomobilov" (Tov. avtomobilov) "Podal je genezo nastanka 1. Internacionale" (Geneza j_e nastanek!) Trobezljava parafraza in plehke modrosti; "Pestra struktura tal in razgibana konfiguracija zemlje" (kako rad bi Človek nadalje¬ val; ,! in mnogovrstna formacija terena"!). Take vaje v sinonimi- ki so za prevajalca pokora.. Izvirniku ne koristijo pač pa Ško¬ dijo. - Smešno je takole naštevanje; "Aparati se npr. prodajajo v Avstriji, Belgiji in drugod". Ali naštevaj vse, ali pa le ne¬ katere države in tedaj uporabljaj ali "npr.", ali "in drugod", •' 1 J -■■ - lo - ne ja oboje. "Sporazum je bil podaljšan z:-. nadaljnja (torej ne za nazaj!). "Leto 1964 je prineslo turizmu zopet re- korde.n uspeh, zlasti Če primerjamo rezultate s prejšnjim letom." Tak stavek je v poljubnem zahodnem jeziku nesmisel. "Sodeluje 28 različnih ansamblov". "Širok asortiman tipova ležišta". (A- sortiment j_e več tipov istega proizvoda, ali več proizvodov). Vseh teh nebogljenosti smo se malone ze navadili, toda ta slog nadomešča kakovost s količino in zanesljivo poneumnjuje ne le bralca ampak tudi pisca. Terapija- Redno branje dobrih anglo¬ saških člankov, esejev, prospektov.. - Najčistejši primer "prazne slame", ki smo ga dozdaj brali,je tale: "Večina izvoza gre v raz vite države, kar je samo refleks zakonitosti, ki jo pen _analogi- am opazujemo na primeru trgovinske _izjne.n jave in ki je v tem, da . se-zunanja trgovina na svetu pač razvija med razvitimi državami" Najprej obupan prevajalec poskusno izloči srednji del (podčrtali mi), potem pa se mu ostanek - votla parafraza obrabljene modro¬ sti - med prsti sesuje Besedišče - Revne ali medle besede, ki bi jih kazalo uporabljati kar najbolj varčno: "dober, lep, mnogo, veliko" itd. - Zavirajoči prislovi, mašila in polnila: "ampak, cel, določen, do neke meje (mere), nekako, pa, posebno, po svoje, prav ta (prav- tam in pod.), pravzaprav, predvsem, skoraj, še, tako rekoč, tudi večinoma, ves, v glavnem, zlasti, zraven" in še nekatera so v veliki večini primerov ne samo nepotrebna, ampak naravnost škod¬ ljiva, ker bralca uspavajo., - Bombastika in barbarizmi: "Romantični kanjon Kokre bogati lepot- nost (sic!) okolice", in "Park odlikuje lepotno prefinjena fasa¬ da" (vsa sreča, da ni grdotno prefinjena!). Nekatere besedne ob¬ like, ki so barbarske, so se pač že ukoreninile; "eksponat" (iz vulgarne nemščine, ki pa je to obliko v "Hcchsprache" odklonila) "avtomaci.ja" je iz amerikanšČine in na tem, da se udomači (name¬ sto daljše "avtomatizacija”). "Interpretator" je pa, narobe, po daljšanje "interpreta", barbarska hipertrofija. "Travmatološki" je nepotrebna varianta za "travmatski", "travmatičen". "Tehno¬ loški" ima sicer, redko, poseben pomen, večinoma pa je le vari¬ anta za "tehničen". - Terminologija pri nas še zdaleč ni urejena. In kjer i_e , jo pre¬ malo upoštevajo; Os - drog - greda; ročaj - ročica vzvod, in mnogo takih skupin se velikokrat ne razlikuje jo.dovolj skrbno - in zato pri prevajanju, brez posveta z inženirji ne razpoznavajo 11 med sebo.j , ker se celo v istem izvirne m besedilu 'vševpgc-k- upo¬ rabljajo. "Gostišče” naši gostinci uporabljajo kot "imenitno” varianto namesto gostilne, ali tudi kavarne, bifeja, poslašČi- carne. "Restavracija" s 3 posteljami" je najnovejša cvetka, to je seveda v nemščini "Gasthof", v angleščini "inn". Napis na Bledu poleg campinga v Veliki Zaki; "DELIKATESA z bu~ ffet uslugami". "Z bifejskimi storitvami" bi bilo pravilno, a še vedno za lase privlečeno , slovenščini tuje. "Delikatesa in okrepčevalnica" bi bilo prav. Dober klinični primer žurnalisticne naglice je? "Blago je treba industrijsko oplemenjevati" (pa ni krava!) namesto "oplemenititi” III . Ob je kt ivne _t eža v e ^prevajanja Kar je v izvirnem jeziku dobro ali vsaj znosno, ni vedno dopustno v prevodnem jeziku. Velik prevajalec je nekoč napisal "Prevesti ni mogoče ničesar". Žal ima prav, in kar imenujemo "prevod", je le bolj ali manj po¬ srečeno približanje, nadomestek. To melanholično resnico pove tudi italijanski pregovor "Traduttore - traditore!" Vendar svet brež prevodov ne more biti; zato se pac trudimo, kolikor moremo. Neka¬ tere objektivne težave so npr. naslednje; - Idiomatika (fraze, pregovori in pod.) je med najbolj kočljivi¬ mi področji prevajanja. Vse asociacije (leposlovne, zgodovinske, politične, tehnične in dr.) in vse aluzij-e v izvirniku je treba obvladati. Nikjer ni "zvest" prevod nevarnejši kot tu. "The last straw" v angleščini pomeni tisto kapljo, po kateri teče Čez; polno mero, poslednji udarec; v nemščini pa "der letzte Stroh- halm" pomeni poslednje upanje, torej malone nasprotje od angleš¬ kega rekla. ■ _ ' - V prevajanju med angleščino in slovenščino je posebna, težava v continuous-oblikah glagola. Glede trajnosti je njihov pomen podoben slovenskemu nedovršnemu glagolu, ampak ta vsebuje Še men ponavljanja, ki ga angleška continuous-oblika praviIoj d • nima. Tu je izvor nevšečnosti pri prevajanju, npr. "Se proizva¬ jajo" ni "are being manufa.ctured", če mislimo na redni proizvod¬ ni program, ampak "are manufactured"„ - "Se" se navadno ne prevaja p-red primerjalnikonr, niti Če je že v glagolu ideja dodatka; "add, include, comprise in pod. - Nove besede iz aktivističnega, vojnega, planskega žargona delajo preglavice prevajalcu iz slovenščine. - "Bilateralni glagoli" se Časih ujemajo med angleščino m - 12 - slovenščino (to sign a deed = podpisati listino, one s name - svoje ime), časih pa ne (to manuiacture steel = predelati, goods = izdelati). - Poseben kotiček bi rezervirali za ponekod prav smešne nespora¬ zume pri presajanju akustičnih (ali branih) oblik tuje besede v materinščino: Krn - Mte Nero ("Črn"), Bohinjski Vogel - Mte Uccel- lo (Čez nemški Vogel = ptic), hrib "Sis" v Primorju - Mte Zuc- chero (cez nemški "Sttss"). Robbov vodnjak je postal v srbščini "Bunar robova" = Vodnja sužnjev; Geigerjev števec pa "violinski brojac". Tako tudi v prevodu turističnega teksta: "Betonski steb¬ ri za vodne rake (leseni žleb) v Mojstrani": "Betonsaulen fiir Flusskrebse", kljub pojasnilu izvirnika v oklepaju "leseni žleb". V italijanščini je nekoč "Turska železnica" (Trst-Bled-Salzburg, cez Visoke Ture) postala "Ferrovia turca" (Turška železnica); in nemški novinar kot prevajalec slovenščine in srbohrvaščine v materinščino, je "pilarno" sicer prav ponemčil v "Feilenfabrio", takoj potem pa, v srbski reportaži o bosenskih žagah, "pilano" (žago) spet kot tovarno pil, kar je seveda naročnika oglasa bo¬ sensko podjetje močno razkačilo. IV . P r e v a jalČev e