UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do H. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in draznikov. Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankirana pisma se no : : sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21’GO, polletna K 10’80, četrtletna K 5*40, mesečna -v !*80; za Nemčijo celoletno K ^6 10; za • •’ ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36' . : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Stev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. ———— Štev. 321. V Ljubljani, v sredo dne 3. julija 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in tane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna.............................K 21 '60 polletna ........... » 1080 četrtletna ........... »540 mesečna ........................... » 180 Za Nemčijo: celoletna............................ K 26 40 polletna ............................ 13 20 četrtletna .......... . „660 mesečna.................................»2 20 Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron itk sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Upravništvo »Zarje" v Ljubljani. Proračun in železničarji. Večina državnega zbora je včeraj .sprejela proračunski provizorij in odklonila Tom-schikov predlog. Zatajila je sama sebe, 'izdala je. kar je po zimi sama zahtevala. Meseca decembra so vse stranke glasovale za resolucijo, ki je zahtevala 38 miljonov kron za ureditev železničarskih dohodkov. 1 udi s to svoto se še ne bi dale izvršiti vse reforme, ki jih železničarji po pravici že davno zahtevajo. Vsled tega, da se vlada leta in leta 111 •!5n,?*a,a z? državne železničarje in jih je v najboljšem slučaju tolažila le s praznimi obljubami. so ostale najstarejše zahteve neizpolnjene. Splošni gospodarski položaj se pa tekom časa ni izboljšal, temveč draginja je neprenehoma naraščala; nove zahteve bi bile torej postale neizogibne, tudi če bi se bile stare izpolnilo. Naravno je, da so bile naposled potrebe izredno velike. Ce se pomisli, da prihaja na državnih železnicah blizu tristotisoč ljudi v poštev, je umevno, da je 38 miljonov kron za izvršitev temeljitih reform še vedno majhna svota. Vlada pa je dovolila za železničarje samo 21 miljonov. torej za 17 miljonov manj. nego je zahteval državni zbor. Tomschikov predlog se je glasil, da naj zbornica zakonito sklene, v?x mesca decembra sklenila v resoluciji. Nič novega ne zahteva ta predlog; na svetu ne more biti nič bolj naravnega, kakor da ostane večina mcseca julija pri tisti zahtevi, katero je sama izrekla meseca decembra Vendar se je dala večina pregovoriti‘in je na zahtevo visoke vlade odklonila Tomschikov predlog. Kar je pred šestimi meseci sama spoznavala za nujno potrebno, meče sedaj v koš. Ljubezen do železničarjev, ki je bila po zimi še sveža kakor spomin na zadnje volitve, Je poleti skopnela; zakaj do prihodnjih volitev Je še daleč. Do tistega časa pozabijo morda tudi železničarji na izdajstvo. Večina je zopet glasovala tako, kakor je zahtevala vlada. Minister Heinold je zapel staro pesem, da ni denarja, in stranke večine so se dale zopet »prepričati«. Zadnji teden ko je gospod Heinold priganjal zbornico, da’naj EMILE ZOLA: Rim. (Halle.) 1 lerre se je silno prepadel. Obrnil se je naravnost do Santobona, čigar razdražljiva ne-pomičnost ga je še bolj vznemirjala. m1 ° je abotno> to le grozno! Pa Vi, gospod stim?« ver^amete 1’ Vi tem strašnim pove- SvnXr?t,U SS ni zgenila nobena trepalnica. Svojih(debelih. šiloma stisnjenih ustnic ni odprl Pradavni ^lriri0.|,la]Tlt.e^ih oči, ki jih je upiral v vaja]prim?Jrp °d n,e?a> Ta pa ie še da*ie na-našii v ™nsi!?°/ Nagare,li’ k* s° ^ Pa monsignor Bran Ji’ s.krcen^ra m zapnelega? černicah in je umr’’ V ?aJ.e Za,del° pri ve~ oblaČilu? v zakristiji v duhovniškem Pripovedujetef da Naposled11 PiCtre’ 1>-to,iko mi ne bom upal v Vašem strašnem pT^VI! S° zega jesti kakor mehka jajca « U niC ~ Ta šala je za trenotek ziaUiio n™ * • njemu. Zares, iz tega razgovor« • Srofu m grozen Rim - večno S IU- ]e razvijal in strupa, kjer je več kakor dvat?so6°lS ori^’3 vega zgrajenega zidu stremljenje po moči divie koprnenje po užitku in po posesti oboroževaio ber’ • arva*° *[ak s krvjo in pehalo žrtve v Tinja Vi! ^.zemljo. Zavratni umori in zastrupije-ljenja vh £esarJeY< zavratni umori in zastrup-plava je vaii^fPež?v “ enaka hlldodelska po- so1,,»nR”LA®h “■iudežnim siiaiem viden, ima nemara SavP™' ^dor ,pre“ dinali več kakor ede* £rfV1J°* a ]? med kar‘ Za«Panje Za ene?') v«’ , trePečeJO m goje ne- ?eSa, Sonedi ki j&ki ne zauži*e d™- uu,har- Kar se tiče papeži1’01*111 pnpravi njegov da} _ ^ se nce papeža, če je nemiren, te- fj^rre je ZOpet zmeden zakričal *aJ. sam papež? Papež da se boji strupa?