»Zajemi in ponesi domov, da boš lahko tam bolj doma.« Peter Pučnik sdb, direktor Zavoda Marianum Veržej S poštovani gostje, sodelavci in prijatelji Zavoda Marianum Veržej. Kraji srečevanja, kamor so se ljudje zatekali in se zatekajo še danes z na­ menom, da bi se umirili, sprostili, se duhovno poglobili ter okrepili, puščajo pečat dobrega, lepega, prijetnega in Božjega. Nekateri jih imenujejo kar duhovne oaze. Večkrat rad povem, da so te du­hovne oaze kraji, kjer se srečata duša in telo; telo, ki »drvi« v kolesju dogodkov vsakdanjih obveznostih in duša, ki skoraj »kriči« za njim: »Počakaj me, saj te ne morem dohajati!« Ravno ta oddaljenost med dušo in telesom, med notranjim mirom in vsakodnevno aktiv­nostjo, je velikokrat razlog naše izčrpanosti, nemira, hrepenenja po več in prav tako tudi razlog mnogih konfliktov, s katerimi prizadenemo drug drugega. Ko pa telo in duša najdeta prostor in čas za srečanje, se lahko umirimo. Za tovrstno poslanstvo se trudi tudi naša ustanova, Zavod Marianum Veržej. »Zajemi in ponesi domov, da boš tam bolj doma.« To je misel, ki me spremlja iz tedna v teden, od začetka do konca tedna, ko se srečujem z vami, dragi gostje, družine, mladi, učitelji, sobratje ter vsi tisti, ki se mi­mogrede ustavite pri nas. Zakaj? Zavedam se, da je kolesje vsakdanjega življenja v družinah, na delovnih mestih, v šolah in drugje tako v pogonu, da je velikok­rat aktualna samo še funkcionalnost. Če se nekoliko bolj usmerim v družino, nas ta skrb za vsakodnevne dejavnosti tako potegne v svoj tok, da velikokrat pozabimo na bistveno, da bi naj družina bila najprej dom. Tisti dom, kjer se vsakdo od njenih članov počuti doma. Vemo, kaj vse je potrebno za to, da se počutimo doma. Če izpostavim nekaj najpomembnejših dejavnikov, so to prav gotovo sprejetost, spoštovanje, odpuščanje, veselje in čas za skupno preživljanje. Dru­gače rečeno, takrat ko sem lahko v krogu svojih takšen, kakršen sem in se čutim sprejetega, se počutim doma. Kolesje vsakodnevnega dogajanja v družini pa je veli­kokrat nasprotnik teh dejavnikov. Menim, da ni treba naštevati, kako se v naših medsebojnih odnosih pozna, če omenjeni dejavniki manjkajo. Zakaj manjkajo? Ker je vsak posameznik tako močno vprežen v svoje naloge, da preprosto ne zmore več misliti na druge ter si zanje vzeti čas. V tem pogledu tudi vsak posameznik začne izgubljati samega sebe in svoje bližnje. Ob delu, ki ga opravljam, spoznavam, kako pomembno je, da se znamo ustaviti, da si znamo vzeti čas zase in za srečanje. Da si vzamemo čas, da nahranimo dušo z vsebinami, ki človeka pomirijo, mu vrnejo veselje, ga ovrednotijo v opravljanju njegovega poslanstva; pa naj si bo to poslanstvo očeta, matere, študenta, dijaka, duhovnika ali delavca na katerem koli področju. Prav to je razlog, da se tudi naša ustanova veliko ukvarja z družinami in mladimi. Družina je namreč tisti prostor rasti, kjer prav zaradi dobrega in spoštlji­vega odnosa med staršema lahko otroci največ dobijo za svojo osebnostno rast, ali pa največ izgubijo, če tega prostora ni. Zato sem najprej vesel, da v naši ustanovi lahko ponujamo to možnost, tako v smislu prostorov, ki jih dajemo na razpolago družinam za vsebinske programe, kakor tudi vsebine, ki jih nudi­mo. Hkrati se trudimo, da bi znali biti pozorni na tiste potrebe v družinah, ki so najbolj aktualne prav v tem obdobju, v katerem trenutno živimo. Tisti, ki nas poznate, verjetno opazite, kako se vsak izmed članov Zavoda Marianum Veržej trudi, da bi svoj delež opravil dobro; pa naj bo to ob rezervaciji hiše in vsestranski pomoči pri našem Marku, v kuhinji ob dobro pripravljeni hrani, ob očiščeni in urejeni hiši, ob nepogrešljivem »Štrku«, v Rokodelskem centru ter urejeni okolici. Ob tej priložnosti bi se rad iskreno zah­valil vsem vam, dragi sodelavci v Zavodu Marianum Veržej, ki s svojim trudom ter dobro voljo omogoča­te, da lahko gostom ponudimo to duhovno »oazo« v Prlekiji. Hvaležen sem vam, ker skoraj vsi zelo čutite z našo ustanovo in ste pripravljeni dati svoje moči na razpolago, ne da bi gledali na uro. Iskrena hvala! Verjamem, da je naše delo blagoslovljeno prav zaradi vaše dobronamernosti. Verjamem pa tudi, da bo vsak izmed vas prejel blagoslov v svojem osebnem življenju prav zaradi dobrih del, ki jih opravite v blagor naše ustanove in gostov. Ob koncu leta 2017 želim reči hvala tudi vsem, ki smo se v tem letu srečali. Ob začetku prihajajočega leta pa naj se zgodi tisto, ker je za vsakega izmed nas najboljše. Bog to gotovo ve, zato ga prosim, da vas blagoslovi in varuje. • »Gospod, daj mi te vode« Kot vsako leto je tudi za leto 2018 vrhovni predstojnik salezijancev Ángel Fernández Artime napisal vezilo vsem salezijancem, članom salezijanske družine in don Boskovim prijateljem. KAJ VEZILO SPLOH JE? Vezilo je izraz za nasvet, cvetko, načrt, ki ga je don Bosko sporočil salezijancem in učencem v salezijanskih ustanovah na zadnji dan leta, za silvestrovo, da bi si ob tem lažje načrtovali dejavnosti v novem letu. Od začetka je pripravil splošno vezilo za vse, še posebej pa za vsakega posameznika. Prvo je vsebovalo navodila, ki se jih je treba držati, da bo začeto leto dobro pote­kalo. Včasih so bile dodane tudi napovedi, ki naj bi se zgodile. Drugo pa je vsebovalo misel ali nasvet kot šepet na uho ali zapisano na podobici, namenjeno določene­mu posamezniku. Ta salezijanska tradicija se nadaljuje tudi danes. Vezilo za novo leto vsakič napiše naslednik sv. Janeza Boska, aktualni vrhovni predstojnik salezijancev vsem salezi­jancem, članom salezijanske družine in don Boskovim prijateljem. VEZLO ZA LETO 2018 Vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artime v Vezilu za leto 2018 »Gospod, daj mi te vode. Negujmo umet­nost poslušanja in spremljanja« izpostavlja kar nekaj pomembnih sporočil. 1. Veliko žejnih, prazni kozarci ter prazna in utrujena življenja, ki prosijo, da bi bili napolnjena s smislom. Dobra zemlja z dobrim semenom čaka, da bi se »prebudila« z neizčrpnim virom Življenja, ki prihaja od Jezusa. 2. Don Bosko je poln Jezusove žive vode. Je »cisterna«, ki deli vodo vsem, še posebno mladim in jim nudi Življenje, prizadevanje in upanje. 3. Samarijanka: tujka, zavržena, zmedena, nadlegova­na … Ob srečanju z Jezusom se vse spremeni. 4. Jezus je izvir žive vode. 5. Marija Pomočnica, vedno pozorna, ki materinsko spominja: »Storite, kar naroča Jezus.