realne _n apahe_ "Le kar si lahko predstavljaš (ali kar občutiš), to smeš prevesti" naj bi bilo pravilo. Leposlovni prevajalci se navadno ravnajo po tem, saj si izvirnike praviloma sami izberejo; znanstveni pa si jih ne morejo ali vsaj mnogo redkeje, in se potem v stiski ponekod za¬ dovoljujejo z nejasnimi in nepravilnimi predstavami. Posledice so vedno hude, lahko tudi nevarne- za življenje, npr. pri opisu zamo¬ tanih strojev* Zato je znanstvenemu prevajalcu vedno, leposlovnemu pa skoraj vedno potrebna zelo temeljita osebna izobrazba, plus po¬ sebno znanje iz raznih specialnih strok (ne le jezikovne), pa še zdrava skepsa do izvirnika in velikanska potrpežljivost. Za strnjen prikaz nekaterih tipičnih napak - realnih 'in jezikovnih skupaj - pri prevodu v materinščino smo izbrali slovenski prevod slavnega romana H. Habea "Ob Tausend fallen"; primere napak v tu¬ jih jezikih pa bomo našteli ločene po njihovi vrsti. Habeov roman je zares lep kliničen primer, saj zadostuje za štu¬ dij cele vrste bolezni hkrati. Gre za napet, duhovit avtobiograf¬ ski odlomek, živahen, poln asociacij, aluzij in idiomov. Vzeli smo samo kak ducat reprezentativnih primerov, 4 so "realne" m S je jezikovnih napak. Realne so npr.: (Str. 26 prevoda) "Regiments de marche"; "pešpolki", pravilno "pohodni (ali "frontni") polki". (Str. 230) Men Appell abnimmt": "prevzel apel" (namesto "razgla¬ šal dnevno povelje"). (Str. 232) "bei diesen Zaharoffs aus der Westentasche" ; "Pri teh Zaharovih", izpuščeno je "v miniaturni iz¬ daji", ampak glavno je pripomba: "Zaharov, ruski general in vojni minister, 1843 - 1905, kar pokvari ves smisel stavka; saj gre za Sir Basil Zaharoffa, angl, finančnika (1349 - 1936). Iz neznanja imena tega slavnega pustolovca in bogataša je prevajalec prišel na povsem nedolžnega ruskega generala, ki ni bil simbol niti avantu¬ rizma niti milionarstva, (Str. 263) "Les jeux sont faits - rien ne va plus!" "Igra je končana - dovolj je!" ("zneski so postavlje¬ ni - nic več stav!" In tedaj se prava igra šele začne!) Jezikovne napake pa so npr.: (Str. 3) "Ob Tausend fallen": "Če jih tisoč pade", toda mišljeno je " Čeprav (ali "In Če") jih t soČ pa¬ de; iz dopustnega je prevajalec napravil pogojni stavek in s tem izmaličil naslov knjige.(Str. 55) "Bestand die Feuertaufe, ohne aue der Taufe gehoben vvorden zu sein": "Prestajala svoj ognjeni krst, ne da b jo kdo dvignil iz tega .krsta" (ne da bi ji kdo botroval). (Str. 108) "Tir bildeten eine Schlange vor der Kuche": "Napravili smo kačo pred kuhinjo" (Stopili smo v vrsto pred kuhinjo). (Str.130) "Der sohiaksige junge Mann" ; "Žlindrasti veliki mladenič" (Nerodni mladenič. Napaka je iz nemške "Schlacke", žlindra). (131) "Kohn hatte vorgebaut" ; "Kohn je šel pred nami" (Kohn se je zavaroval). (136) "die Deutschen in einer Schlacht aufzuhalten, die einem Schlachten glich": "zadržati Nemce v bitki, ki -naj bi bila podobna bitki" (z bitko, podobno pobijanju: asociacija s Schillerjem, be¬ sedna igra. Prevajalec je ni razumel). (145) "Diebsschliissel": "Tatinski ključ", (vitrih). (268) "Sergeant Gentil"; "Ljubki ser- žant" (pravilno: "Ljubeznivi" ali "luštni" seržant. Ali ste že. vi¬ deli "ljubkega narednika"?). Diagnoza: Prevajalec rad odpove v idiomih (ki so jedro sloga in nosilci umetniških učinkov); asociacij - zgodovinskih, literarnih, obČekulturnih - večkrat ne spozna. Zato dela zelo številne napake, ki vrednost izvirnika hudo kvarijo. Nekaj realnih napak iz znanstvenih prevodov Tu so npr* napihnjene pleonastiČne fraze, ki se ne smejo prevesti, Čeprav jih v srbohrvaščini in slovenščini ravno Še prenesemo, npr. "posredovati" = dati; parazitskega pridevnika "pojedini" že ne smemo sloveniti, ker je "posamezni" premočno, in prav tako tudi nemški "die einzelnen" angl. "the several"; "pojedini" je enak nemškemu ali angleškemu Členu, zdaj določnemu (ti, tisti), zdaj - 14 - nedoločnemu (neki); "pojedini delovi" = "einzelne Teile", ali "die einzelnen Teile", odvisno od ostalega teksta. r v turističnem besedilu smo našli: Vojvodina Kranjska = the Duchy of Kranj (Carniola!). V istem tekstu je ubogi "Zlatorog v Apnenis- kih alpah" postal muflon v Apeninih, triglavska roža pa "threehead- ed rose", čeprav ni niti trigiava niti vrtnica. "Prizori iz živ¬ ljenja okrog sredine XV. stoletja do kreme in plesov"- . cafe's and dances", s čimer je prevajalec anticipiral kar 250 let do prvih evropskih kavarn. "Delo" 16, aprila 1965 v Sdenovem "Obračunu", 2. stolpec, prevaja diplomatski termin "Nul et non avenu": "Nic in ni prispel", name¬ sto "nično (in kot da se sploh ni prigodilo )". - V turističnem be¬ sedilu je "pivka pri Planinski jami dobiva po pozemskem Raku vodo iz Cerkniškega jezera": prevedeno: . . . erhalt Vasser durch die unterirdische Schleuse Rak", kar bi pri nemških turistih tej kras- ki atrakciji vzelo ves car. (Fa srečo so ta in druge napake pravo¬ časno prišle v roke strokovnjaku, ki jih je popravil). V. Prevajalčeve jezikovne napake Take napake izvirajo bolj iz jezikovnega kot iz realnega neznanja. Listina prevajalca, sprejeta v Dubrovniku 1963, pravi: (6). Preva¬ jalec naj dobro zna jezik, iz katerega prevaja, zlasti pa naj ob¬ vlada jezik, v katerega prevaja. (7) Prav tako naj ima obširno splošno izobrazbo, naj dovolj pozna snov prevodnega predmeta in naj se nikakor ne loteva prevoda na področju, ki presega njegovo znanje." Jezikovne napake prevoda v leposlovju (gl. zgoraj pri romanu H. Habe a) utrujajo bralca s stalnim občutkom nela.godja (ker ga razpo¬ ke v toku misli vznemirjajo), mu odtujuejo izvirnega avtorja in lepote njegovega jezika in dela, v znanstvenih prevodih pa otežuje¬ jo razumevanje. Iz turističnega besedila (1953 ); "In der Ciril-Metodgasse e in Denk- mal fur gefallene Geisseln" (padle biče, namesto Geiseln). Iz kataloga: "Priznana semena": "Anerkannte Samereien", toda "aner- kannt" je "cenjen" za ljudi s posebnimi pravicami ("anerkannte Ter- dienste") ali za stvari s posebnimi lastnostmi ("anerkannt guter Wein"), ne pa brez izraženih lastnosti: "anerkannter Wein" , aner¬ kannte SSmereien" je nenemško. Prav bi bilo "bevvdhrte (beliebte) SSmereien". - 15 - Iz turističnega teksta: "Gručasta vas": "Sc.holliges Dorf", name¬ sto "Haufendorf". - "Pri Ptuju .... mitrej iz 2. stolatja": eine Inful aus dem 2. Jahrh." Prevajalec je zmešal iransko božan¬ stvo "Mithrasa" s škofovsko kapo "Mitra" = Bischofskappe oder In¬ ful (Infel); vendar bi se bil moral zamisliti ob predstavi, da le¬ ži tam na Ptujskem polju ta kapa že 1? stoletij . . . (na srečo . je tudi to