« pohiti z brambno reformo, ni dejal niti besedice. da ni denarja za ogromno zvišani rekrut-ni kontingent in za y.se one stroške, ki jih povzroči novi brarnbni zakon. Avstrijski proračun je sploh jako čudna reč. tako da bi se naše državne finance lahko kazale po svetu kot čudež. Naši ministri pa bi morali razlagati njih izredne lastnosti. Dokazali bi. da dvakrat dva ni štiri, da voda gori in da ogenj gasi, ter da ni razlike med primanjkljajem in prebitkom. Niti kameleon ni tako izpremenljiv. kakor naš gospodarski položaj in najokretnejši čarovnik ne zna tako združevati nasprotnejše elemente v eno celoto, kakor naša slavna vlada. Avstrijski ministri znajo dokazati, da smo bogaji. kakor da žive v tej državi sami ameriški miljarderji; znajo pa tudi dokazati, da smo reveži, ki bi se še Jobu smilili. Kadar prihaja militaristični moloh s svojimi zahtevami, so nam cekini to. kar drugim ljudem vinarji; tristopetnajst miljonov za nove barke, dvajset miljonov za nove puške, trideset ali štirideset miljonov za nove kanone, osemdeset miljonov za pomnožitev rekrutov — to so nam malenkosti; kadar jih zahteva Auffenberg. Montecuccoli ali Georgi, še vprašamo: Kaj res ne več? Čim pa je treba kaj denarja za ljudi, ki služijo državi in žive pri tem v pomanjkanju, se pa zglasi stok in ihtenje; Odkod, ko nas tare revščina in nimamo ficka v blagajnah? Tisti minister, ki nam je včeraj dopovedoval, da se nam še zmeniti ni treba za stroške, ki jih povzroča brambna reforma, napoveduje skoraj bankerot za slučaj, da se dovoli sedemnajst miljonov za železničarje. Državnozborska večina trpi to frivolno igro in jo še podpira. Nikomur izmed veljakov ki se ob času volitev tope od same ljubezni do ljudstva, ne prihaja na misel: Kaj je pravzaprav bolj potrebno — kasarne ali železnice, dragonci ali tobačni delavci, kanoni ali sol? Nihče ne potiplje ministra, da bi povedal, kaj povzroča državi same izdatke in kaj ji "nosi dohodke. Vlada ima za brambno reformo dovolj denarja. Toda koliko prispeva miltarizem sam da ima država dohodke? Niti vinarja ne. Vaje* na dvorišču vojašnice ne producirajo toliko vrednosti, kolikor dobi berač pri največjem skopuhu, streljanje uničuje smodnik, ustvari Pa v najboljšem slučaju nekoliko lukenj. Železnice imajo v svojih knjigah dohodke, ki jih prislužijo železničarji; tobačna režija je za državo zlat rudnik. Ce ni toliko denarja, da bi se moglo ustreči vsem zahtevam, tedaj bi se morali zapostaviti tisti izdatki, ki se nikdar in v nobeni obliki ne vračajo, izpolniti pa bi se morale v prvi vrsti resnične potrebe. To bi moralo biti stališče vsake stranke, ki pravi, da zastopa ljudstvo. *. i s*ranke se ne znajo postaviti a tako stališče. One nimajo toliko poguma, da bi pokazale ministrom svojo voljo, in zato raste vladi greben pa nastopa diktatorično kakor absolutna sila. Do prihodnjih volitev je morda še daleč, ali tako daleč vendar ne. da si železničarji ne’ bi mogli zapomniti, kako so jih dične meščanske stranke vodile za nos in nazadnje izdale. MMM^nMMMHB>auBiBMoiniaBiaBnHn*aKmawH0aanMauai Naročajte se na Zarjo! Heinoldova ustavna vest. Kdo bi si bil mislil, da zna biti minister za notranje zadeve in namestnik ministerskega predsednika baron Heinold tako konstitucio-nalen in tako tenke vesti, da odklanja celo pravico, ki jo hoče parlament priznati vladi? Nihče si ne bi bil mislil tega, pa je vendar tako. Tisti Heinold, ki je govoril s parlamentom zaradi brambne reforme tako, kakor da drži za hrbtom bič v roki, tisti Heinold, ki je žugal s § 14., tisti Heinold, ki je pravil, da ne predloži na sankcijo sklepov državnega zbora, ki mu niso všeč, je poosebljena ustavnost, živa konstitucija! Ker se sam sklicuje na svojo ustavno vest, se mu že mora verjeti. To pa je tako: Proračunski odsek je na predlog socialnih demokratov sklenil, da naj ima vlada pravico v časih slabe letine prepovedovati izdelovanje špirita iz krompirja in drugih živil. Socialisti so bili mnenja, da je v takih časih krompir za človeško hrano važnejši kakor za žganje. Ali proti temu sklepu je zarohnela gosposka zbornica, minister Heinold pa se je spomnil na svojo ustavno vest. V proračunski debati je dejal, da ima vlada zoper ta predlog največje pomisleke, ter da ne bi mogla nikdar po lastnem spoznanju storiti tako dalekosežnih ukrepov, ki bi globoko posegali v »pridobljene pravice privatnih oseb«. To da je »ustavno na-ziranje« vlade in zaradi tega odklanja tako pooblastilo. Gospod minister ne more tajiti, da so včasi slabe letine in da je takrat beda velika. Gospodu ministru je to gotovo zelo žal, ali njegova ustavna vest mu ne pripušča, da bi posegel v pridobljene pravice privatnih oseb. To je treba vendar nekoliko natančneje razumeti. Ljudstvo morda še ne ve, da je žganje državna svetinja in da je zmanjšanje špiritne produkcije enako kršenju ustave. Država se dela navadno zelo moralično, in žganjarstvo je pravzaprav nekako v nasprotnem razmerju do morale. Zato bi bila vsa stvar bolj težko razumljiva, če ne bi bil gospod minister povedal, da gre za »pridobljene pravice privatnih