Od demografsko ogroženih območij do demografske ogroženosti Slovenije: Demografsko ogrožena območja Author(s): Aleksander Jakoš and Sandi Jakoš Source: Urbani Izziv, No. 10, Ob 30. letnici! (december 1989), pp. 21-22 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179844 Accessed: 13-09-2018 11:28 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 11:28:25 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI T7.ZTV Aleksander Jakoš: Od demografsko ogroženíh območij do demografske ogroženosti Slovenije Demografsko ogrožena območja Slovēnija je v povojnem obdobju doživela večje prebivalstx'ene premike kot prej v sto letih. Od klasične emigrącijske družbě je Slovēnija kmalu po vojni postala imigracijska družba. Se večje spremembe pa je přinesla zelo intenzivna migrācijā znotraj Slovenije. Industrializācijā, urbanizacija in politika povzdigovanja vsega, kar je dišalo po delavcu in mestu, in na drugi strani zaničevanje zaostalega, da ne rečemo kontrarevolucionarnega podeželja so povzročili množične selitve. Evforično so se gradila mesta in in- dustrija, problemi podeželja pa tako nikogar niso zanimali. Šele ko so ostali samo ostareli prebivalci ne le v posamez- nih vaseh, ampak nacelotnih območjih,je přišlo do prvih problemskih analiz. Tudi ljudje sami, ki so se vračali domov na obisk, so ugotovili, da so kolovozi in paśniki zaraščeni, njive neobdelane, število propadajočih hiš se je večalo, vedno večje bilo opuščenih gospodarskih poslopij itd. itd. Za mescane pa je bilo potrebno iskati tudi vedno bolj oddaljene sorodnike, da so lahko přišli jeseni po zas- tonj ozimnico. Problem demografsko ogroženih območij paje vedno bolj pos- tajai tudi problem celotne družbě. Vedno več je bilo območij, ki niso bila samo gospodarsko nesposobna, ampak so pos- tajala tudi sociálno ogrožena. Pogosto je bilo potrebno nuditi prebivalcem teh območij različne oblike pomoci, ki ob normalnem demografskem razvoju ne bi bile potrebne (od širše zdravstvene pomoči za ostarele prebi válce do rednega pluženja cest pozimi ipd.). Ko govorimo o razvoju manj razvitih območij, pogosto govorimo o potrebnih investicijah za raz- voj, to pa ne vel ja za demografsko ogrožena območja, ker tu ni več prebivalstva, ki bi bilo sposobno te inves- tiere izkoristiti in oplemenititi. Na problematiko demografsko ogroženih območij pa moramo gledati tudi širše. Odseljevanje je pomenilo tudi oženje poseljenega in s tem kultiviranega prostora. Še dodaten problem pa predstavlja geografska razprostranjenost teh območij, saj veliká večiņa vseh leži na obmejnih .območjih od Tolminskega, preko Šavrinov, Brkinov, Pokolpja, Posotelja do Prekmurja in Kobanskega. Gre torej tudi za obstoj geografskega prostora, ki ga naseljujemo Slovenci. Ne smemo pozabiti zahodne Makedonije, kjer je po potřesu prebi valstvo večinoma odšlo v Skopje, preostali pa so danes že v manjšini v primerjavi z Albánci. Ali bo postala tudi Slovēnija demografsko ogrožena Demografsko ogrožena območja v Sloveniji so nastala predvsem zaradi od- seljevanja mlajšega prebivalstva v mesta. V našlo vu tega prispevka pa sem omenil tudi demografsko ogroženost Slovenije. Razlog je močno znižanje rodnosti v zadnjih letih. V primerjavi z ostalimi razvitimi deli državě je bila rodnost v Sloveniji raz- meroma ugodna. Tudi število prebivalcev 1 o. o £ £ S £ a> S p* c NH 00 po 00 21 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 11:28:25 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms CO c* CO M D JŠ *8