nerodnost revizor še pred tiskom popravil. VI, _ Z ja. Jc 1 _j_ ju Jc Naj ne ostane ta patologija brez terapije. Avtorji naj bi svoje slovenske tekste, namenjene prevodu, pisali ne z manjšo, ampak rajši z večjo vsebinsko, logično in stilsko po¬ zornostjo, kar najbolj dognano. Znanstveni in dobri poslovni slog, v mednarodni še bolj kot v domači rabi, bodi podoben arabskemu ko¬ nju, brez trohice nepotrebne maščobe, ves buden in živahen. Dobra pot do takega izražanja je, Če sistematično iz vsakega stavka iz¬ ločaš sleherno besedo, ki ni nujno potrebna. In ogibaj se slogu "okrožnice" sestavljene za vso tujino po istem kopitu. Kolikor je¬ zikov, toliko miselnosti, in vsaki je prilagoditi ne le jezik, temveč tudi argumente, način obravnavanja in slog. Še to: Če ni neogibno, ne daj de ti kdo iz prevoda prevede, niti sam ne preva¬ jaj iz prevode. Slišali smo samohvalo: "Francoščino (ali nemščino, ali angleščino) imam v ušesih", toda za prevajanje to ne zadostuje. Drugo je nam¬ reč, v tujem jeziku spretno povedati lastne misli, in drugo, v prevodnem jeziku - lastnem ali tujem - pismeno poustvarjati tekst drugega avtorja: ta naloga je mnogo težavnejša. Tudi izjava "Zelo hitro prevajam" je kaj slabo priporočilo. Prevajalec, leooslovni kakor znanstveni, naj bi se nikdar ne zadovoljil z navidezno krat¬ ko, naglo, lagodno potjo. Prevajalec v svojem zahtevnem poklicu potrebuje vse to, čemur bi rekli "prevajalčeva dobra konstitucija": splošno izobrazbo, teme¬ ljito znanje materinščine in vsaj še enega, ali bolje, več tujih jezikov, in zraven Še znanje posebnih snovi, s katerimi se ukvar¬ ja; in še dosti mozganja in tehtanja. Kjer te "dobre konstitucije" ni, se kmalu razpasejo bacili prevajalskih bolezni. Pri količkaj "tehničnem" pasusu nikdar ne delaj brez slik, special¬ nega glosarja in posveta s strokovnjakom. Vsak strokovnjak ti bo prijatelj, dokler se boš posvetoval z njim, in_hud kritik, ce si ga prezrl. Najhujša prevajalčeva hiba ni neznanje ožje materije, - 16 - ampak slepo zaupanje izvirniku in samemu sebi. če tč ali one po¬ drobnosti ne obvladaš, nič za to. V Sloveniji imamo odlične stro¬ kovnjake za malone vsako vejo ljudsKega znanja. Telefonski pogo¬ vor , kratek obisk ali dopis večinoma razčisti problem. Odločilna je taka kooperacija, 'ledtem pa naj bi recimo inženir po¬ zabil, da je prevajalec pac v tehničnem znanju vec let za njim, in prevajalec naj bi ne mislil na to, da inženir nemara pisma v tujem jeziku ne bi znal pravilno napisati. Taj bi raje oba imela pred očmi to, da bo npr. inženir zanesljivo poskrbel za trdno be¬ sedišče, za skico in dobre tehnične ali komercialne tekste iz ar¬ hiva podjetja, prevajalec pa bo vse to lojalno uporabil za jasen, pravilen prevod v duhu jezika bodočih potrošnikov - bralcev ali kupcev. In oba, mož tehnike in mož jezika, naj tekmujeta v skrom¬ nosti in potrpljenju. Dr. Janko Golias KA J MIS LI ' 10 JO ^LINGVISTIKI J)B .UPORABI .METgDS^DLhKTROFSKIH JTAPRAV (prevod članka, ki ga je napisal R. Hartmann, avstrijski prevaja¬ lec in ekonomist, ki se je v Londonu posebej specializiral za pre¬ vajanje z elektronskimi napravami). Mnogi ljudje, ki se ukvarjajo z lingvistiko, navadno takoj napačne sklepajo, brž ko slišijo besedo "elektronski stroj". "Noben stroj ne more opraviti dela tako dobro kakor jaz", menijo nekateri, dru eei spet pravijo "Elektronski stroji bodo povečali brezposelnost" in spet "Elektronski stroji lahko opravljajo računske operacije, nikakor pa ne lingvističnega dela" , ali pa celo "Človeškega misij 1 nja nikakor ni mogoče nadomestiti s stroji". Seveda pa je jasno, da zopet ne moremo zagovarjati ekstremnega mnenja, ki ga večkrat slišimo? "Elektronski možgani so rešitev za vse probleme". Nedvomno bi bilo mnogo bolj prav, Če bi bolj objektivno pogledali ta skrivnostni mehanizem in .skušali razumeti, kaj nam pravzaprav ponuja. Ne smemo pozabiti, da je že precejšnja zadevna literatura dostopna vsakomur, ki želi spoznati to novo področje. Znano je, da imajo lingvisti in njihovi kolegi s filozofske fa¬ kultete. še vedno precej pomislekov glede tehničnih pripomočkov, posebno še, Če vidijo možnost, da bi bilo ob uporabi takih elek¬ tronskih strojev mogoče izpodkopavati trdne temelje tradicional¬ nim miselnim operacijam. - 17 - Če samo pomislimo na hitrost in obseg lingvističnih možnosti, ki jih daje elektronski stroj pri znanstveni raziskavi, tedaj je go¬ tovo vsakršna bojazen odveč. Vsekakor si moramo zapomniti, da elektronski stroj - tu gre samo za digitalne elektronske stroje - zmore le to, kar mu ukažemo. Z drugimi besedami torej: treba je sestaviti program, sestoiec iz serije logičnih navodil, in ta bodo usmerjala določene operacije, ki naj jih stroj opravi. V praksi je ta postopek precej težavnejši kakor je videti na prvi pogled; Celo pisec sam, čeprav ekonomist in lingvist obenem, priznava, da je še mnogo stvari, -ki mu delajo težave. Predvsem so to prehodi od (1) formulihanja problema do (2) sestavljanja programa (3) do kontroliranja postopka (4) in končno do sprejemanja rezultatov. Ze od vsega začetka so elektronski stroji za zbiranje podatkov bi¬ li v veliko pomoč najrazličnejšim znanstvenim disciplinam. Najbrž je vsakomur znano, da se že obširno uporabljajo taki elektronski stroji v komerciali in dokumentalizmu, v matematiki in tehnologiji. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je bilo možno izdelati te stroje le ob tesnem sodelovanju specialistov matematikov, -elektroinženir- jev za komunikacijska sredstva, konstruktorjev komercialnih stro¬ jev in drugih. Ena najbolj sodobnih adaptacij elektronskega stroja pa je ravno na področju lingvinisticnih raziskav in Študij. Pouda¬ riti je treba, da lahko izkoriščamo izredne prednosti elektronskih strojev kakor na primer njihovo izredno hitrost, zmogljivost spo¬ mina in zanesljivost, le v primeru, ce je mogoče izraziti predmet, ki ga študiramo v neki seriji pravil in ce ta predmet lahko podpre¬ mo s statističnimi podatki. Ni potrebno, da bi notranje delovanje elektronskega stroja skušali dognati prav tukaj. Naj bo dovolj, da pojasnimo, da je treba infor¬ macijo na neki način šifrirati (navadno binarni sistem) na kartah ali traku. Ta postopek imenujemo "programiranje", Podatki (števil¬ ke, navodila, besede) se razvrstijo v spominskem delu in se mani¬ pulirajo' v aritmetično enoto. Kontrolna enota usmerja vse operaci¬ je in končni del pri izhodu odčita rezultate. Glavne veje lingvistike, kjer nam‘lahko pomagajo elektronski stro¬ ji, lahko razdelimo po sledečih kategorijah 1. mehanične operacije - Štetje, urejanje, primerjanje, zamenjanje. 