« 6. Iz Jezusove strani in iz njegovega srca izvira ne­izčrpna voda ljubezni. S Samarijansko se sreča ob šesti uri, ob enaki uri, ko umre na križu in iz njego­vega srca pritečeta kri in voda. 7. Naloga odraslih je sodelovati, spremljati, gojiti. 8. Voda odžeja, namoči, umije, daje, da vzbrsti seme, poživlja, spreminja puščavo v vrt. 9. Božji Duh je, ki deluje in podarja moč volje. 10. Različne starosti, mnoge izkušnje, razne rase, jeziki in kulture, a isto človeštvo, enaka žeja, enako silovi­to veselje ob prejemu Jezusove žive vode. Avtor likovne upodobitve vezila 2018 je priznani špan­ski ilustrator Patxi Velasco Fano, ki se pod svojimi deli preprosto podpisuje kot »Fano«. To je materin priimek, njeno ime pa je »Fe« (kar v španščini pomeni »vera«). »Lahko rečem, da sem gotovo ‘sin vere’«, se je pošalil v nekem pogovoru za Salezijanski vestnik. Je poročen in ima tri otroke ter poučuje v osnovni šoli »María de la O« v španski Malagi. Šola deluje na obrobju mesta, ki prebivalce zaznamuje s svojo lego in s tem z revščino, a je polno življenja, veselja in upanja. • 150-letnica rojstva dr. Franca Kovacica V mladih iščimo točke dobrega Pascual Chávez Villanueva sdb, nekdanji vrhovni predstojnik salezijanske družbe, je ob praznovanju 150-letnice rojstva dr. Franca Kovačiča, 9. marca 2017, nagovoril navzoče. Pri sveti maši nam je škof Peter predstavil duhovno ve­ličino velikega in zaslužnega moža, dr. Franca Kovačiča. V nagovoru zgodovinarja Antona Ratiznojnika smo slišali njegovo kulturno in politično udejstvovanje. Da smo danes zbrani v tej dvorani Zavoda Marianum, katerega pobudnik izgradnje je bil prav on, je res velik dar. To na nek način predstavlja kulturna pljuča, saj je z izgradnjo Marijanišča dr. Kovačič želel posredovati predvsem kulturo in vrednote. Želim vam spregovoriti o mladih v Evropi danes, zlasti v povezavi z vero in vrednotami ter z vzgojnimi izzivi današ­njega časa. Govorim kot salezijanec in salezijanci imamo mlade radi. Don Bosko je dejal: »Dovolj je, da ste mladi, pa vas imam močno rad.« Zato je tudi moj pogled na dana­šnjo mladino pozitiven. Današnji mladi so sad generacij pred njimi. Generacija, imenovana baby boomers, se je rodila neposredno po dru­gi svetovni vojni. To so možje in žene, ki so zgradili svet, kakršnega imamo danes. Ti ljudje so verjeli, da so se spo­sobni roditi dobesedno iz ruševin in so bili zmožni ustva­riti novo človeštvo na temelju miru, na razvoju tehnologije ter so trdno verjeli v demokracijo. Nasledila jih je generacija X. To je bila prva generacija, ki se je začela upirati in nasprotovati predhodni generaciji. To so počeli na nasilen način, kot na primer Rdeče briga­de v Italiji, ali pa na način, da lahko vse propade, kot na primer hipiji. Nato je prišla tretja generacija Y, ki jo imenujemo gene­racija milenijcev. Ta generacija ne zaupa ničemur in ni­komur. Ne verjame več v utopije. Zaslužni so za padec ideologij. Niso prepričani, da lahko znanost reši vse te­žave. Prostor dajejo dvomu. Tako prehajamo iz moderne, obdobja razuma, v postmoderno. Sigmund Baumann je to generacijo opisal kot pretočno družbo. Ko zvezda vodnica pade, ni več orientacijskih točk. Tako vzhajajo zvezdice, ki pa so zelo kratkega veka. Danes imamo generacijo postmilenijcev. To so mladi, ro­jeni po letu 1995. To je zelo drugačna generacija. Ne pris­luhne razumskemu razglabljanju. Vse želijo izkusiti. Želijo biti vpleteni, ne le gledalci, želijo biti subjekt, ne objekt. Če jim ponudimo menu, ga ne bodo sprejeli. Sami hoče­jo narediti menu. Z vzgojnega vidika je to velik izziv. Od rojstva so navajeni živeti s tabličnim računalnikom. Bolj kot razumske razloge sprejemajo podobe. Imajo neverjet­no sposobnost, da upravljajo s tisočerimi podobami, ne da bi se izgubili. Hkrati so več čas povezani. Če je za nas to neka virtualna resničnost, zanje to ne velja. Zanje poveza­nost pomeni ustvarjenje skupnosti. Znašli smo se pred popolnoma novo kulturo, ki ima tako pozitivne kot negativne poteze. Najbolj pozitivna lastnost je celostni napredek, saj se ustvarja vedno bolj človeško okolje, ki je v službi vseh ljudi po vsem svetu. Ob enem je to korenit odklon od radikalizma in dogmatizma, vse kar nasprotuje demokraciji, priznavanje vseh človekovih pravic in svobode, nasprotovanje vsakršni obliki nadvlade, podpi­ranje pravičnega sistema, cenitev mirovništva in ekologije. In katere so najpomembnejše vrednote današnjih mla­dih? Če želimo vzgajati, moramo poznati njihove vredno­te. Hkrati smo priče velikemu in globokemu spreminjanju vrednot, kjer se krhajo ne le moralna načela, temveč tudi naravna načela. Tak primer je teorija spola, ki trdi, da lahko spolno identiteto izbiraš sam. Človek 21. stoletja je izgubil upanje v utopije, zato težko sprejemajo dolgo­trajne odločitve. Nekoliko jih preveva pesimizem in hitro zapadajo v kulturo praznine, ki se odraža v pomanjkanju vrednot, nesprejemanju idealov. To je sad krhke misli. Na­vadili so se živeti na način menuja: vsak si izbere, kar želi. To jih napravlja sužnje po modi prehodnega značaja. Oporne točne družbe so se izgubile, zato životarijo kulturo drobcev. Lahko se vprašajmo, ali mladi sploh še iščejo smisel življe­nja. Po eni strani se zdi, da ne. Brez korenin v preteklosti in brez pogleda v prihodnost so primorani živeti v sedan­josti. Ne čudi me, da mladi torej iščejo drogo. Ker nimajo načrtov, se oklepajo sedanjosti in ga želijo živeti do konca. Zato zlahka padejo v »utopična nebesa«: droga, spolna izživljanja, igre na srečo, kultura strasti. So polni strasti, a brez ljubezni. Čeprav mnogi tako opisujejo ta planet mladih, imam sam pozitivnejšo sliko. Že don Bosko je dejal, da so tudi v najnesrečnejših mladih točke dobrega. Izziv za vzgojitelje je najti te točke in iz mladih narediti velike osebnosti. Mladi so sposobni sanj in velikega ustvarjanja. Kot vrhovni predstojnik sem obiskal 132 držav, kjer smo salezijanci navzoči. Koliko tisoč mladih iz Evrope, tudi iz Slovenije, je delovalo in delujejo kot prostovoljci v različnih delih sveta. Seveda ni lahko, ker morajo prejemati dokonč­ne odločitve, a vedno znova jim moramo postavljati cilje in počasi dozorevajo za nekaj velikega. Največja nevarnost zanje je, ko življenje omejijo zgolj na biološki dogodek: rojstvo, rast, razmnoževanje in smrt. Življenje ni le to. Življenje je poklicanost, življenje je poslanstvo, življenje je uresničitev sanj. Največji izziv danes je, kako pomagati mladim, da bo bodo pogledali navzgor in sanjali na veliko. Mladi so polni ta­lentov. Potrebujejo priložnosti. Tedaj bodo postali vodilni v tej zgodovini. Gospod