oseb«. Sicer si včasi vlada tudi za privatne osebe in za njih pravice ne beli glave. Primerov bi se lahko navedlo toliko, da bi se z njimi napolnila debela knjiga. Ali »privatne osebe«, o katerih je govoril gospod minister, so nekaj posebnega. To so namreč razni žganjarski knezi, princi, grofi in baroni; in kakor je povedal poslanec doktor Diamand, sedi cela kompanija teh »privatnih oseb« v gosposki zbornici, kjer seveda ne zastopajo svojih privatnih interesov, ampak izključno Ie ljudske pravice kair^Arr Te »privatne osebe« dobivajo vsako leto iz davčnega denarja 14,488.847 kron, to se pravi približno štirinajst in pol miljona kron za žganjarski kontingent in bonifikacije. Pri tem tudi svotice, ki odpadajo na posameznika, niso ravno bagatelne. Knez Maks Egon Fiirstenberg n. pr. dobiva 311.430 kron, in najmanjši, kakor grof Arnošt Karol Waldstein, grof Karol Schonborn, grof nartenstem-Schonburg. baron de Vaux, nemški viteški red itd. dobivajo še po 27.500 kron. treba velTkim t° en.os,tavna darila, za katera ni trena velikim kavalirjem niti kihniti In ker so se navadili teh lepih daril, imenuje gospod Heinold to »pridobljene pravice« in jim pripisuje tako svetost, da se mu zdi bolje, če ljudstvo ob slabih letinah strada in umira, nego da bi se le en krompir skuhal za lačne ljudi, namesto da se porabi za fabrikacijo žganja. Ministrove besede so zalegle. Večina je včeraj v zbornici odklonila predlog, za katerega je v odseku glasovala . . . Okrog 220 velearistokratičnih familii (tudi nekoliko škofij in kloštrov je med njimi) dobi 14 in pol miljona kron čistega darila. To ni preveč. To so »pridobljene pravice privatnih oseb«. Sedemnajst miljonov kron za 300.000 železničarjev, ki morajo za to trdo delati, v nevarnosti delati, to je preveč. Vlada komandira, in večina zagotavlja knezom, grofom, škofom in baronom darila, pa odklanja železničarjem regulacijo plač. Izredni belgijski kongres. Za generalno stavko. Bruselj, 1. julija. Zadnje volitve začetkom meseca junija so se končale s tem, da je klerikalna večina v zbornici še za nekoliko glasov narasla. Posledice tega rezultata so bile izredne. V mnogih krajih je prišlo do velikih demonstracij in mestoma tudi do krvavih bojev, zlasti ker so se med demonstrante pomešali najeti provokaterji, ki so hoteli policiji in sodiščem priskrbeti prilike za krvavo preganjanje delavstva. Dogodki so bili na vsak način zelo resni in socialistična stranka je takoj spoznala, da je treba ukreniti nekaj odločnega. Za klerikalce ugodni rezultat volitev je bil mogoč samo vsled škandalozne pluralne volilne pravice, ki goljufa delavstvo pri vsakem glasovanju na najnesramnejši način. Grandiozno sleparstvo se torej ne da odpraviti drugače kakor z izpremembo volilnega reda, in sicer je neizogibna splošna, enaka volilna pravica, za katero je belgijski proletariat že davno zrel. Vodstvo stranke jo torej logično formuliralo vprašanje: Kako se pride do poštene, demokratične volilne reforme? Večina v parlamentu ne bo dobrovoljno reformirala volilne pravice. To kaže dolgoletna izkušnja. In to je tudi povsem naravno. Klerikalna stranka more v Belgiji le tedaj vladati, če si napravi pri volitvah umetno večino; pluralna volilna pravica ji omogoča tak krivičen uspeh, enaka pravica bi ga preprečila. Klerikalci pa nikdar niso imeli navade odreči se svojemu profitu zaradi pravičnosti. Treba je iskati drugih sredstev, in sicer takih, da bo večina v parlamentu prisiljena storiti, česar noče storiti brez sile. Vodstvo socialistične stranke Je sklicalo izreden kongres, da pride do sklepa o tem važnem vprašanju. Odlašati se odločitev ni smela; razburjenost med proletariatom je bila tako velika, da ne bi bila pretrpela dolgega čakanja; meseca julija se ima sestati nova zbornica in do tega časa je bil treba vedeti, kaj se stori. Na drugi strani pa so morale dobiti organizacije vendar toliko časa, da se lahko temeljito pripravijo. Z ozirom na to uvaževanje je bil kongres sklican na včerajšnji dan. Ves mesec se je strankarsko časopisje ba-vilo z vprašanjem volilne pravice; o tem so »Vsekakor, moj ljubi abbč. Tako vsaj trdijo. Gotovo so dnevi, ko se čuti v prvi vrsti ogroženega. Ali ne veste, da vlada v Rimu stara vera, da ne sme papež postati prestar, in da mu pomagajo, če je tako trmast, da noče ob pravem času umreti? Čim se papež pootroči, čim postane cerkvi vsled svoje starostne slabosti breme ali pa celo nevarnost, je njegov pravi prostor v nebesih. Sicer pa se opravi ta reč skrajno dostojno; najmanjši nahod je primerna pretveza, da se ne obotavlja več na prestolu sv. Petra.« Pri tej priliki je dodal čudne podrobnosti. Pravili so, da je neki prelat, ki je hotel pregnati strah Njega svetosti, izumil cel sistem previdnih odredb; med drugim je izmislil majhen zaprt voziček za jedila, ki so bila namenjena za papeževe, sicer prav zmerne obede. Ali ta voziček je ostal samo v načrtu. »Ali naposled se mora itak umreti, zlasti če je to cerkvi v blagor,« je zaključil s smehom. »Kajneda, abb6?