2. nameni raziskave kot analiza teksta, zbiranje indeksov, določa¬ nje avtorstva, razvozlan je. tekstov 'in sestavi janje tekstov, - 18 seznam frekvence itd. 3. formalni jezikovni elementi kot črke, besede, fraze, deli stav¬ kov, celotni stavki, modeli celotnih konstrukcij itd. 4. večjezični nameni kot prevajanje in leksikografija. Nekaj začetnih del s tega področja je bilo opravi jenih na skoraj vseh izmed teh področij na centrih kot so v Londonu,Cambridgeu, 'Washington D.C., Cambridge Mass., Ann Arbor in Detroit, Michigan, Philadelphia, Seattle. Milano, Lenigrad; Moskva itd. Med centri obstaja mednarodno sodelovanje in izmenjava metod, ciljev, jezikovnih problemov, disciplin in institucij. Želeli bi navesti le nekaj dosežkov, ki so jih na tem torišču že dosegli; alfabetske in frekvenčne sezname besed glede na vrsto, na katero se nanašajo, posebno v primerih velikih pisateljev kot Platona itd., glosarji in indeksi kot tudi slovarji raznih strok, struk¬ turno in stilistične posebnosti različnih tekstov so izmerili in primerjali, črke in skupine besed so tako klasificirali po dolo¬ čenih kriterijih, dvomljive rokopise so pojasnili in rekonstrui¬ rali iz raznih odlomkov ter opravili mnogo drugih podobnih del. Poleg vsega tega ne smemo pozabiti, da je elektronsko prevajanje samo ena izmed aplikacij teh strojev v jezikovnih problemih.. Tre¬ ba je namreč vedno analizirati proces do osnovnih operacij in ga spremeniti v sosledje logičnih binarnih navodil. Stroj mora zato imeti na razpolago specializirano terminologijo skupno s serijo specialnih posrednikov, analiziranih po semantičnih in struktur¬ nih značilnostih; tako sestavimo ustrezne programe. Ta proces po¬ teče v stavkih in ekvivalente nato natiskamo. prevodi, ki jih tako dobimo, so še vedno precej :! surovi 51 . Toda ne glede na to bo ekspert takoj razumel, za kaj gre. Elektronsko pre¬ vajanje je. sicer še zelo mlada stroka, kajti omejena je na specia¬ lizirane besednjake. Ob zaključku lahko povzamemo, da je programiranje jezikovnih pro- i, M blemov vsekakor zapletena zadeva, čas delovanja elektronskega I: stroja je izredno drag. Vlaganje tekstov je dolgočasna in utrud- k ljiva naloga. Morda pa je glavna težava v tem, da nimamo na raz¬ polago dovolj jezikovnega materiala, kjer bi zanesljivo lahko programirali tekst, upoštevajoč pri tem vse možne odtenke pomena in gramatične strukture. • Ge odštejemo to pomanjkljivost, je se vedno zelo verjetno, da bo mogoče razrešiti mnogo vec jezikovnih problemov z avtomatičnimi - - 19 - elektronskimi pripomočki. Kakor je nekoč pisalni stroj pomenil izreden napredek, tako bodo elektronski stroji v službi empirične¬ ga jezikoslovja pomenili važen korak na poti k napredku. 0 VIŠ INI PREVAJALSKIH _ .HONORARJEV 0 tem vselej aktualnem vprašanju smo pisali v 2. (junij 1963) in v 4. številki (junij 1964) in tam smo obravnavali vsa načelna t vprašanja; naše stališča je naša prevajalska javnost sprejela brez diskusije. Tržni mehanizem je do konca lanskega leta vzdignil raven honorar¬ jev. Naša anketa v ožjem krogu elanov je prinesla rezultat, ki ga je upravni odbor Društva strokovnih prevajalcev Slovenije na svo¬ ji seji I 4 / 4 /I 965 obravnaval in sklenil, naj velja prejšnji hono- • p ar v bodoče za minimalnega, ki ga člani ne smejo zmanjšati, med¬ tem ko naj bi "sedanji honorar", tj. tisti ob koncu leta 1964 , Veljal za izhodišče in temelj za morebitne pribitke in odbitke. Obračunska enota ohtane avtorska pola, ki obsega 30.000 tiskarskih znamenk (t/z), tj. Črk, številk, ločil In presledkov. 1 avtorska pola obsega 16 avtorskih strani (1.375 t/z) 1 avtorska stran ima 30 vrstic po 62 1/2 t/z v povprečju. V spodnji razpredelnici so Čisti honorarji izračunani za vse nave- ! dene količinske enote. I \ TEMELJNI _ČISTI .HONORARJI STROKOVNIH PREVAJALCEV Iz tujega jez. v slovenščino Iz slovenščine v tuj jezik .tujega v tu j jezik Konec julija 1965 so naša oblastva objavila uradno razvrednotenje dinarja za 2/5 (od $ 1/750 - 0.0013 na 8 1/1250 = 0.0008, t.j. za 40 %), s čimer so tečaj dinarja prilagodila njegovi pravi vred¬ nosti, 'Hkrati so pa še drastično dvignila domala vse • cene, kar zahteva novo prilagoditev nastajajoči novi, še višji ravni cen. Položaj še ni jasen, jasno pa je, da moramo _ zvišati minimalni ho¬ norar za svoje storitve. Iz vrst elanov dobivamo predloge, ki me¬ rijo na tole prilagoditev prevajalskih honorarjev narašča, j očim cenama Gospodarski reformi prilagojeni minimalni honorar MEDJEZIONA ZG ODBA — " Akustičen prevod” -- Mali Lošinj je že 1.1910 imel zelo mnogo nemški govorečih gostov. Tedaj si je vrli mojster Čevljar, simpatičen Italijan, poleti že privoščil nekakšen vikend; in klienti so v izložbi zaprte Čevljar¬ ne ob sobotah lahko prebrali v svoje poslovno razočaranje, hkrati pa lingvistično oČaranje, napisi n AITI NOMITO SUSPIKl” (Heute nachmittag zugesperrt). LIN G VIST Priporočamo vam, da naročite LINGVIST, mesečnik za tuje jezike, ki ga izdaja Društvo strokovnih prevajalcev Hrvatske. LINGVIST priobčuje članke, razprave, informacije kakor tudi vprašanja in odgovore s področja raznih jezikov. Letošnji občni zbor društva je priporočil vsem elanom, da ga naroČe. Mesečnik stane letno din 3 .ooo.—, Člani društev prevajalcev plačajo le din 1.800.--. Naročilo pošljite na naslov; LINGVIST, -Zagreb, Iliča 29/111. 21 NEKAJ MISLI O DOKUMEF^ACIJSKI SLUŽBI KOI PRIMERNEM DELOVNEM ' MESTU Zk PREVAJALCA Mnogo podjetij je pri nas, ki se se ne zavedajo pomembnosti•pre¬ vajalske in dokumentacijske službe v podjetjih ali ustanovah. V dnevnem tisku smo že dostikrat brali o dokumentaciji, vendar pa se mi zdi, da marsikdo se misli, da je to nekakšna odvečna služ¬ ba. V nekaterih ustanovah so prevajalci obenem tudi dokumentalisti, seveda takrat, ce sklad njihove dokumentacijske službe ni preveč obsežen. Kaj je torej dokumentacija? Na kratko bi lahko rekli, da je to zbiranje podatkov iz periodik, bibliografij, biltenov ipd. s tem, da sestavljamo kratke izvlečke, ki uporabnike dokumentacijske službe opozarjajo na najnovejše do¬ sežke na področju znanosti in tehnike. Izvlečke sortiramo v karto¬ teke in tako' jih sortirane po geslih lahko dajemo na razpolago vsem, ki iščejo pojasnil o najrazličnejših problemih. Tradicionalna služba knjižnic odpoveduje ravno na tej točki, ker za sodobnega človeka ni vec dovolj, da v6 za določeno knjigo s te¬ ga ali onega področja, on hoče poznati tudi kratko vsebino in pa vse članke v periodikah, ki obdelujejo to