škof se je v homiliji spraševal, ali so danes mladi kot nekdaj dr. Kovačič. Seveda so. Pomagati jim moramo, da ne bodo le gledalci, temveč ustvarjalci. Kot salezijanec verjamem v mlade in prepričan sem, da je največji dar, ki ga jim lahko damo, vzgoja. Vzgoja je umetnost oblikovanja človeške osebnosti, usposabljanja za poklic in pripravljanja državljanov, ki bo zavzet za skupno dobro. Zdaj razumemo, zakaj je Franc Kovačič želel sa­lezijance tukaj. Da bi nadaljevali z oblikovanjem te vrste mladih v tem delu Slovenije. • Po tonskem zapisu v simultanem prevodu M. L. pripravil M. S. Iz zavodske kronike Sonaravni vrt v številkah ... S pomočjo namenske donacije salezijanske ustanove Vereinigung Don Bosco Werk - Jugendhilfe Weltweit iz Švice in z lastnim vložkom zaposlenih in sodelavcev Zavoda Marianum Veržej se je v dobrem letu njegova okolica popolnoma spremenila. Urejen sonaravni vrt vabi obiskovalce in goste na ogled, sprehod, druženje in medsebojni klepet. Iz zavodske kronike ... in na fotografijah Zamisel, uresničitev in ureditev sonaravnega vrta je koordiniral Marko Štajner, vodja Penziona Mavrica. Park s fontano je namenjen druženju in rekreaciji, sonaravni vrt, zeliščni vrt, vrtna uta ter čebelnjak s sobo za sprostitev pa so namenjeni ciljnim skupinam za spoznavanje narave in njenih procesov, življenja z naravo in možnost delavnic v t.i. učilnici v naravi. Skrb za animatorje Najmlajši obraz (po letih in po stažu) v salezijanski skupnosti in naši ustanovi pripada salezijanskemu duhovniku Primožu Korošcu. Dober opazovalec in kritičen ocenjevalec s sposobnostjo posebnega izražanja je prevzel vodenje Marijanišča in začel pri njegovem bistvu: delo z mladimi. Primož, si salezijanec duhovnik. Kako si se odzval na Gospodov klic? Če se ozrem nazaj, lahko rečem, da sem imel srečo, da sem v ključnih trenutkih srečal oz. imel ob sebi ljudi, ki so mi pomagali predvsem s svojim zgledom krščan­skega življenja. V prvi vrsti mislim starše, takratnega domačega župnika, prijatelje iz mladinske veroučne skupine, animatorje … Vsi ti so mi vsak na svoj način dajali podlago in mi zbujali vprašanja, da sem se v svoji mladosti vedno znova spraševal: »Kakšen je moj življenjski poklic?« Prihajaš iz Tuhinjske doline. Kakšno je bilo tvoje otroštvo in kje si sploh spoznal salezijance? Moje otroštvo se ni dosti razlikovalo od mojih vrstnikov. Odraščal sem na vasi, obiskoval prve štiri leta OŠ na po­družnici in tako kakor vsi moji sošolci po pouku enkrat tedensko odšel k verouku v bližnje župnišče. Pri devetih letih je v našo župnijo prišel novi župnik in lahko bi re­kel, da sem ob njegovih urah verouka pričel razmišljati, da bi tudi jaz postal duhovnik. Tekom OŠ in SŠ sem večkrat razmišljal o tem, vendar sem vedno našel pre­več razlogov, s katerimi sem opravičeval oz. odlagal to odločitev. Pridružil sem se mladinski veroučni skupini v župniji, naredil skupaj s prijatelji kakšno dobro delo, se trudil biti dober kristjan itd. Pri 20-ih sem prvič odšel na Uskovnico. Niti nisem vedel, kje se nahaja in kaj se tam dogaja. Hotel sem doživeti nekaj novega. Tam sem prvič spoznal salezijance (duhovnike, ki »špilajo fuzbal«, kjer so svete maše nekaj posebnega, kjer si mladi upajo pokazati in povedati na glas, da so kristjani). Sicer se mi je vse skupaj zdelo nekoliko čudno, ampak bilo mi je všeč in sem raziskoval naprej. Kasneje sem postal ani­mator v Želimljem ter oratorijski in birmanski animator v domači župniji. Čeprav si še mlad, si že prehodil lep del salezijanske poti? Kaj vse si že počel kot salezijanec? Ne vem, od kod vam podatek, da sem mlad? K salezi­jancem sem prišel pri 24-ih, pričel študij na ljubljanski Teološki fakulteti in ga končal v Italiji (Crocetta, Turin). Vmes sem opravljal prakso na Skali (mladinska ulična vzgoja). Po končanem študiju sem postal vzgojitelj v dijaškem domu v Želimljem in pomagal tamkajšnje­mu župniku. Po duhovniškem posvečenju sem bil poleg vzgojitelja v dijaškem domu imenovan še za duhovnega pomočnika v župniji Ig in v glavnem skrbel za podru­žnico Pijava Gorica. Po dveh letih sem bil imenovan za kaplana in vodja Salezijanskega mladinskega centra v župniji Sevnica. Kaplansko službo sem opravljal dve leti, od tega sem zadnjih nekaj mesecev zaradi odsotnosti g. župnika vodil omenjeno župnijo. Letos spomladi pa sem bil imenovan za vodjo Marijanišča v Veržeju. Kdaj si prvič slišal za Veržej in Marijanišče? Si kdaj prej sploh pomislil, da bi kdaj deloval v tej salezijanski ustanovi? Za Veržej sem verjetno prvič slišal leta 2004, ko sem prišel k salezijancem. Spominjam se, da smo člani for­macijske skupnosti preživeli nekaj dni v Veržeju. Mora­lo je biti pozimi 2004/05, ker se spominjam, da je bil mraz. Sem pa takrat res pomislil, da bi bilo lepo živeti in delati tukaj. Salezijanski predstojnik te je imenoval za vodja Marijanišča. Kako se po prvih mesecih počutiš na novem »delovnem mestu«? Prav krasno. Nekaj novega. Vpet si tudi v župnijsko pastoralo, aktivno si dejaven tudi med animatorji. Kakšni so mladi Verženci in okoličani? Vsekakor imam tukaj manj klasičnega župnijskega dela, kakor sem ga imel v Sevnici. Imam pa še vedno pog­lavitno skrb za animatorje. Želel bi si, da bi se z ani­matorji večkrat srečeval, tudi na neformalnih srečanjih. Želel bi si, da bi animatorji večkrat zavili v Marijanišče (ne samo kadar imamo sestanke SMC-ja), da se pozdra­vimo in poklepetamo … Kakšni so mladi Verženci? Da­jejo dober občutek. Kakšen je tvoj pristop in načrti za prihodnje delova­nje salezijanske ustanove v Veržeju? Kot prvo bi si želel čim večjo animatorsko skupino. Želel bi si, da bi Marijanišče postalo mladim domače, da bi se radi ustavljali v njem. Želel bi si tudi, da mladi ne bi imeli občutka, da jih potrebujemo samo takrat, ko je potrebno kaj pomagati, ampak da bi morda kdaj priš­li tudi na kakšno neformalno srečanje (načrtovanje na morju, smučanje, kakšen izlet ali piknik). Želel bi si tudi povezovanja z mladimi iz širše okolice. Pa seveda, da tudi mladi povedo, kaj bi si želeli oni. • »Preseglo je naša pričakovanja« Vsake toliko z veseljem pa tudi s kančkom strahu odpremo knjigo gostov, ki se nahaja pri recepciji Penziona Mavrica ter preberemo, kar ste zapisali (in narisali). Kakšen odmev pride tudi po spletnih poteh. Hvala za vaš pogum, da napišete svoje vtise, ki so za nas prava spodbuda in kazalec, v katero smer naj nadaljujemo naše poslanstvo. Iskrena hvala za sprejetost in odlično vzdušje, ki smo ga V deželi štorkelj nam je vedno zelo všeč. Hvala lepa za vse. bili deležni. Z velikim veseljem se bomo odslej vračali. MIJA, MIHA, JULIJA, JERNEJA, LUCIJA, BOKSLOVI IZ DOLSKEGA PRIHOVŠKI PEVCI, 27.