« Nekaj časa je že bilo, da je Santobono, nepremično sedeč, povešal oči, kakor da gleda venomer le malo košaro s smokvami, katero je držal tako skrbno na kolenih kakor zakrament. Zdaj, ko je bil tako neposredno in tako živakno vprašan, je vendar moral dvigniti pogled. Ni pa prekinil svojega globokega molka, temveč je le Počasi prikimaval. cfrnn^alneda’ abb6, smrt dovaja le Bog, ne pa 7nflnin jatelja, kardinala Santobono je zopet brez besede nagnil glavo m vsi trije so zamišljeno molčali. Voz je drdral dalje in dalje po goli neizmernosti Kampanje; povsem ravna cesta se je navidezno razpenjala neskončnost. Čimbolj je solnce na obzorju zahajalo, tembolj je igra luči in sence označevala ogromne valove tal, ki so sledili drug drugemu v rožnatem zelenilu in v hlasti sinjini tja do najdaljših robov neba. Na desni in na levi ob cesti je bil le velik, suh osat in ogromen sladki janež z rumenimi kobuli. Potem se je za trenotek prikazala pri delu zakasnela volovska četverovprega, temno se je odražala od jasnega zraka in v mračni samoti je bila videti izredno velika. Dalje so ležale na travi, ki je zopet ozelenela, rjave pege; bile so črede ovac in veter je prinašal njih ostri znojni duh čez plan. Včasi je zalajal pes. To je bil edini razbočni glas v tajni grozi te tihe puščave, kjer je vladal vzvišeni mir grobov. Ali zadonelo je tihotno petje; škrjančki so poletavali in eden izmed njih se je dvignil visoko visoko proti svetlozlatemu nebu. Nasproti, v ozadju tega čistega, kristalno jasnega neba pa je rastel Rim s svojimi stolpi in kupolami više in više kakor .mesto iz belega marmorja, ki ga je čudež postavil v zelenje čarobnega vrta. »Matteo,« je Prada zaklical svojemu vozniku, »ustavi pri Osteria Romana.« Obrnil se je k tovarišema. »Prosim za odpuščanje, pogledal bi le rad, če ne dobim tam svežih jajc za svojega očeta, ker jih je strastno rad.« Hiša je prišla in voz se je ustavil. Bila je nekakšna jako preprosta gostilna povsem ob robu ceste, ki se je bahala z donečim in ponosnim imenom »Antiča Osteria Romana«. Pravzaprav je bila navadna vozniška postaja, kamor so se upali le lovci na steklenico belega vina pa na par jajc in na kos gnjati. Včasi je prihajalo ob nedeljah tudi malo ljudstvo iz Rima sem in se zabavalo. Ali med tednom so navadno minili celi dnevi, preden je v neskončni goli Kampanji kdo vstopil v to gostilno. Grof je že lahkotno skočil z voza in je dejal: »Samo minuto bo trajalo; takoj se vrnem.« Gostilna je bila v dolgem, nizkem, enonadstropnem poslopju; dohod v gornji prostor je bil po zunanjih stopnicah iz surovih kamnov, ki jih je solnce obžgalo. Sploh je bilo vse poslopje obrabljeno in je imelo barvo starega zlata. V pritličju je bila skupna večja izba, kolnica, hlev in kašča. Na eni strani, poleg skupine ščitastih dreXes’ ki rastejo na teh nehvaležnih tleh — je bila lopa iz bičevja, v kateri je stalo pet ali šest surovo otesanih miz. Zadaj se je dvigala kakor ozadje tega ubornega in mračnega kosa življenja razvalina starega vodovoda, in njeni zevajoči, napol razpadli oboki so bili edino, kar je sekalo piano črto brezmejnega obzorja. AU groi se ie ueu&douia vrnil. »Čujte, abbč, saj sprefmete odf mene kozarec vina. kajneda? Vem, da ste nekoliko viničar, tukaj pa imajo vince, ki ga je treba poznati.« Santobono je mirno zapustil voz, ne da bi se bil dal prositi. »O, poznam ga, poznam ga. To je vino iz Marina, ki raste še na pristejših tleh kakor pri nas v Frascatiju.« Ali ker še vedno ni pustil svojih smokev, temveč je nesel košaro s seboj, je grofu pohajalo trpljenje. »No, tega pač ne potrebujete. Pustite vendar košaro na vozu.« Župnik ni odgovoril, temveč Je korakal dalje. Medtem se je tudi Pierre odločil in je stopil z voza; bil je radovoden na »osterijo«, na ljudsko krčmo, o katerih so mu bili že marsikaj pripovedovali. Prada je bil tukaj znan; takoj se je prikazala stara, velikji, izsušena žena, ki se Je kljub ubornemu krilu držala kakor kraljica. Zadnjikrat, ko je bil tukaj, je bila našla pol tucata svežih jajc, pa je hotela tudi sedaj pogledati, ne da bi kaj obljubila. Zakaj vedeti se ni moglo nikoli nič; kokoši so nosile po vseh kotih, kakor Je pač prišlo. »Dobro, dobro, le poglejte. Pa naj nam pri-< neso steklenico belega vina.