problematiko. Delo doku¬ mentalista je torej izredno zanimivo in poučno, obenem pa tudi ze¬ lo zahtevno, kajti poznati mora dobro svoje področje in pa tudi tuj-ejezično terminologijo, ki tako problematiko obravnava. Ni dvoma, da je za prevajalca tako nepretrgano zasledovanje perio¬ dik in prevajanje raznih člankov izrednega pomena, kajti tako de¬ lo mu daje nenehne priložnosti za jezikovno in ^strokovno izpopol¬ njevanje. V Ljubljani deluje že nekaj, dokumentacijskih centrov v ustanovah in inštitutih, v načrtu pa je, da bodo tudi nekatera podjetja kmalu razvila specializirane dokumentacijske centre za svoja pod¬ ročja. V Sloveniji imajo dokumentalisti svojo sekcijo dokumentalistov pri Zvezi inženirjev in tehnikov SRS in Zvezi ekonomistov SRS, Ljub¬ ljana, Erjavčeva 15; poleg tega pa delujejo v Beogradu veliki - 22 - centri za znanstveno in tehnična informacijo, ki opravljajo'res pionirsko delo na tem izredno važnem področju, j Prav ta sekcija dokumentalistov je od 8. do 13. junija 1964 prek f zavoda za tehnično izobraževanje priredila informativni tečaj za dokumentaliste. Udeležili so se ga interesenti s srednjo in visoko: 1 izobrazbo. V zvezi z osnovnim tečajem, prirejenim v juniju 1964 , .je bilo or¬ ganiziranih nekaj praktičnih obiskov v dokumentacijskih centrih v Ljubljani. Med drugim smo si ogledali tudi zavod za statistiko, kjer so nam prikazali obdelavo podatkov z elektronskimi stroji. pravzaprav je ta najnovejši korak tehnike res zelo pomemben, kaj¬ ti izredna natančnost in hitrost elektronske naprave je gotovo najdragocenejše, kar so nam prinesli takšni stroji. Seveda je tre¬ ba tekst natančno programirati (t.j. razstaviti na enote, ki so , 1 stroju "razumljive"), kajti sicer je stroj samo "hitrčdelujoči idiot", ki prav nič ne zmore sam, Če mu mi tega ne ukažemo. Izreden napredek ameriške in ruske tehnike in znanosti je ravno v S tem, da imajo na razpolago velike dokumentacijske centre, kjer z elektronskimi napravami izredno hitro obdelajo vse podatke. Komaj J izide neka knjiga v Ameriki, že jo v Sovjetski zvezi registrirajo in v obliki kartic in izvlečkov posredujejo znanstvenikom na takih področjih, kjer jim je določena informacija potrebna. Fri nas obstoja Kacunski center, Lepi pot 11, kjer imajo elektron¬ ski računalnik ZUSE 23. V februarju 1964 (od 3. do 3. februarja) so organizirali brezplačen tečaj, da bi vsem, ki se za to tehniko zanimajo, pokazali vse metode dela in prednosti elektronskih na- 1 prav na splošno. Center obdeluje podatke -za najrazličnejše usta- ' nove, industrijo in druge, ter je vedno na razpolago za kakršne koli informacije. Kedvomno je tudi prevajalsko delo lahko tesno povezano s takimi stroji, vendar doslej še nimamo v Sloveniji takih potreb niti tako velikih centrov, kjer bi si pri obilnem delu pomagali z bliskovi¬ timi elektronskimi stroji. Jasno pa' je, da mora filolog-programer izredno dobro poznati jezik in njegove strukturalne in gramatične posebnosti, kajti sicer mu elektronski stroj lahko napise največje neumnosti, Če program ni bil pravilno sestavljen. Gotovo pa je, da se tako kot pri elektronskih prevodih tudi.v do¬ kumentacijski službi nudijo neizčrpne možnosti za prevajalce. Če¬ prav v prvem za sedaj v Sloveniji še ni dovolj izkušenj niti ne - 23 - rilike, je pa v drugem gotovo mnogo vabljivih mest, kajti doku¬ mentalistom se na poti tehničnega napredka obljubljajo "'zlati ča¬ si” - ne samo za celoten družbeni napredek,.ampak za širjenje na¬ ših horizontov na sploh. Ljudmila Šemrl 0 J :ihvjA JAF JU IMEF „SLOVEFSKIH POKRAJOT . Pri prevajanju geografskih, speleoloških, prometnih, 'manj sinskopo- I liticnih, turističnih in drugih tekstov je nastalo omahovanje- med zgodovinskimi (npr« prejšnjimi avstrijskimi) imeni pokrajin- na eni in novejšimi imeni na drugi strani« To so naslednje pokrajine v I Slo veniji; Gorenjsko, Dolenjske, Notranjsko, Štajersko s Prekmur¬ jem in bivšimi deli Koroške, Primorsko; in še naslednje _ zame jsk-e pokrajine s slovenskim prebivalstvom; Slovensko Koroško in Sloven¬ sko Štajersko (v Zv„rep. Avstriji), Slovenska Benečija "(kot del ! dežele "Furlanije - Julijske krajine"), in Slovensko Porabje (.v LR Madžarski ). Problem je v nemščini bolj kočljiv, ker gre skoraj pri vseh teh pokrajinah za bivše avstrijske kronovine« Že zdaj nekaterim drugim geografskim imenom, nazivom podjetij in . pod. v komercialni uporabi (v revijah, prospektih itd.) po .možno¬ sti v oklepaju dodajamo ponemcitev, in v. turizmu smo se še posebne naveličali izključne rabe slovenskih imen v nemških in drugih ne¬ slovanskih jezikih. Zato smo zaceli rabiti npr. "das Oberland (Unterland) von Slovver.ieP , Innerslovvenien, Steirisch-Slovvenien, Transmurland, Karntnerisch-Slowenien, Ktfstenslovvenien”, v oklepaju poleg, slovenskih imen (ali pred slovenskimi imeni). Toda slišati je bilo kritike’ z obeh strani-; Eni so načelno zoper vsako nemcenje teh imen sploh, celo proti Unterland, čeprav "Un¬ terland" za naše "Dolenjsko" nima prav nobene zveze z znanim Hit¬ lerjevim naročilom Uiberreiterju, "naj mu spet ponemči Spodnjo de¬ želo". Toda zadaj ne bi smeli uporabljati "Obprland" ali "Unter¬ land", kakor govore in pišejo Bavarci, Švicarji, in gotovo, še dru¬ gi Nemci za razne "gorenje" in "dolenje" dežele. Na drugi strani pa so tehtni glasovi, ki zagovarjajo "Oberkrain", "Unterkrain", Innerkrain", ceš da Avstrijci (in po njimi verjetno tudi drugi Nemci) stalno govorijo tako; in,pravijo ti zagovorniki, ta imena niso komprimitirana z nacizmom, ki je celo iz ‘Oberkrain - 24 - -naredil "Stidkarnten", iz samega strahu pred "Kranjsko". Toda, bi dodal .jaz, ali splača oživljati staro Carniolo, ki ima keltsko (ali še stare jše). poreklo in je danes po svetu že zelo malo znana? Zato bi za zdaj, poskusno, predlagal naslednji izhod; Dr. Janko G-olias - 25 - 1NTERLINGUA - SPORAZUMEVA N JE UPORAB O SKUPNE EVROP EJŠČI NE "Bohotno rastlinstvo v deževnih tropskih deželah je pogosto.vodilo do konkluzije, da je tropska zemlja bogata in rodovitna. Pokazalo pa se je, da je to sklepanje površno”. Recimo, da naj nekdo, ki pozna nekaj sosednih jezikov, izrazi gor¬ nji citat tako, da bo razumljiv družbi Evropejcev, o katerih vd le toliko, da je njihova narodnost različna in da kljub jezikovne¬ mu znanju nekaterih le noben jezik ni razumljiv vsem. V takšnem primeru navadno prevedemo besedilo v nekaj važnejših jezikov, pri čemer predpostavljamo, da se število besed v teh jezikih ne bo med seboj bistveno razlikovalo. Spričo te naloge si bo tisti, ki naj jo razvozla, najprej