-29. 1. 2017 Odhajam z najboljšimi vtisi. Bog blagoslovi ta dom in vse, Osebje je vzgojno urejeno in naravnano prijazno, priprav-ki v njem prebivajo in se trudijo za ljudi. ljeno pomagati. Priskočili ste na pomoč, ko zanjo sploh TONČKA IZ VUHREDA, 12. 7. 2017 nismo prosili. Hvala vam! Bivanje je bilo vsekakor prijetno, udobno, za kar se vam res moramo zahvaliti. Pohvali­li bi tudi svetovano organizacijo in hrano. Z veseljem se vrnemo še kdaj. P. S. Opravičujemo se za nemire prvega večera. NIKOLAJ IN ANIMATORJI MS Preseglo je naša pričakovanja, pa nismo imeli nizkih. Hva­ la za iskreno gostoljubje in domačnost. Uživali smo! KELHARJEVI Iz zavodske kronike 11. 3. 2017 | Animatorji oratorijev murskosoboške škofije so se seznanili s poletnim oratorijem 2017. V delavnicah so poznavali zgodbo, igre, pesmi in kateheze. Wir waren hier zum Tango tanzen. Tangoferien! War toll und sehr intensiv. KERSTLIN, ANDREA, 25. 2.–2. 3. 2017 Super smo se imeli. Hvala, da ste nas razvajali. Hvala, ker mladim družinam omogočate razkošne počitnice, ki nam je dosegljiva! STRAJNARJI Hvala vam za lep sprejem, postrežbo in druženje ob Mariji Pomočnici. MEŠANI CERKVENI ZBOR FRANCE GAČNIK IZ STRANJ PRI KAMNIKU, 21. 5. 2017 Neizmerno sem hvaležna za milost, ki mi je bila dana, da sem preživela vikend paket v Penzionu Mavrica in to prav ob prazniku Marije Pomočnice. Nepozabno doživetja: vigilija, procesija z lučkami, molitveni in romarski shod, sv. maše. Vse se me je globoko dotaknilo in mi daje novih moči na duši in telesu (odlična hrana) in prav na koncu blagoslov Marije Pomočnice. Hvala iz srca za tako topel sprejem in prijaznost celotnega kolektiva. Naj vas pri va­šem delu še naprej spremlja Božji blagoslov in varstvo Marije Pomočnice. ŠTEFKA HUMAR, DOBITNICA NAGRADE IZ »DON BOSKA«, 19.-21. 5. 2017 Hotel je vreden za 5 zvezdic! Hvala! OŽBEJ Preživeli smo čudovit teden tu pri vas. Počutili smo se kot doma. Hvala za navdušenje. Pridemo spet. DRUŽINE HRIBAR, KELHAR, KERN, JULIJ 2017 V veselje in zadovoljstvo nam je, da imamo tako izjemne­ga poslovnega partnerja kot je ZAVOD MARIANUM VERŽEJ –PENZION MAVRICA. Postavljate višja merila, kot jih lahko pričakujemo. Z vašimi aktivnostmi ste pomembno prispe­vali k uspešni izvedbi naših delavnic. Stremite k uspehu, popolnosti in doseganju definiranih ci­ ljev. Za vas ni nič nedosegljivo in uspeh ni nikoli dokončen. Odraža vas profesionalnost, disciplina, prijaznost in vztrajnost. Vrnitev našega pozitivno naravnanega ključ­nega kadra iz delavnic je potrditev, da delate prav in s popolno predanostjo poslanstvu vašega zavoda. Ključ za takšen uspeh nam je v podjetju poznan, pred­vsem z vidika zavedanja, kako pomembnega poslovnega partnerja imamo. Želim vam izraziti iskreno priznanje ter zahvalo za vaš trud, pripravljenost in angažiranost. Hvala vam, izjemni ste. Želim vam uspešen preostanek tedna in lepo vas pozd­ravljam! NN, 9. 11. 2017 24.-26. 3. 2017 | Zavod Živi na polno je ponovno pripravil »ženski konec tedna« z izzivalnim in vablji­vim program z vprašanjem: Ne znaš reči NE? Privilegij doživetja Božje bližine Čeprav o družinah in njihovih predstavitvah lahko prebiramo že marsikje, ni nikoli preveč govora o tem Božjem temelju, iz katerega raste človeštvo in ga mnogi skušajo uničiti. Tokrat smo k pogovoru povabili družino Dečman s Ponikve, ki so tudi redni gostje Marijanišča. Kdo so Dečmanovi, kako živijo in kaj počnejo? Sva Igor in Anka Dečman in prihajava s Ponikve pri Šentjurju, ki je rojstni kraj bl. A. M. Slomška. Poročena sva 9 let in sva Bogu hvaležna, ker naju je poklical na skupno pot. Blagoslovljena sva bila s petimi čudovitimi deklicami: Lano (10), Mijo (8), Evo (6), Zalo (4,5) ter Izo (2,5). Imamo pa še enega angelčka, ki nas vedno spremlja v molitvah ter prosi za nas. Igor je strojni inženir in dela v BSH Nazarje, jaz pa sem bila do lanskega oktobra zaposlena kot profesorica na srednji šoli v Celju. Kar nekaj časa pred tem sva pričela razmišljati, da bi jaz ostala doma. Igor je dve leti spremljal finančni položaj, v ta namen sva veliko molila in se skupaj odločila, da pustim delovno mesto. Res sem hvaležna, da sem lahko doma, saj to pomeni, da si lahko poleg kupa dela vzamem nekaj časa tudi za Igorja in otroke. Današnji dan je bil še posebej blagoslovljen, saj mi je prva deklica, Lana, pri večerni molitvi zaupala, da je vesela, da je doma v naši družini. Pa da ne bi zamenja­la s sošolkami, ki večino časa prebijejo same v svojih sobah v družbi mobitelov, saj smo mi skupaj in skupaj zmolimo, kaj preberemo, zapojemo. Takšne besede res dvignejo človeka in dajo potrditev, da greš po pravi poti. Bl. A. M. Slomšek je zapisal: »Ptico boš spoznal po petju, pa človeka tudi: ako lepo petje, ima tudi lepo srce. In kar se o človeku posamezno – se lahko reče o vsem ljudstvu. Iz obilnosti srca se glasijo usta, in kjer ni čednih pesmi, tam tudi prebivati ni veselo.« Hvaležna sem, ker je pe­sem tista, ki nas druži. Zelo radi tudi ustvarjamo, kaj zaigramo in smo aktivni v cerkvi – z možem rada pomagava in sodelujeva. V okviru župnije in zakonskih skupin organiziramo kakšne dogodke, jaz rada sodelujem pri molitvenih urah, Igor pa rad fotografira. Tudi Lana, Mija in Eva že pridno sodelujejo. Vse tri pojejo pri otroškem cerkvenem zboru, Lana in Mija pa že tudi kdaj kaj prebereta. Vesela in hvaležna sva, da naju je Bog poklical na svojo pot; hvaležna, da naju uči in naju spreminja. Naučila sva se, da je v življenju treba ljubiti, vztrajati, verovati, upati, moliti, se zahvaljevati, izražati svoja čustva ter svoja bremena izročati Bogu v zakramentu spovedi. Vsak dan morava sprejeti vsak svoj križ in biti hvaležna, da nisva sama, ko ga nosiva. Da nama Jezus pomaga nositi najin križ in da je On že vse pretrpel za nas. Zato imamo tudi mi v Njem moč, da pretrpimo marsikaj in da v tem trpljenju zrastemo, se utrdimo ter postanemo radostni pričevalci in nosilci miru. Kot drugi posamezniki, zakonci in družine, smo tudi mi šli že skozi veliko preizkušenj. Najbolj sta nas zaz­namovali dve. Prva je bila bolezen najine prve deklice Lane, ki je kmalu po rojstvu drugorojenke Mije zbolela za hudo pljučnico. Njeno življenje je viselo na nitki in je bilo takrat izmoljeno s pomočjo karizmatične molitvene skupine. Bog je res velik in dela čudeže. Ta prva večja preizkušnja je postavila temelje najinega odnosa, v ka­terega sva po tem dogodku skupaj povabila Jezusa, brez katerega bi ne zmogla skozi viharje življenja. Naslednja večja preizkušnja pa je bila bolezen najine četrte deklice Zale, ki so ji pričele razpadati mišice. V času te preizkušnje sva ugotovila, kako pomembna je družina in kaj pomeni, če smo razbiti in ne moremo biti skupaj, saj smo bili cel mesec ločeni. Postavila je temelje naše družine, saj sva se zavedla, da je družina Cerkev v malem in da morava skrbeti za dober odnos med nama, saj tako najbolje poskrbiva za dobro počutje in odnose med vsemi nami. 22. 