« razpravljale tudi vse organizacije. Povsod se je izražalo, da je najuspešnejše orožje generalna stavka. Šlo je le za to, kako se ima pripraviti in uprizoriti, da se zagotovi uspeh. Včeraj se je sešel kongres, ki je prekosil vsako pričakovanje. Udeležilo se ga je blizu 1600 članov, zastopnikov političnih in strokovnih organizacij, članov poslanske zbornice in senata, ter zaupnikov. Velika dvorana v Ljudskem domu (Maison du Peuple) je bila natlačena do zadnjega kotička. Predsednik Wauters je posvetil prve besede pri otvoritvi žrtvam zadnjih bojev po volitvah, kar so zborovalci stoje poslušali. Po tem se je takoj pričela razprava. O tem, da se nastopi z generalno stavko za priboritev enake volilne prvice, ni bilo nobenega različnega mnenja; v tem oziru so soglašali zastopniki vseh organizacij. Pretresavalo se je torej pravzaprav le vprašanje, kdaj naj bi se stavka uprizorila. Nekatere organizacije, zlasti ona iz Char-leroi je bila mnenja, da je treba porabiti sedanjo bojevitost proletariata in prOt,.aSiti generalno stavko še ta mesec, če se v zbornici odkloni iz-prememba volilne pravice. Drugo stališče je zavzelo vodstvo stranke in z njim največje strokovne organizacije. Njihovo mnenje je bilo, da se mora vse pripraviti, kar je potrebno, da se zagotovi zmaga. Nameravana generalna stavka nima biti samo demonstracija, temveč boj, ki se mora dovesti do kraja. Zato je treba vsestranskih priprav. Določiti že sedaj datum za Izbruh Strajka, nima ztnisla. Mogoče je, da se zbornica ta mesec samo konstituira in da vlada potem takoj odgodi zasedanje. Prisiliti se ne more, da bi se že seda} sklepalo o volilni reformi. V tein shiSaiu nt bi tnrela stavka pravega povoda. Razglasiti se mora takrat, ko bo v zbornici revizija ustave na dnevnem redu. Da se štrajku zagotovi uspeh, je treba pripraviti taka sredstva, da se ne bo moral predčasno končati zaradi pomanjkanja financ. Računati je treba s tem, da bo stavka dolgotrajna. Klerikalna večina se ne bo udala, dokler ne bo prisiljena. Koliko delavcev bo stavka obsegala, se ne more prerokovati. Ali že pri prvem generalnem štrajku je bilo 300.000 delavcev udeleženih. Naravno, da jih bo sedaj veliko več. Treba je torej blagajne dobro napolniti. Izvršiti pa se morajo tudi druge vrste priprave, da stopi delavstvo v boj kot močno organizirana in dobro disciplinirana armada. Debata je bila zelo temeljita. Rezultat je bil ta, da se je kongresu predložila resolucija, s katero so soglašali vodilni zastopniki obeh stališč. Resolucija zahteva, da se vloži revizija ustave (volilna reforma) najpozneje v rednem zasedanju zbornice, ki se otvori meseca novembra. Socialističnim poslancem se nalaga, da poskrbe za izpolnitev te zahteve. Parlamentarno akcijo socialističnih poslancev imajo organizacije podpirati z vsemi sredstvi, zlasti z generalno stavko, ki se ima z vso skrbjo organizirati in se nima razglasiti meseca julija. Odbor za generalno stavko se sestavi iz strankinega vodstva, iz strokovne komisije, iz centralnih odborov strokovnih organizacij in iz vodstev delavskih zadrug, ter se snide dne 17. t. m. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Ko je predsednik sodrug Wauters razglasil rezultat, je vzkipelo navdušenje do vrhunca. Zbor, ki je trajal do večera, se je razšel s prepričanjem, da §e ne bo nič zamudilo, kar je potrebno, da se žagotovi veliki akciji popoln uspeli. Ljubljana in Kranjsko. — Blagoslovljena lopovščina. V torek, dne 25. junija, je prinesel »Slovenec« izpod peresa farovškega dopisttna z Viča naslednjo notico: »V nedeljo je v Rožni dolini umrl 26letni mož, mizarski pomočnik Josip Knific. Cel čas svoje bolezni je dobival od tukajšnje Vincencijeve družbe vsaki teden zdatno podporo, sestre iz zavetišča so mu pa prav marljivo stregle. Umrl je kot veren katoličan. Zdaj pa premislite ne- OSKAR WILDE: Znamenita raketa. Kraljevič se Je ženil in vsa dežela se je pripravljala na veliko slavlje. Leto in dan je čakal nevesto in naposled je prišla. Ruska princesinja Je bila in vso pot iz Finske je prevozila na saneh s šesterimi jeleni. Sani so bile kakor velik zlat labod in med labodjima kriloma je ležala princesinja. Dolg hermelinast plašč ji je segal do eta, na glavi mala iz srebra tkana čepica in leda Je bila kakor ledeni dvor, ki je v njem preživela vse svoje življenje. Tako bleda je bita, da je vse strmelo, kedar se je peljala po cesti. Kakor bela roža je, so vzkliknili ljudje, in jo obsipali s cvetjem. Na vratih kraljevskega dvora jo je pričakoval kraljevič. Sanjave so bile njegove oči kakor vijolice in njegovi lasje so bili kakor zlato predivo. Ugledavši jo, je pokleknil in ji poljubo-.val roko. »Lepa je bila tvoja podoba,« je zašepetal, »ampak lepša si od podobe.« In princesinja je zardela. »Prej je bila kakor bela roža,« je dejal mlad paž svojemu sosedu, »a sedaj je kakor rdeča roža.« In ves dvor je bil vzhičen. Tri dni ni bilo drugih besed kakor: »Rdeča roža, bela roža, bela roža, rdeča roža!