rekel, da utegneta vsaj dve besedi biti razumljivi vsem? "tropska” in "konkluzija". Namesto zadnje besede bi kajpada lahko rekli "sklep" Tako se mu vsili misel, da bi "rastlinstvo" obratno lahko nedome- stil z "vegetacijo", "dežele" z "regijami", "rodovitna" s "fertil- na" itd., tako da bi naposled prišlo do tegale stavka: "Eksuberantna vegetacija v deževnih tropskih regijah je pogosto vodila do konkluzije, da je tropska zemlja bogata in fertilna. Postalo je evidentno, da je to superficialna konkluzija." Čeprav se bo družbi že zdaj malo posvetilo, smo gotovo se daleč od tega, da bo vsak njen elan stavek docela razumel. Našemu "pre¬ vajalcu" bo prišlo na misel, da besedilo^ ki ga je tolikanj inter¬ nacionaliziral, sploh ni več slovensko. Ce pa je še tako, zakaj^ ne bi šel še en korak naprej? Pogledal bo v svoj francoski, nemški, angleški in še v kak besednjak. Besede "deževen" tam ne bo našel, pac pa v angleščini pluvious , v francoščini pluvieux^in v. itali¬ janščini pluvioso; namesto "zemlje" bo našel v angleščini soil, v francoščini sol/terre, v italijanščini suolo/terra in v španščini suelo/tierra; namesto "vodila" pravijo v angleščini conducted, v francoščini conduite, v italijanščini condotto in v španšČini conducido; namesto "je" bo našel v angleščini has, v francoščini a, v italijanščini ha in v španščini tuda ha. Izmed francoskega dtre, italijanskega essere in španskega estar/ser izbere essere, ki se priključuje na mednarodno razumljive izraze, kakršni so "essence" in "essential" in zapisal bo tole skico prevoda: "Vegetation exuberant/luxuriant- in tropic- regions plu- vlos- frecjuentamente ha conducito ad conclusion que tro¬ pic- solo/terra est riche/ricco e fertil. ’X S ha resultato a essere deduction superficial." Vezaji ob koncu besed označujejo končnice, ki jih je se ugotoviti, "X" pa nadomešča "to", Morda boste pomislili, da se doslej nismo mnogo slabse odrezali, kakor bi se prevajalni stroj, ki bi ne vedel, ali naj prevaja v angleščino, francoščino, italijanščino ali španščino. Nekatere uporabljene besede* pa je najti tudi v drugih evropskih jezikih, upr. v nemščini? Vegetation, Region, luxurios, fertil, frequent, tropisch, Deduktion, Konklusion, v norveščini: vegetasjon, region, konklusjon, deduksjon, tropisk, v poljščini: wegetacja, region, - 26 konkluzja, dedukcja, tropikalny. Utegnete se vprašati, ali je tak¬ šno "prevajanje" kaj več od intelektualnega igranja s tistimi be¬ sedami, ki očitno sodijo v skupno lastnino mnogih zahodnih jezikov, ■* ' " 'W Naj bo kakor že, homo ludens in homo sapiens nista daleč vsaksebi in velik del tistega,^kar ta človek vd, je izražen v latinskih be¬ sedah - v tisti latinščini namreč, ki še naprej živi v zahodnih jezikih. Besede kakor pakt, pagina, parabola, paralelen, parlament, I pasaža, penicilin, podij, polaren, polikromen, pozitiven, preambulaj predikat, preferenca, preparirati, prezident, primat, procedura, producirati, progresiven itd. sodijo k jezikovni lastnini mnogih milijonov, ki govori zahodne jezike - ne le Evropejcev in America- < nov. To^nas navaja na misel, da je splošni zahodni jezik latentno pričujoč in da je moč posebne jezike imeti za inačice ali narečja, ki so pač na določeni ravni. V narečjih vidijo mnogi odklone od splošne oblike domačega jezika ~ odklone, ki so zapisani pozabi. "Narečja" splošne evropejšČine upo¬ rabljajo tako intenzivno in v tolikšni meri, da jim ni moč pripi¬ sati periferne vloge narečij poglavitnega jezika. Ali je splošna evropejšČina mar konkreten in samostojen jezik? Pec, brž ko jo bo¬ do uporabljali. Naš prevajalec, ki smo ga pravkar' imeli v mislih, se je že lotil njene uporabe. Od leta 1951 se ukvarjajo s tisto obliko splošnega evropskega je¬ zika, ki je znan pod imenom interlingua. Tega leta je i šel inter- lingvalno-angleŠki besednjak, obsegajoč 27.000 besed, in kmalu nato 8 interlingvalna slovnica (2.natis 1955), ki sta. jo sestavila Hugh Blair in Alexander Gode. ¥saka beseda, ki se pojavlja v isti obliki; in v istem pomenu v treh izmed naslednjih štirih jezikov; italijan¬ ski, Špansko-portugalski, francoski in angleški, je interlingvalna beseda; po potrebi pritegnejo v krog teh jezikov še nemščino in ruščino. Ti-jeziki veljajo za odločilne pri ugotavljanju grško- latinskega besednega zaklada v zahodnih jezikih. Iz besed scuola, escuela/eseala, ecole, school, Schule, škola so izoblikovali bese- j do schola z izvedenkami sholastičen, sholar in sholastika; iz besed| governare, gobernar/governar, gouverner, to govern so izbrali go- vernar. Pri sestavljanju slovnice sta vzela Blair in Gode kot te¬ meljno načelo, da bodi slovnice kar najmanj - le toliko, kolikor je treba, da lahko mednarodni besednjak zaživi kot jezik. Sprejela sta le tisto, kar je slovnicam vseh temeljnih jezikov skupno. Zato ni ne sklanjatve, ne sklonov, ne spolov; spreganje 'glagolov je po¬ enostavljeno z istimi oblikami za vse osebe in za vse slovnične Čase. Pri glagolu parlar je sedanji čas parla (koren), pretekli Čas parlava (koren + va), deležnik preteklega Časa parlate (koren +i te), deležnik sedanjega Časa parlante (koren + nte), prihodnji Čas parlara (glagol in poudarjeni a), pogojnik pa parlarea (glagol + da). Ameriški Science Service uporablja interlingvo v mesečni rubriki svojega Science News tetter in še kakih 25 zdravstvenih in drugih Časopisov objavlja povzetke priobčenih Člankov v njej, tako n.pr. Archivos Interamericanos de Reumatologia (Rio de Janeiro), Circu- lation Research (American Heart Association), Danish Medical Bul- letin, Haematologica Polonica (Warszawa) in Journal of the Ameri¬ can Medical Association. V isti namen že’uporabi j ajo interlingvo na nekaterih svetovnih znanstvenih kongresih, med drugimi na kon¬ gresih za kardiologijo (Washington, 1964), za revmatologijo (1957);, za pediatrijo (Montreal, 1959), za endokrinologijo (K/behhavn 1966% za psihiatrijo (Montreal, 1961) in za dermatologijo (WasningTon, 1962). Spectroscopia Molecular je časopis, ki izhaja edinole v interlingvi. - 2 ? - Tako prispeva interlingva svoj delež k premagovanju'vsakovrstnih Rezano vn :u u losi kov , c vi: ;a amei kot koristno sredstvo mimo drugih pri m Iv -j >-> t g pjL j ;i a'"/ g • ioevs icngemente ciue le us o de un tension- elektric auxiliar ..eoueniia pote fornir un solution ideal pr o le problema no tore s a currente al terne, de oo te ner p sr v a s s ime 7 o j. o c 1 tat e s so ec 1 ‘umori te respecto al besonio de velocitate štabile e esta- tal ari argianento nuli e altere accessorios el: o n .o . mo oho. .h c es nc-cesca? 