4. 2017 | Tine Mlinarič je pripravil pesniško-glas­beni večer z gostom Branetom Senegačnikom. Sode­lovala je vokalno-instrumentalna skupina Ivančič. Vse fotografije: arhiv družine Dečman peter pučnik sdb marko primož korošec sdb marko štajner ivan kuhar klaudija štajner angelca fekonja direktor suhoveršnik sdb vodja marijanišča vodja penziona vodja rokodelskega računovodkinja kuharica namestnik direktorja mavrica centra Iz zavodske kronike Vaša družina je vpeta v delovanje društva Družina in Življenje. Kje ste se spoznali s tem gibanjem, kaj vam pomeni in kako načrpano »moč« iz te povezave prenašate v vsakdanje okolje? Društvo Družina in življenje ima pomembno mesto v življenju naše družine. Prvič sva se srečala z njim leta 2009, ko sva se udeležila uvodnega vikend seminarja za zakonske pare. Malo po rojstvu druge deklice smo imeli v Slomškovi rojstni hiši predstavitev društva Dru­žina in Življenje, katere gosta sta bila Vilma in Dani Siter. Takrat smo ustanovili kar dve zakonski skupini. Že sedem let sva člana DiŽeve zakonske skupine, sva tudi voditeljski in pričevalski par. Rada se udeležujeva vikend seminarjev za zakonske pare, brez tedna za družine v Veržeju pa si niti ne moremo več predstavljati poletja. Doživljati Božjo bližino, črpati moč pri Njem, ki je naša pot, resnica in življenje, je privilegij. Načrpano moč pre­našava v vsakdanje okolje tako, da sva se pripravlje­na spreminjati, kot želi Bog in da sva pripravljena zanj marsikaj narediti in se tudi marsičemu odpovedati. Jn 2,5 v Svetem pismu pravi: »Kar koli vam reče, storite.« Kdaj in kako ste spoznali našo ustanovo? Kako se počutite pri nas in kaj bi nam položili na srce? Marijanišče v Veržeju sva prvič spoznala leta 2011, ko sva prišla na teden za družine, ki ga organizira dru­štvo Družina in življenje. Tisto leto zaradi bolezni nismo mogli priti za cel teden, ampak samo za en dan. Pa je bilo to dovolj, saj smo od takrat dalje redni obiskovalci Marijanišča. Pri vas se počutimo kot doma, saj se vsi v Marijanišču trudite, da se gostje počutijo sprejete in zaželene. Pripravite zelo dobro hrano in ostajate vedri kljub obilici dela. Zelo nam je všeč, da imate svojo kapelo, kjer se radi udeležujemo sv. maš. Poiščemo lahko tudi duhovnika, ki je na razpolago za razgovor in spoved. K vam pa se radi vračamo tudi zato, ker lepo skrbite za Marijanišče, ga imate radi in se trudite za napredek. Želiva si, da bi čim več družin prihajalo k vam in da bi zahrepenele po odnosih, ki bogatijo. V čem vidite glavno nalogo pri vzgoji mladih, naj si bo v družini ali v družbi, da bodo še ohranjali vrednote, ki nam jih podarja Bog? Poglavitno vlogo pri vzgoji mladih predstavlja v družini predvsem odnos med zakoncema, v družbi pa odprtost, pristnost in sprejemanje sebe in drugih. V Svetem pismu piše: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Pa imamo res radi sami sebe? Ali res poznamo sebe – tisto dobro v nas, kar je dar Boga, našega Stvarnika? Naloga vsakega posameznika je, da išče, ohranja in poglablja živi odnos z Jezusom, saj lah­ko le tako dobimo milost spoznanja samega sebe skozi Božje oči. Ko gremo skozi proces očiščevanja, nam je dano videti, slišati in čutiti vedno več in vedno bolj in­tenzivno. Samo z Božjo pomočjo lahko objamemo otroka v sebi, pozdravimo svoje rane, predelamo svoja čustva, spoz­namo svoje talente in pričnemo imeti radi sami sebe. Imeti radi tisto, kar smo in ne tisto, kar bi si želeli biti, saj je to le iluzija. Samo tako smo pripravljeni sprejeti, da nismo popolni in da se nam niti ni treba truditi, da bi bili. Vse to v zavedanju, da nas je Bog ustvaril natan­ko takšne, kakršne si nas je zamislil in da smo takšni kot smo ravno pravšnji. Šele takrat, ko začnemo sprejemati sami sebe, lahko pričnemo res sprejemati in imeti radi svojega zakonca, otroke ter druge. Pri tem je pomembno seveda tudi, da midva skrbiva za skupno povezanost z Bogom – da sku­paj moliva in drug drugemu ter Njemu zaupava svoje radosti, hrepenenja, težave. Vse to zato, da sva priprav­ljena iti z Njim skozi preizkušnje, kajti v Bogu je moč in rešenje. Močna sva namreč ravno toliko, kolikor sva pripravljena svojo nemoč prinašati pred Gospoda in mu jo izročati. Ves ta proces pa opazujejo najini otroci in za zdrav­je otroka je odločilna moč ljubezni med staršema. Bila sva blagoslovljena z otroki in s tem sva dobila tudi po­membno nalogo. Potrebno je, da se zavedava, da so otroci dar in da so nama zaupani, ker nama Bog zaupa, da jih bova vzgajala za samostojnost v veri, upanju, lju­bezni, sprejemanju, odpuščanju … Otroci morajo videti, da sva včasih tudi midva nemočna in da iščeva pomoč, varstvo in vodstvo pri Bogu. Samo tako se bodo lahko tudi sami naučili sprejemati svojo nemoč, žalost, jezo, sram, strah in vse to predajati Bogu. Začutiti morajo ljubezen, ki povezuje in napolnjuje naju. Videti morajo, da se imava rada, da se spoštujeva, da sva hvaležna drug za drugega in da sva hvaležna zanje. Podobne stvari morajo otroci videti tudi pri katehetu, duhovniku in ostalih ljudeh. Je pa res, da je težko biti resničen, ker je to naporno in tvegano. A je to edina pot, ki je pravilna in osvoba­jajoča. Kajti »On osvobaja in rešuje, dela znamenja in čudeže na nebu in na zemlji« (Dan 6,28). • bernarda urška ambrož andrej kotorščak slavica čuk vida mužinčič tatjana rauter breda lašič žarković lončarka hišnik čistilka pomoč pri razvoju in pomoč pri organizaciji pomoč v muzejih, kuharica pospeševanju turizma kulturnih dejavnosti galerijah in arhivih »Rada delam z mladimi« Predstavljamo vam Bernardo Žižek, ki redno sodeluje z Rokodelskim centrom DUO, saj poleg svojih izdelkov, ki jih predstavlja in prodaja v naši rokodelski trgovini, izvaja tudi delavnice za vse več šol, ki prihajajo k nam na tehnične dneve. Bernarda Žižek prihaja iz družine Jakobovih, iz Lipovec, ki so znani po svoji