« In kralj je ukazal, da se pažu podvoji plačilo. Ker ni dobival nobene plače, mu to ni mnogo koristilo, ampak za veliko čast Je veljalo in »Državni glasnik« Jo Je omeifil v posebnem poročilu. Po treh dneh je bila poroka. Prelepa je bila poročna slovesnost in nevesta in ženin sta šla roko v roki okolo altarja pod baldahinom iz škrlatnega baržuna, obšitim z drobnimi biseri. In potem je bila velika pojedina, ki je trajala celih pet lir. Princ in princesinja sta sedela na častnih prostorih za mizo v veliki dvorani in sta pila iz kristalne čaše. Iz te čaše so smeli piti le ljudje iskrene ljubezni, zakaj če so se lažnjiva ustna 'doteknila njenega robu, se je skalil kristal, taktnost in predrznost socijev! Cel čas bolezni se niso prav nič zmenili zanj. Kakor hitro pa je zatisnil za vedno svoje oči, so pa prišli in kazali vsestransko skrb za njegov pogreb, samo ako jim bi dovolila vdova to veselje, da bi smeli pred krsto nesti — rdeč trak. Uboga vdova, dasi je podpore potrebna, je odločno odklonila to nečastno ponudbo.« Tako »Slovenec«. Mi bi nato niti ne odgovarjali, da ni žegnani dopisun v teh vrsticah napisal zlobno laž, s hudobnim namenom škodovati mizarski organizaciji, toda dopisun je iahko prepričan, da ravno pri mizarski organizaciji nc bo imel uspeha. Da pa bo vsem jasno, kaj je na tem resnice, konštatiramo sledeče: Neresnična je trditev, da se mizarska organizacija cel čas njegove bolezni ni čisto nič bri^ mj. Dopisun se pri mizarskem društvu lahko vsak čas prepriča, da je lagal. Naša organizacija nikdar ne zahteva od svojih članov reklamnih javnih zahval, kot je to v navadi pri krščanskih, kajti naša organizacija je za to tukaj, da svoje člane podpira in prav zato tudi ni zahtevala od Knifica take zahvale, kot jo je pater Auguštin takoj zahteval od vdove. Da pa bo neresničnost dopisunove trditve dokazana, povemo, da je rajni Knific v dobi njegove bolezni dobil od mizarske organizacije 170 K 68 vinarjev, kar gotovo ni majhna svota, če se pomisli, da je bil Knific član samo le nekaj čez eno leto. Dopisnik se baha nadalje, da je rajni cel čas bolezni dobival od Vincencijeve družbe zdatno podporo, in da so mu sestre stregle. Resnici na ljubo moramo povedati, da so tudi te besede zavite v reklamno laž. Knific je zbolel nekako ob novem letu 1911. Vincencijeva družba se ga je pa spomnila šele spomladi letošnjega leta, z bagatelno podporo 2 kron na teden, prav tako so mu tudi sestre le nekaj tednov stregle. Laž je nadalje, da je vdova odklonila podporo, temveč resnica je, da je v nedeljo 23. junija prejela od rdečkarjev 15 K, čudno, da ni odklonila tudi te nečastne ponudbe! Dopisun se nadalje baha, da duhovščina ni računila niti beliča za pogreb. No, žrtev ki jo je pri tem prinesel pater Čampa, pa res ni tako velika, da bi jo morali obešati na veliki zvon. Vprašamo pa samo g. župnika, kaj ga je dovedlo do tega, da je bil v tem slučaju tako postrežljiv in požrtvovalen? Kajti da bi bil v resnici tako ljubezniv, ne verujemo, in sicer zato ne, ker še ni dolgo od tega, ko je tudi na Viču umrl mizarski pomočnik Mrva Anton. Takrat pa sc g. Čampa ni tako obnesel, temveč je nad ubogo vdovo rohnel kot da je blazen in grozil, da Antona Mrvo niti ne pokoplje, če bodo šli z vencem za pogrebom. Gospod Čampa, ali je to tudi krščansko? Slučaj Knific v jarki luči kaže, da imajo gospodje v kutah ljubezen do bližnjega le tam, kjer morejo to izrabiti v svoje umazane namene. Prišel pa bo brezdvomno tisti čas, ko bo delavstvo s temi hinavci, ki svoje vampe pasejo z delavskimi žulji, temeljito obračunalo. — Kazenska obravnava proti Adolfu Ribnikarju. Vstop k razpravi, ki se prične dne 4. t. m. ob 9. dopoldne, bo dovoljen le proti vstopnicam. Le-te se bodo izdajale dne 3. julija 1912 popoldne ob 4. v glavnem vhodu sodne palače. — Prošnja do vseh organizacij. Ker bo »Družinski koledar« obsegal tudi naslovnik vseh socialističnih organizacij na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem itd., se vabijo vse bratske organizacije, da naznanijo »Vzajemnosti« v Ljubljani svoje natančne naslove, in sicer: 1. natančen naslov (ime) organizacije (bodisi strokovne, gospodarske, politične ali izobraževalne); 2. njen sedež in delokrog; 3. naslov (ulico, hišno št. itd.) 4. ime in priimek ter naslov predsednika in njegovega namestnika. Tržaške organizacije naznanijo svoje naslove lahko sodr. Regentu, ki jih bo potem skupno vposlal uredništvu koledarja. Naslovnik bo velike koristi za zaupnike; zato pričakujemo, da se bodo.odzvale vse organizacije. — Občni zbor »Dramatičnega društva«. V petek, dne 5. t. m., bo ob 8. zvečer redni občni zbor »Dramatičnega društva« v »Narodnem domu«, Mala dvorana »Čitalnice«. — Dnevni omračil in omeglil. »Jasno je, da ljubita drug drugega«, je dejal paž, »jasno je kakor kristal.« In kralj je za nagrado še enkrat podvojil njegovo plačo. »Kakšna čast!« so v zboru vzkliknili dvorjani. Po pojedini je bil velik bal. Ženin in nevesta sta plesala na tem balu rožni ples in kralj je obljubil, da bo igral na flavto. Igral je prav slabo, a nihče se ni upal tega izreči. Zakaj bil je kralj. V resnici je znal le dve melodiji in nikoli ni zagotovo vedel, katero da igra. A to ni prav nič škodilo. Zakaj karkoli je počel, je vse navdušeno vzklikalo: »Čarobno, čarobno!