5 :' : pr c que essentialmente il se trač ta sol:.rite de connecter le motor a un tension basse frequentia a fin que or. obtene un chamcteristica de shunt con le parve velo¬ citate que ciroeeponde a lile f^eoueutia. In plus le uso de un še¬ pam 'b e tension a basse fr.equentia no n nece S 3 i 1 ci detalios special, in le cons truction del us ate motor e s• in co.hs.equen.tia le methodo facilemente pote esser applioate in eobablimentos asistente, mermer- te per facor rr.inor mocificationes in le apparatos de connection e per instalnar un ressource de ton«ion a basse frequentia. Prevod citata, navedenega na začetku tega članka, bi se glasil takole; "La vegatation esuberante j n le tržnic-regiones pluviose frequen- tamente ha inducite la conclusion que le trapic solo esserea ric e fartil, Isto ha resultate a esser un conclusion sin rundo", (Po članku' Khiilgenhof a, priobčenem v '‘Van taal tot taal" ,’9. let¬ niku. Št.2 - marec IZJAV k VODILNE SLOVENSKE ZALOŽBE O UZANCAH PRI OBRAČUNAVANJU AVTORSKIH HO NOM RJEV' Običaj, ki .je ukoreninjen v Sloveniji in ki se po njem ravnamo pri obračunavanju avtorskih honorarjev za izvirna dela in prevode, te¬ melji. na avtorski poli, ki obsega 50.000 tiskarskih znakov, K ti¬ skarskim znakom prištevamo presledke med besedami in ihterpunkci- jo, pri odstavkih pa štejemo vselej prvo in zadnjo vrstico kot pol¬ no, ne glede na dejansko število tiskarkih znakov v teh vrsticah; prav tako štejemo za polno vsako stran, ki je vsaj do ene tretjine Pokrita s tekstom. 3E ENA STROK IZJAVA IZ PRAKSE.V SLOVENIJI V praksi uporabljamo .metodo tipične strani,. Stran, ki je z ozirom na celotno delo tipična fz ozirom na praznine') obračunamo, Upošte¬ vajoč prazna mesta kot polna, in jo pomnožimo s številom stra.ni. - 28 - NEKAJ RIB IN DRUGIH UŽITNIH ŽIVALI i I - 30 - v - 31 - Vladimir Naglic -32- V naslednjem smo zbrali nekaj načel iz dosedanjih običaiev pri prevajanju znanstvenih in tehničnih besedil v Sloveniji. Ti obi¬ čaji - čeprav še niso nikjer predpisani - vendar temeljijo na daljši povojni praksi naše stroke v Sloveniji j upoštevajo jih (z malenkostnimi izjemami) naročniki - založbe, ustanove, indu¬ strijska, zunanjetrgovinska in druga podjetja - in tudi prevajal¬ ci, ker so v interesu obeh strank. Zato smo te običaje spravili v naslednji seznam v korist vsem slovenskim prevajalcem. Niso še dokončni niti popolni, saj so to uzance, ne- pravilnik. Zato prosimo vse kolege in tudi naročnike za pripombe, dopolnila in druge obrazložene predloge, da bi konč¬ no iz tega osnutka nastale resnične UZANCE.SLOVENSKIH AVTORJEJ IN UPORABNIKOV PREVAJALSKIH STORITEV. Zlasti prosimo vse kolege za vsa njihova izkustva glede težav z naročniki. Le tako bomo dose¬ gli pravilne odločitve v interesu vseh. 1. Pogodba o naročilu je večinoma ustna. Zato sicer ni prav nič manj obvezna za obe stranki, a zaradi lažjega dokazovanja je zelo priporočljivo podpisati pred začetkom dela pismeno pogod¬ bo v okviru našega osnutka, ki. je bil razdeljen na občnem zbo¬ ru 20.5.1965, vsaj za naročila vredna nad 7.000 din. Izkušnja nas uči, da pomanjkanje vsakega pismenega, določila zelo otežu¬ je gladko in pravilno izpolnjevanje medsebojnih obveznosti. Zato smo tudi na občnem zboru nujno priporočali, naj bi vsak prevajalec pred začetkom dela podpisal primerno pogodbo,, ra¬ zen s partnerjem-naročnikom, ki ga že več let pozna in mu po¬ vsem zaupa. 2. Besedila, ki jih naši člani prevajajo, so "tehnična" v širšem in "strokovna" v ožjem pomenu, zato jih redno prevajamo v tes¬ nem sodelovanju s tistim strokovnjakom (po potrebi tudi s spe¬ cializiranim lingvistom) ter ob uporabi najnovejše strokovne literature v obeh jezikih - izvirnem in prevodnem - in primer¬ nih slik, skic ipd. Ce bi naročnik tako sodelovanje, čep av ga je zmožen, odklonil (kar se zelo redko dogaja), je treba tako naročilo zavrniti. 3. Najbolj, praktično je tipkanje na straneh s 30 vrsticami po 63 udarcev (ou točke 10 do vključno točke 72),. torej na eni stra¬ ni 63 x 30 = 1890 udarcev. Ker je norma za avtorsko stran (1/16 avtorske pole po 30.000 udarcev) = 1.875 udarcev, je tab način najpreprostejši za korektno štetje avtorskih strani in računanje honorarja. Le če je prevod krajši od izvirnika, je treba izvirnik skrbno izmeriti in po njem določiti število avtorskih strani za hono¬ rar. Po neki dokaj grobi normi, ki pa precej drži, znašajo namreč v razmerju do slovenščine prevodi angleški ....... srbohrvatski in nemški ruski in italijanski . francoski . španski ....... . 95 'fo 105 fo 115 1o 120 K 130 f -33- Zaračunati^in honorirati je vse število udarcev onega tekste, ki je daljši, torej ali izvirnega ali prevodnega - kateri je pač daljši. Računati je tudi - prazni ne (presledke med besedami) in grafične presledke (ne¬ koliko Tširše od normalnih) med vrsticami, če so taki v iz¬ virniku, in - neprevedene , se pravi zgolj pretipkane, tekst e: številke in interpunkcije, razne simbole in znake, citate, ki so npr. že prevedeni v prevodni jezik ali jih iz osnovanega razloga ni prevesti, ipd. To je videti naravno; kljub temu smo že imeli resne težave npr. z beograjskim Nolitom, ki je po končanih zelo obsežnih prevodih nepričakovano in proti veljavnim običajem dal prešteti v svoji pisarni presledke med besedami in prevajalcem odtegoval znatne dele honorarja. Tedaj se je naše društvo v imenu oškodovancev postavilo po robu takemu nelojalnemu početju, nakar je Nolit po¬ pustil. Takrat je društvo dobilo od ene izmed vodilnih sloven¬ skih založb izjavo, priobčeno na strani 27 te številke. 4. Vsaka načeta vrsta šteje; odstavki(alineje) se ravnajo natanko po izvirniku. - Pri vsakem koncu poglavja (in podobnih razdel¬ kih izvirnika) šteje načeta stran do 15 vrst kot polovična, od 16 do 30 vrst pa kot cela stran. 5. Honorarji so neto, se pravi avtorski davek bremeni naročnika. Prevajalci na koncu leta tako že plačamo progresivno dohodnino na avtorski honorar. 6. Minimalni honorar za en prevod je honorar za 0.5 strani (1 do 15 vrstic), to je danes 900, 1350 oz. 1800 din, ali 16 do 30 vrstic za eno avtorsko stran, to je danes 1800, 2700 oz. 3600 din. (Heto honorar je vedno zaokrožiti na cele stotake). 