tradiciji pletenja izdelkov iz slame. Kje ste spoznali in se naučili rokodelske dejavnosti, s katero se ukvarjate? Pletenja iz slame sem se naučila doma, pri svojih starših. Dejavnost je nekako prišla v našo družino po naključju. Moj oče je bil invalid in zdravniki so mu priporočili, da bi se ukvarjal z izdelavo ročnih izdelkov. Osnove pletenja iz slame ga je takrat priučila ena od tet. Od takrat smo pletli vsi v družini – oče, mama in mi, otroci. V družini smo bil štirje otroci in vsi, razen brata, ki je žal umrl, prenašamo znanje naprej svojim potomcem, sedaj že vnukom. Lahko rečem, da je sla­ma in pletenje iz slame del naše družinske tradicije. Kdaj in kako ste spoznali Marijanišče in sedanji Zavod Marianum Veržej? Z Marijaniščem smo bili povezani že od samega za­četka, saj je bil naš stric Avguštin Jakob salezijanski duhovnik, mama je še vedno vključena v molitveno skupino in tako smo že ves čas bili tesno povezani z aktivnostmi Marijanišča. Rokodelsko smo se še bolj povezali z vzpostavitvi­jo Rokodelskega centra DUO Veržej. Ko se je center vzpostavljal, smo preko centra predstavljali in proda­jali svoje izdelke – seveda so naši izdelki še sedaj v tej trgovini – predvsem pa preko različnih delavnic začeli tudi prenašati znanje in spretnosti pletenja iz slame našim najmlajšim in drugim skupinam. Kako doživljate mlade na delavnicah, s katerimi delite svoje znanje? Z mladimi zelo rada delam – lepo mi je predvsem, ker z veseljem sprejemajo znanje, ki ga dajem. Na tak način podoživljam svoje veselje mladih dni, ko sem se tudi sam z iskro v očeh učila pletenja iz slame. Še posebej mi je v veselje, ko skupaj uspemo narediti iz­delek in so mladi zadovoljni in ponosni, ko ga uspešno končajo. Cilj delavnic je, da spoznajo rokodelsko delo in znajo izdelke rokodelcev tako še bolj ceniti. Kakšen je vaš pogled na rokodelstvo v Pomurju in Sloveniji? V zadnjem času se pojavlja veliko novih rokodelcev, tudi mladih. Verjetno tudi zaradi tega, ker je večja brezposelnost in si na tak način želijo izboljšati tre­nutno socialno-finančno stanje. Tukaj vidim predvsem izziv tudi nas, starejših rokodelcev, da bi se znali pribli­žati mladim in skupaj z našim tradicionalnim znanjem in njihovimi sodobnimi pogledi narediti nove izdelke, ki bi bili tržno zanimivi. Z veseljem pa jim pomagamo tudi s svojimi izkušnjami in nasveti. Lahko rečem, da se tudi sicer povpraševanje po izdelkih domače obrti in predvsem iz naravnih materialov po­večuje. Je pa res, da smo se tudi rokodelci prilagodili v izdelavi izdelkov – spominke in praholovce so zamenjali izdelki, ki imajo dodano vrednost v uporabnosti. • Pogovarjal se je Ivan Kuhar Iz zavodske kronike »Z zanimanjem smo si ogledali razstavo in kupili spominek.« To je le en zapis mlade obiskovalke od mnogih, ki jih najdemo v knjigi spominov Rokodelskega centra DUO Veržej. Veseli smo, da se v tej enoti prepletajo rokodelska stroka s kulturnimi dejavnostmi, izobraževanje z vzgojo in povezovanje lokalnega prebivalstva s širno Slovenijo. 9. razstava slovenskih jaslic, otroških jaslic in jaslic Marije Bizjak 2. december 2016 – 2. februar 2017 Aquaviva – Živa voda od biodiverzitete do pipe Aqualutra – Vidra kraljica voda (LUTRA) 6. junij – 15. september 2017 razstava Marije Zver 6. februar – 30. marec 2017 1. samostojna slikarska Literarni natečaj BioBlitz - 24-ur z reko Muro 1. – 15. september 2017 9. razstava pirhov slovenskih pokrajin in križevega pota 7. april – 2. maj 2017 Fotografska razstava Ti, ki si Življenje samo 11. julij – 11. september 2017 Razstava ročnih del centra Rogatec Razstava Rokodelskega 4. maj – 3. junij 2017 24. september – 24. november 2017 Naša ekskurzija se je končala, zato bi se vam radi iskreno zahvalili za vso vašo gostoljubnost in prijaznost, ki smo jo bili deležni, tako pri delavnici kot tudi pri bi­vanju. Od vas smo odšli polni pozitivnih vtisov. Pohvala gre celotnemu kolektivu! V upanju, da se še kdaj srečamo, vas lepo pozdravljamo. ZALA IN OSTALI DIJAKI 4.A GIMNAZIJE NOVO MESTO, 24. 9. 2017 Članice in člani Tretje Univerze Murska Sobota smo obiskali vaš Center domače obrti in smo navdušeni nad energijo, ki jo izžareva! Razstavljeni izdelki so prek­rasni! Čestitamo! 18. 9. 2017 Zares lepo, vse obdelano s srcem in du­hovno miselnostjo, povezano z naravo in življenjskim sobivanjem! Želiva vam še obilo uspehov pri novih stvareh in odkri­vanjih našega vsakdana. Čudovito. Poz­drav z Gorenjske. ZAKONCA VIDIC Čestitam za čudovito razstavo in za ohranjanje naših izročil. MARJAN PODOBNIK Z DRUŽINO, 1. 8. 2017 Lepo, da še ohranjate stare stvari, da mladi vidijo, kako se je včasih živelo. Hvala za vaš trud. LEONIDA IN IVAN ŠLAG Z zanimanjem smo si ogledali razstavo in kupili spominek. TEJA MESARIČ, 13. 7. 2017 Zasavke na dopustu v Termah smo si z zanimanjem ogledali celo vašo hišo. Zelo lepo! NEVENKA, MARJANA, IDA, BOŽA, JELKA, 4. 6. 2017 Članice Društva kmetic Križevci-Veržej smo zelo navdušene nad videnim na raz­stavi vaših spretnih rok. Le tako naprej. Dobile smo kar nekaj idej tudi za naše delo. Čestitamo. 30. 5. 2017 Združeni v razstavi. Kreativno delo otrok, odraslih in starejših ljudi. Vedno dobimo zamisli, da tudi sami poskusimo kakšno novo tehniko. ANA IN BOGDAN MUŽINA, 1. 5. 2017 Čestitam organizatorjem razstave pirhov slovenskih pokrajin. MILFELNER RUDI (LET. 1921), ROJAK IZ VERŽEJA, 17. 4. 2017 Ogledal sem si razstavo pirhov. Čudovito, lepo, samo še premalo je iz širše Slove­nije. JOŽE ZORC, 8. 4. 2017 Sind sehr nett empfangen werden. Sehr bemüht für Touristen und gute Auskunft. Interessant und Empfehlenswerd. FAM. PLOCHL (FRANZ, INGRID, VERENA UND SABINE), BEZ. AMSTETTEN Naravna gradiva na otip Rokodelska učna delavnica z lončarskim ateljem je tudi letos gostila lepo število organiziranih skupin, ki so v svoj program vključili dejavnost v rokodelskih delavnicah. S svojimi rokami so otipali in oblikovali naravna gradiva (glino, šibje, slamo, ličkanje). Nasmeh se je razlezel na njihove obraze, ko je med njihovimi rokami luč sveta ugledal prvi izdelek. 14. 1. DTV Partizan Ormož 25. 1. Vzgojiteljice Vrtca Ormož 21. 2. OŠ Središče ob Dravi 13. 3. LAS delavnica 6. 4. Pokrajinski arhiv Maribor 7. 4. Vzgojteljice vrtca Šempeter 13. 4. OŠ Cvetka Golarja 25. 4. Gimnazija Želimlje 29. 4. Zavod Logarica, Brezovica 4. 5. Zavod Antona Martina Slomška - OŠ Montesori 12. 5. OŠ Kranjska Gora 17.-18. 5. OŠ Šempeter pri Novi Gorici 19. 5. OŠ Rodica Domžale 19. 5. LAS Češka 25. 5. OŠ Brestanica 25. 5. Vrtec Mala Nedelja 26. 5. OŠ Majšperk 29.-31. 5. Gimnazija Bežigrad 5. 6. Vrtec Ljutomer 6. 6. Turistično društvo Mala Nedelja 8. 6. OŠ Blanca 9. 6. OŠ Mokronog 9. 6. OŠ Žiri 10. 6. Rokodelski center Moravče 13. 6. OŠ Rogaška Slatina 13. 6. Gimnazija Ormož 14. 6. OŠ Horjul 14. 6. OŠ Cven 15. 6. OŠ Ormož 15. 6. Vrtec Križevci pri Ljutomeru 16. 6. OŠ Olge Meglič Ptuj 17. 6. OŠ Tone Pavček Mirna Peč 20. 6. OŠ Velenje 28. 8. Strokovni delavci OŠ Horjul 7. 9. Gimnazija Želimlje 14. 9. OŠ Log 20. 9. Gimnazija Novo mesto 20. 9. Gimnazija Vič 21. 9. OŠ Brinje Grosuplje 26. 9. Gimnazija Vič 26. 9. OŠ Pišece 27. 9. OŠPP Dečkova - Center Janeza Levca Ljubljana 28. 9. OŠ Rovte 30. 9. OŠ Gorica Velenje 2. 10. OŠ Alojzija Šuštarja 3. 10. OŠ Velenje 4. 10. Gimnazija Idrija 5. 10. OŠ Križevci 5. 10. OŠ Medvode 11. 10. SŠC Velenje 12. 10. OŠ Dragomelj 21. 10. OŠ Črnomelj 27. 10. OŠ Danile Kumer Ljubljana Iz zavodske kronike Sodelovanje ni samoumevno Zavod Marianum Veržej v času uresničevanja strategije za obdobje 2014-2020, ki smo jo na lokalni ravni tudi sami aktivno sooblikovali, v letu 2017 začenja izvajati operacije in projekte, za katere verjamemo, da bodo imeli številne pozitivne učinke na življenje tukajšnjih prebivalcev ter na goste in obiskovalce, ki prihajajo v naš dom. Leto 2017 bomo zaključili s poročilom projekta SONA­RAVNI VRT, ki je s pomočjo namenske donacije salezi­janske ustanove Vereinigung Don Bosco Werk - Jugen­dhilfe Weltweit iz Švice in z lastnim vložkom zaposlenih in sodelavcev Zavoda Marianum Veržej omogočil, da je okolica Marijanišča dobila privlačno podobo, hkrati pa na gredicah razvaja obiskovalce z okusnimi, zdravimi in sladkimi dobrinami matere narave. Ko bodo vsa zasaje­na drevesa razbohotila svoje krošnje, bo vrt prav prijet­na senca in prostor za druženje najrazličnejših skupin. K temu bo pripomogla tudi nadgradnja vrta, ki se uresničuje skozi uspešno pridobljeno operacijo na 1. Javnem pozivu LAS Prlekija, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, REKREATIVNO IN DRUŽABNO NA PROSTEM, z akronimom GREMO ŠPORTAT, ki sta ga v skupnem partnerstvu prijavila Občina Veržej in Zavod Marianum Veržej. V sklopu istega razpisa se je v enoti Centra DUO s sep­tembrom začela izvajati operacija PRLEŠKI LONČAR, kjer v projektnem partnerstvu z Lončarstvom Žuman iz Ljutomera skušamo aktualizirati poklic lončarja, razviti nove izdelke, ki bi bili tržno zanimivi za sodobnega kup­ca, predvsem pa v lokalno okolje prinesti nova znanja in spretnosti oblikovanja gline na različne ciljne skupine – tako otroke v šolah, turiste in obiskovalce, kakor tudi potencialne mlade lončarje in tiste, ki se z oblikovanjem gline na kakršen koli način že ukvarjajo. 2. Javni poziv LAS Prlekija, ki je sofinanciran iz Evrop­skega sklada za regionalni razvoj, je v našo hišo pri­nesel prav tako dva projekta: Plavčkova dežela in Pa­nonsko sadje. PLAVČKOVA DEŽELA predstavlja zagon izobraževalnega turizma v naši občini. Pestro paleto partnerstva v ope­raciji predstavljajo poleg prijavitelja, Zavoda Marianum Veržej, še Občina Veržej, Osnovna šola Veržej in Kultur­no društvo Slavka Osterca Veržej. Glavni cilji operacije so izdelati krovno turistično zgodbo, jo nadgraditi v bla­govno znamko in predvsem povezati akterje v občini, ki ponujajo izobraževalno-turistične programe. Prepričani smo, da bo Plavčkova dežela zelo razgibala delovanje, ne le na občinski ravni pač pa tudi širše. Z delno izobraževalnimi vsebinami, predvsem iz pod­ročja zdravega načina življenja in pomembnosti uživa­nja lokalnega sadja, se vključujemo tudi v projekt PA­NONSKO SADJE, katerega nosilec in prijavitelj je sicer Malus, d.o.o. iz Vučje vasi. Največji in tudi finančno najtežji projekt, ki smo ga za­čeli izvajati s 1. septembrom 2017, je projekt, pridobljen na programu sodelovanja INTERREG Slovenija-Hrvaška (SI-HR), ki ga podpirata Evropska unija in Evropski sklad za regionalni razvoj in smo ga skupaj s partnerji poime­novali ZELENO ŽELIMO. Zeleni turizem je tisto, kar si vsi želimo, zeleno usmerjeno gospodarstvo, ki ne obreme­njuje naravnih danosti in nas usmerja k trajnostni rabi okolja, v katerem živimo. Rokodelstvo je v osnovi zeleno – tradicionalni rokodelci uporabljajo za izdelavo svojih izdelkov lokalne, naravne materiale, sodobni rokodelci pa se nemalo krat lotevajo izdelovanja izdelkov iz tako imenovane ponovne uporabe, oz. redizajna, ki iz sicer odpadnih, a še uporabnih materialov izdelajo nove iz­delke. A ne le rokodelstvo, tudi turizem je lahko še kako trajnostno in zeleno usmerjen. Na področju naše občine in širše regije se tega še kako dobro zavedamo, zato smo s pobudo Občine Veržej, ki je sicer v projektu prid­ruženi partner, z veseljem pristopili k projektu Zeleno želimo, katerega vodilni partner je Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota. Pripravil Ivan Kuhar Predstavitveni paviljon za rokodelstvo je nova investicijska pridobitev v sklopu projekta Zeleno želimo, ki je našla pros-tor v kampu ob Marijanišču in je vpisano v seznam Registra nepremične kulturne dediščine, pri Ministrstvu za kulturo RS. S takšnimi investicijami želimo aktualizirati in pomembno vplivati na prepoznavnost in vključevanje snovne in nesnovne dediščine v turistične produkte. 27. 8. 2017 | Župljani Veržeja so z novim župnikom Jožetom Pozdercem tradicionalno poromali na Ptu­jsko goro, popoldne pa so obiskali še Sevnico. Spremljajte naše izvajanje projektov, operacij in aktivnosti: www.marianum.si Zavod Marianum Veržej Center DUO Veržej Hišna imena v Pomjanu Pozno pomladi je v lončarsko delavnico Centra DUO Veržej priromalo naročilo za izdelavo glinenih tabel s starimi hišnimi imeni neke do tedaj nam neznane primorske vasice Pomjan. Seveda smo se lončarka Urša in sodelavci Rokodelskega centra DUO razveselili novega dela, ob tem pa si lomili jezike ob prebiranju čudnih imen: Pr Tonina Mežnarja, Pr Vanake Minke Šavrinke, Torkola, Pr Vika in še približno 45 drugih. 3.-5. 9. 