7. Ge eno naročilo obsega več tekstov, računamo Vsak tekst na 0.1 avtorske strani (torej po 2 do 4 vrstice) natančno, šele sešte¬ vek zaokrožimo na cele strani, npr.: 1. besedilo istega naročila ima 184 vrstic = 6.1 avtorskih str. 2. besedilo istega naročila ima 58 vrstic = 1.9 avtorskih str. 3. besedilo istega naročila ima 74 vrstic = 2.5 avtorskih stra¬ ni, nakar zaokrožimo seštevek avt. strani 10.5 na 11 strani; prevod je bil v francoščino, torej 2700 x 11 = 29.700 neto. 8. Serijska naročila istega naročnika, npr. več tehničnih opisov, podanih zaporedoma v presledkih, zaračunamo^v enem računu v raz¬ umnih razdobjih, npr. kvartalno ali dvomesečno; le^ce seštevek preseže 100.000 din, časi dajemo račun v^obrokih (če tako kon- venira obema strankama), ker narečnih laže plačuje v obrokih, prevajalec pa ne čaka predolgo. 9. Za tolmačenja (sodna in konferenčna, sukcesivna in simultana) veljajo analogne uzance. OSNUTEK POGODBE . 0_ ZNAISTOm AIJ STROKOVNEM^ PREV ODU (Naročnik) _ _ _(naslov) __ __ _ _ __ _ in prevajalec", Član Društva'* strokovnih prevajalcev Slovenije", (ime, priimek in naslov): ____ sklen eta naslednjo POGODBO: 1. Prevajalec je prevzel besedilo ____ v približnem obsegu _ avtorskih strani, da ga prevede .iz v ' jezik. Izvirnik in prevod bo izro- čil naročniku v ” tipkanim izvodih - hkrati z računom - račun ,pa bo predložil po Jugoslovanski avtorski agenciji v Ljubljani. (Neustrezno prečrtaj!) 2. Naročnik plača prevajalcu neto din _ po avtorski poli ( = 16 avtorskih strani po 1875 udarcev = 30.000 udarcev). Avtorske strani je šteti po tistem besedilu, ki je daljše - v" Izvirniku"’ali v prevodu. Števi lo odstavkov in nove začetne strani poglavij se ravnajo po izvirniku". Načete str ani je šteti za cele. Prepihe '(citate, številke ipd.) v prevodu je računati po isti tarifi kakor prevod. Prostorov za slike ni hono rirati . 3. Naročnik izplača honorar takole: (prečrtaj, kar ne ustreza 1 ) - pri podpisu te pogodbe ....... neto din - pri izročitvi polovice prevoda . . . hetc din - v 30 dneh od izročitve vsega prevoda neto din ' 4. Za morebitno zamudo prevajalca pri izročitvi prevoda ali naroč¬ nika pri izplačilu honorarja plača zamudnik sopogodbeniku za¬ mudnino, ki znaša en odstotek celotnega honorarja na teden. 5. Prvo korekturo opravi po možnosti tiskarna, zadnjo pa vselej prevajalec. Brez privolitve avtorja izvirnika ali prevajalca ne sme po zadnji korekturi nihče spreminjati besedila prevoda. 6. Prevajalcu gre __ izvodov tiskanega prevoda. 7. Prevajalcu ostane prevajalska avtorska pavica iz tega dela. Za vsako naslednjo publikacijo, ki vsebuje ta prevod ali nje¬ gove dele, plača naročnik prevajalcu neto _ I od ustreznega dela prvotnega honorarja v 30 dneh po izidu publikacije. Zamud¬ nina iz točke 4 velja tudi za to plačilo. 8. Morebitne spore iz te pogodbe poravna razsodišče, predvideno v točki 30 Prevajalčeve listine in v. čl. 10 Pravil Drušava stro¬ kovnih prevajalcev Slovenije; izbereta ga naročnik in prevajalec 9. Ta pogodba je napisana v _ izvodih. Vsaka stranka dobi po _ . (Datum in podpisa) OSNUT EK RAČUNA 0 ZNANO TV 77 EM ALI STROKOVNEM PREVODU (Datum, telefon) Član Društva strokovnih prevajalcev Slovenija (priimek, ime, na¬ slov in številka žiro računa) RAC U N o znanstvenem ali strokovnem, prevodu za naročnika__ po naročilu/pogodbi z dne Prevede no iz "f v Vrnje¬ no dne Avt. | Neto! str. I din I (Podpis) iPrevze- Ito dne Besedilo (Obračun davka) -35- IFFORMACI JE Z k _S TALN E SODNE TOL MAČE Iz dopisa zveznega sekretariata za pravosodje št, 76-5/64 z dne 6. 8, 1964 povzemamo, da listin, ki naj jih vroči sodišče v ZR Nemči¬ ji na prošnjo našega sodišča, ni več moč prevajati in overjati na dosedanji način. Odslej mora biti izvirni listini priložen neover- jen prevod v nemščino, oboje v dveh izvodih; naše sodišče mora po¬ skrbeti, da je prevod natančen ne gledana to., ali pisanje prevede sodni tolmač ali kak drug sposoben prevajalec, pravilnost prevoda pa bo bodisi v ZR Nemčiji z overitvenim zaznamkom potrdil naš tam¬ kajšnji konzulat, bodisi v Jugoslaviji služba za zaščito jugoslo¬ vanskih koristi v ZR Nemčiji. "Temeljni zakon o upravnih taksah" (Uradni list SFRJ št. 14/232/65 z dne 3 / 4 / 1965 ) obsega 43 členov in taksno tarifo 97 tarifnih po¬ stavk. Člen 22 obsega 39 spisov in dejanj, ki so taks prosti, med njimi tistih zaradi vpisa v državljansko knjig (7), v matično knji¬ go (3), za uveljavitev pravic iz socialnega zavarovanja in pravice do brezplačnega zdravljenja (13), za uveljavitev invalidskih pra¬ vic (15), za izdajo delovne knjižice (16), za uveljavitev pravice do otroškega doiatka (25), kakor tudi izvirne diplome, spričevala in druge listine o končani šoli ali o strokovnih kvalifikacijah (33) Tar. št. 23 predpisuje za prevode, krajše od 100 besed, takso din 4-00, za daljše prevode pa od vsake začete polpole prevoda din 1.200 (polpola = 2 strani). Za overitev prevoda je plačati 30 % navedene takse (tar, št. 17). Takso za prevod in takso za overitev prevoda pobirajo izključno organi, navedeni v Členu 3, namreč državni or¬ gani v Jugoslaviji, diplomatska in konzularna predstavništva Jugo¬ slavije v tujini kakor tudi delovne in druge organizacije, ki v okviru javnih pooblastil odločajo v upravnih zadevah na zahtevo strank. Iz pripombe k tar. št. 17 je razvidno, da ima zakonodaja¬ lec v mislih le državne organe, ki prevajajo listine in overjajo Sv oje prevode. Iz besedila zakona je logično sklepati, da je treba Plačati takso za prevod, Če je organ listino prevedel, in za overi¬ tev, Če je organ prevod overil. A contrario to pomeni, da ni takse, Če je listino prevedel in Če je pravilnost prevoda potrdil nekdo, ki ni organ, npr. sodni tolmač, ki ga zakon sicer sploh ne omenja, medtem ko ga je prejšnji zakon o upravnih taksah izrecno navedel v zvezi s pristojbinami, ki jih je tz^eba plačati v obliki državnih kolkov. - 36 - 5 TALFI SODNI JTOLMAČI SLOVENIJI Označbe , za ji e z ike_ Je z i k i z oz n acbaml 4 SODNI TOLMAČI V SLOVENIJI f tv 02 ra P e-i o H e tV C-J. pu p <• CT P cf P P hj c->- 4 O o> 4 UK P (!) 4 P O ■< p u< oo \ H C-J. CD Ch <1 O P CQ H- U> 41 'uO 'O "fH tV M 4 P 4 C-J. W P P 4 H- o C-J. 02 P I 4 {j-J V> \ H 02<« M tV - O K) C-J. P 4 H- O (D 4 P O 4 PD 41 4 • o N 4 C!} 4 » P P 4 o o 4 P C-J. ■» P H P P cf P 4 P o H !V l\J P 02 41 *> Q O 4 C_l. P 41 4 H- tri H P & ! O H P r D H' o< CK o O P 1-3 e_i. H M- O • tri C_J. Q{ Q< P3 CJ1 M g tSK 45 O Ul O 0 M UX o< tri e Ch 1 'g M M M M N M M M M M KM rN M M M M M M M M M IH M M M M M M M M MM M M M M M M M M M P M g SODNI TOLMAČI V SLOVENIJI I - 40 - »c"; i \V) j 'Tj : Z I 8 S ti o <1 tSK P tp 0< O P ti 4 ti P zn< p> & 02 O ti H 02 < o< ti ti O Ul O _ < P S P o. tri o< o< ti P ' ti til ro ti 'Ji ti © 4 P U N ti O M < ti P ti -ti P at} ’ 4 gP^' p p. © tV 4 <1 © © p -o C_I. d ~ ^ o o<* S s w o B B © © m H C+ C-J. D - d H d H d Eh h' d 02 O