2017 | Salezijanska mladinska pastorala je na letnem načrtovanju svojih dejavnosti zbrala sale­zijance, ki delujejo v Sloveniji in po svetu. pomjan je najvišje ležeča vas šavrinskega gričevja (342 m). ime naj bi dobila po nasadih jabolk (pomi), ki so nekoč prekrivali okolico zdajšnje vasi. Po prvih poskusih smo se najprej lotili priprave gline in izdelave črk za izrez. Sledila je izdelava tabel, ročni izrez črk za vsa imena ter pritrjevanje iz gline izrezanih črk na table. Sledilo je sušenje tabel, ki smo jih obtežili, da se ob krčenju gline niso zvijale. Po dobrem mesecu je sledilo pečenje tabel v lončarski peči in končno zaščitni premaz z lanenim oljem. Prišel je težko pričakovan septembrski dan, ko je Marko previdno kot jajčka odpeljal poln avto tabel na Primor­sko. Pomjan je najvišje ležeča vas Šavrinskega gričevja (342 m). Ime naj bi dobila po nasadih jabolk (pomi), ki so nekoč prekrivali okolico zdajšnje vasi. Pobudnica ideje in glavna koordinatorka Stanka je takoj sklicala nekaj okoliških vaščanov, ki so si ogledali in ocenili izdelane table. Tudi lončarki Urši, ki je nestrpno pričakovala prvi odziv, se je odvalil kamen od srca, da se je vse dobro izteklo. Sledilo je prijazno povabilo domačinov Pomjana Centru DUO, naj si pridemo ogledat rezultat dela, ko bodo table pritrdili na svoje domove. In tako smo se oblačnega in deževnega oktobrskega dne Ivan, Urša in Marko odpra­vili na delovni izlet v vasico Pomjan, ki odslej nosi tudi pečat Rokodelskega centra DUO Veržej. Stanka in doma­čini so nas gostoljubno sprejeli, nas pogostili in odprli svoje domove. Ogledali smo si tudi nastajajoči etnološki muzej, kjer zbirajo pristno gradivo svoje vasi. Tudi sami smo se s ponosom sprehodili po strnjeni vasici, s katere hiš in ulic prijazno pozdravljajo domača hišna imena. Presenetilo nas je, kako se v skoraj izumrlo vasico z nekaj več kot 200 prebivalci vrača življenje. Prizadevni domačini so se kljub različnim mnenjem in pogledom povezali in obudili pristno vaško idilo. Nekoč podirajoče se gospodarske objekte obnavljajo za turistične nasta­nitve, predvsem pa obujajo družbeno življenje vaščanov. Rezultat tega prizadevanja so tudi table starih hišnih imen iz naše lončarke delavnice, ki krasijo to vasico. Zato smo veseli, da smo lahko vstavili kamenček v mozaik zgodbe idilične šavrinske vasi, s katero bomo tudi v prihod­nje še sodelovali in v katero se bomo gotovo še vrnili. • 22. 9. 2017 | Sonaravni vrt v Zavodu Marianum in lončarsko delavnico Centra DUO so obiskali člani Ze­liščarskega društva Ginko iz Celja. Vabljeni v letu 2018 19.-21. januar 2018 Vikend za ženske Zavod Živi na polno pripravlja sklop srečanj za ženske. Vabljene vse ženske, ne glede na status in starost, da dajo priložnost Bogu in stopijo na pot svobode. 26.-28. januar 2018 Pevski vikend za mlade pevce Intenzivni pevski konec tedna za osnovnošolce, ki prepe­vajo v otroški zborih. Naučili se bomo nekaj novih pesmi in jih tudi posneli. 2.-4. februar 2018 Na deželi je lepo! Duhovno družabni konec tedna za družine, ki se preživljajo s kmetijskimi dejavnostmi. Obilo duhovnega, družabnega in tudi strokovnega programa. 16.-.18. februar 2018 Vikend za ženske Zavod Živi na polno pripravlja sklop srečanj za ženske. Vabljene vse ženske, ne glede na status in starost, da dajo priložnost Bogu in stopijo na pot svobode. 23.-25. februar 2018 Duhovni vikend za družine Duhovno-družabno srečanje v salezijanskem duhu. 24. februar 2016 Srečanje animatorjev oratorija Predstavitev gradiv za poletni oratorij ob 9.00. 25.-27. februar 2018 Duhovne vaje za ministrante in ministrantke Duhovno-družabni dnevi za vse, ki med letom pridno mi­nistrirajo ob Gospodovem oltarju. 28. februar-2. marec 2018 Duhovne vaje za birmance Duhovno-družabno srečanje za osnovnošolce, ki se prip­ravljajo na prejem zakramenta svete birme. 23. marec 2018 ob 11.00 Odprtje razstave pirhov in velikonočnih iger Puščenjakova dvorana Centra DUO bo že 10. gostila razsta­vo pirhov slovenskih pokrajin in vsega, kar je povezano s starimi družabnimi igrami ob Veliki noči. 23.-25. marec 2018 Vikend za ženske Zavod Živi na polno pripravlja sklop srečanj za ženske. Vabljene vse ženske, ne glede na status in starost, da dajo priložnost Bogu in stopijo na pot svobode. 20.-22. april 2018 Duhovni vikend za družine Duhovno-družabno srečanje v salezijanskem duhu. 4. maj 2018 Odprtje razstave čipk in ročnih del V Puščenjakovi dvorani Centra DUO bodo svoje ustvarja­nine predstavile pomurske klekljarice in članice Društva upokojencev Veržej. 5. maj 2018 Srečanje družin prvoobhajancev Srečanje družin, katerih otroci se pripravljajo na prejem prvega svetega obhajila. Zanimiva tema za starše in pe­stra duhovno-družabna priprava za otroke. 18.-20. maj 2018 Vikend za ženske Zavod Živi na polno pripravlja sklop srečanj za ženske. Vabljene vse ženske, ne glede na status in starost, da dajo priložnost Bogu in stopijo na pot svobode. 19. maj 2018 Vigilija ob prazniku Marije Pomočnice Ob 20.00 sveta maša v Kovačičevi dvorani Marijanišča, po sveti maši procesija z lučkami in milostnim kipom v župnijsko cerkev. 20. maj 2018 Romarski shod ob prazniku Marije Pomočnice Ob 14.00 molitvena ura za duhovne poklice v župnijski cerkvi. Ob 15.00 slovesna procesija z milostnim kipom, nato sveta maša na dvorišču Marijanišča, ji jo bo vodil glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak. 6.-13. julij 2018 Oratorij za družine Oratorijski teden za družne, poln duhovnosti, počitniškega živžava, ustvarjanja in odkrivanja novih krajev. 15.-13. julij 2018 Ustvarjalni kamp Družabno-doživljajski kamp za osnovnošolce, ki bodo spoznavali rokodelsko dediščino in preživeli del počitnic v medsebojnem druženju v zemljankah in Trio kampu. 23.-28. julij 2018 Župnijski oratorij Poletni počitniški program za otroke in mlade. ki bodo ob oratorijskem programu spoznali severnoameriške Indijan­ce in misijonsko delo Friderika Ireneja Barage. 10.-13. avgust 2018 Duhovne vaje z g. Gerjoljem za družine Tradicionalne duhovne vaje za družine in zakonce na osnovi geštalt pedagogike in s programom za otroke. 30. september 2018 Miholovo in Miholov sejem Župnijsko žegnanje in rokodelski sejem z bogatim sejem­skim, kulturnim in družabnim programom. 12.-14. oktober 2018 Tečaj pisanja ikon Srečanje s svetom umetnosti vzhodnih Cerkva pod vodstovm mag. Silve Božinove, kjer boste spoznali zgo­dovino in umetnost svetih podob in napisali svojo ikono. Datumi in dogodki so informativni. Organizatorji si pridružujejo pravico do sprememb. Spremljajte nas na www.marianum.si ali prisluhnite obvestilom na Radiu Ognjišče. DOM 105 Bilten Zavoda Marianum Veržej 2017 je brezplačen za prijatelje, goste in obiskovalce Zavoda in njegovih programov. ISSN C507-6749. Izdal Zavod Marianum Veržej. Pripravil in uredil Marko Suhoveršnik. Fotografije iz arhiva Zavoda Marianum Veržej. Oblikovanje . Naklada 1.250 izvodov. Organizacija tiska Salve d. o. o., Ljubljana, december 2017. Tiskano v Sloveniji.