« Poslednja točka slavnostnega programa je bil velik umetalni ogenj, določen točno za polnočno uro. Princesinja vse svoje žive dni ni videla umetalnega ognja in zato je ukazal kralj dvornemu pirotehniku, da pokaže na dan svatbe vso svojo umetnost. »Kakšen je — umetalni ogenj?« je vprašala princa, ko sta se nekoč zjutraj sprehajala po terasi. »Kakor severna luč je umetalni ogenj«, je odgovoril kralj, ki je vselej odgovarjal na vprašanja, drugim zastavljena. »Ljubši mi je umetalni ogenj od zvezd, ker vselej veš, kedaj zažari, in prav tako prelesten je kakor moja igra na flavti. Umetalni ogenj moraš videti. Na koncu dvornega vrta so postavili velik oder in ko je dvorni pirotehnik razporedil goriva, se je med njimi začel razgovor. »Svet je v resnici lep!« je vzkliknil švigal-ček. »Le poglejte te žolte tulipane. Če bi bili prave rakete, ne bi mogli biti lepši. Veseli, me, da sem mnogo popotoval. Potovanje čudovito izobražuje duha in odstranjuje predsodke. »Kraljevski vrtovi, norček, še niso svet,« se je oglasila velika rimska sveča. »Svet je ogromen prostor in vsaj tri dni je treba, da si ga temeljito ogledaš.« »Vsak kotiček, ki ga ljubiš, je zate svet,« je zamišljeno vzkliknilo ognjeno kolo, ki je bilo red: a) PoročHa tajnika, blagajnika in računskih preglednikov, b) Volitev v odbor, c) Slučajnosti. — Kisovec pri Zagorju ob Savi. V četrtek dne 4. t. m. bo v gostilni gosp. Gerčarja v Kisovcu shod rudarjev. Začetek ob 6. zvečer. Rudarji iz Kisovca in Lok se vabijo na mnogo-brojno udeležbo. Odbor. — Slovensko deželno gledališče v Ljubljani. V četrtek, dne 4. julija, se poslovi i? Ljubljane režiser Hinko Nučič, sedaj član hrvaškega deželnega gledališča v Zagrebu. V ta namen bo režiral na ta večer dramo »Tužna ljubezen« (Tristi amori), spisal Giuseppe Giacosa. Blagajna se odpre ob 8. uri. Začetek ob pol 9. url. Konec ob pol 11. uri. — Nova pot k Savici. Lastnik »Zlatoroga« ob Bohinjekem jezeru, g. Ravhekar, je napravil novo pot do slapa Savice. Nova pot se odcepi od pota mimo sedmerih jezer na Triglav tri četrt ure hoda v Komarici in vodi prav do žrela, iz katerega pribobni Savica. Veličastni skalni skladi in šumeči slap v globočini napravljajo na gledalca najmogočnejši vtisk. Hribolazcem, ki gredo k sedmerim jezerom, in tudi drugim prijateljem prirode je prav toplo priporočati, da si ogledajo Savico tik izvirka. Pri zgradbi pota so odkrili zapuščeno delavnico denarja, v kateri so, kakor govore po Bohinju, izdelovali ponarejene dvajsetice. — Prijeta tička. Te dni je dobila mestna policija v pest dva zloglasna tatova: Adolfa Perka, ki je stanoval v mestni ubožnioi in Janeza Iskro, stanujočega v Zeleni jami. Dne 23. m. m. je zginil uradniku Poljšaku na Sv. Petra cesti iz kuhinje budilnik in tri servijete; dva dni pozneje pa se je zgodila drzna tatvina na stanovanju cerkovnika pri sv. Krištofu. Tatovi so v prvi sobi preiskali vse pohištvo, med tem ko je v drugi sobi bolna ležala soproga livarskega mojstra Ana Presti; polastili so se dveh oblek indenarnice 'z 18 kronami. Vse so položili v škatljo za klobuke in s svojim plenom zapustili hišo. Naslednji dan je zalotila policija predrzna tatova v neki gostilni na Starem trgu in našla pri njima ukradeno obleko. ki sta jo malo preje ponujala starinarju za vodo. Telesna preiskava je spravila na dan še več drugih tatvin, ki sta jih tiča zagrešila. Pri hišni preiskavi na stanovanju Iskre in Perkove ljubice v Mostah je žandarmerija našla zeleno žensko obleko in jopič. Nekemu zlatarskemu delavcu je policija odvzela srebrno žepno uro z verižico, ki jo je bil kupil od Perka za 3 K 60 vin.; nekemu hotelskemu uslužbencu je odvzela budilnik Poljšakov, ki ga je bil kupil od tega za dve kroni. — Tatova je policija izročila deželnemu sodišču. — Preprečena nesreča. Prva nesreča bi se bila kmalu pripetila v soboto v poglobljenem Gruberjevem prekopu. Pri zatvornici je namreč pet predrznih dečkov šlo v tvrdkin čoln, kateri so se vozili po skoraj tri metre globoki vodi. Ko privesljajo do kraja, je hotel eden skočiti iz čolna, pri čemur mu je spodrsnilo in je padel v vodo. Ker ni znal plavati in je bil v vodi že do vrata, bi bil gotovo postal žrtev, ko bi mu tovariši ne pomolili vesla ter ga tako rešili iz mučnega položaja. — Okraden delavec. V ponedeljek popoldne se je delavec Ivan Podjed na obrežju v šolskem drevoredu v senci vlegel in zaspal. Ko se prebudi, opazi, da mu je med tem časom iz žepa izginila srebrna žepna ura z niklasto verižico. Osumljenec je znan. — Družinski koledar za 1. 1913, ki ga izda »Vzajemnost« v Ljubljani v korist »Zarje«, sprejema tudi oglase, vsled česar se vabijo sodrugi, da opozorijo na to delavstvu naklonjene obrtnike,trgovce i. dr. Cene so zmerne in jih zveza na željo sporoči. Zadostuje navadna dopisnica na naslov: Zveza »Vzajemnost« v Ljubljani. — Koncert. »Slovenska filharmonija« koncertira danes pod vodstvom g. kapelnika Te-plega na vrtu hotela »Lloyd« (posestnik Karel Tauses), sv. Petra cesta št. 9. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. v rani mladosti pritrjeno na leseno škrinjo in se je veselilo svojega razbitega srca. »Ampak ljubezen dandanašnji ni več v modi, pesniki so jo ubili. Toliko so pisali o njej, da jim nihče ni več verjel, kar se mi nc zdi prav nič čudno. Resnična ljubezen trpi in — molči. Spominjam se, da je nekoč — a kaj bi govorili. Romantika je stvar preteklosti.« »Neumnost,« je dejala rimska sveča, »romantika ne izumrje nikoli. Luni ie podobna in večna je. Vzemimo le našega ženina in nevesto, kako nežno ljubita drug drugega! Vse to mi je pripovedovala rjava patrona, ki je bila slučajno z menoj v enem predalu in ki je znala za vse dvorne skrivnosti.« Ampak ognjeno kolo je zmajalo z glavo in ponovilo: »Romantika je mrtva, romantika je mrtva.« Mislilo je kakor mnogo ljudi, da postane stvar, ki jo brez nehanja ponavljaš in premlevaš, nazadnje le resnična. 'Nepričakovano se je oglasil suh in oster kašelj in vse se je obrnilo. Kašelj je prihajal od vitke, ošabne rakete, privezane na dolgo palico. Vselej je zakašljala, kedar se je vteknila v razgovor, da obrne pozornost nase. »Hm, hm,« je dejala in vse je napelo ušesa izimši ognjeno kolo, ki Je še zmerom zmajevalo z glavo in ponavljalo: »Romantika je mrtva!« »Mirno, mirno!« je zakričal švigalček. Neke vrste politikar je bil in je igral vselej pri občinskih volitvah odlično vlogo, zato je imel vselej pri rokah parlamentaren izraz. »Mrtva je in nikdar več ne oživi!« je zamomljalo ognjeno kolo in zaspalo. Ko je nastala popolna tišina, se je raketa vtretjič odkašljala in izpregovorila počasi in jasno, kakor da narekuje svoje spomine in gleda čez rame tistemu, komur jih narekuje. Resnično, njene manire so bile gosposke. • »Kako srečen je kraljevič,« je dejala, »da se ženi ravno ta dan, ko šinem jaz v zrak! Če bi bila stvar namenoma vprizorjena. bi ne mogla biti zanj ugodnejša. Princi imajo pač srečo.« »Moj Bog,« je dejal švigalček, »mislil sem, da je stvar ravno narobe in da nas zažgo princu Štajersko. • — Samomor adjunkta. Obesil se je v gozdu v bližini restavracije »Waldhaus« pri celjskem mestnem parku železnični adjunkt Iv. Berk. Star je bil 32 let. Pogrešali so ga že cel teden. Pravijo, da se mu je zmešalo. Ta samomor spravljajo nekateri v zvezo z znanimi kupčijami z voznimi listki na južni železnici. — Železniška nezgoda. V nedeljo, dne 30. m. m. popoldne je padel med vožnjo na Babnem v bližini Celja iz vlaka, ki vozi na progi Celje— Velenje, sprevodnik Avgust Reinisch. Priletel je z glavo ob telegrafičnl drog. Obležal je z razbito glavo in poškodbami po telesu nezavesten na tleh. Prepeljali so ga težko poškodovanega v celjsko bolnišnico, kjer leži že drugi dan nezavesten. — Strela ga je ubila. V nedeljo dne 30. m. m. popoldne je po Spodnjem Štajerskem nastalo hudo neurje. Med nevihto je kegljalo v kegljišču Šancove gostilne pri »Divjem možu« na Spodnji Hudinji v celjski okolici več fantov. Med njimi je bil tudi vrtnar Franc Brau. Naenkrat je na kegljišču udarila strela. Franc Brau je bil od strele zadet in je obležal takoj mrtev. Drugim se ni nič zgodilo. Truplo so spravili v mrtvašnico na okoliško pokopališče. — Smrt med vinskimi sodi. Te dni je neki mesarski vajenec iz Ogrskega peljal s kolodvora v Radgoni proti domu voz, na katerem sta bila dva polna vinska soda. Imel pa ni seboj nobene verige, da bi bil sode privezal. Šel je od zadaj na voz in tako zadržaval, da se sodi niso zvalili na tla. Dokler je bila cesta ravna, je šlo dobro, ko pa je voz šel po nekem pobočju, so se sodi zvaliii z voza in pokopali dečka pod seboj. Deček je z zmečkanim telesom obležal mrtev na tleh. — Čez sedem let. Leta 1905. je šel posestnik Janez Hriberšček s svojo pastirico 131etno Terezijo Bradač iz Bojsnega k maši v Brežice. Dekle je med potjo našla 420 kron, katere je Hri-beršku izročilo. Hriberšek je, mesto da bi bil denar vrnil na pristojno mesto, istega porabil v svoje namene.' Letos pa so temu prišli na sled. Okrožno sodišče v Celju je Hriberška zaradi prestopka goljufije obsodilo na dva meseca ječe. Koroško. — Roparski umor. Kakih 38 let stari oženjeni posestnik in trgovec z živino Vincenc Pachler, doma pri Št. Jurju v Labodski dolini, oče štirih nedoraslih otrok, je od 25. junija izginil. Dne 29. m. m. so ga našli v nekem grmovju ob cesarski cesti med postajama Raben-steinom in Leiflingom ubitega. Truplo je bilo pokrito z vejami. Pacher je kupil dne 24. m. m. v Guštajnu na trgu par volov, ki so jih našli drugi dan, kako so se pasli v bližini neke kajže. Ker je imel ubiti baje prej precej denarja pri sebi, ki pa ga niso našli pri njem, je upravičen sum, da ga je kdo ubil in oropal. — Požar v Leykamovl tovarni Dne 28. m. m. kmalu po 5. popoldne le izbruhnil v Strojnici papirnice Leykam požar, ki bi bil lahko imel hude posledice. Gasilci iz Spitala so prišli še o pravem času ter so omejili ogenj na strojnico. Razen lokomobile je požar uničil tudi vse stroje v strojnici. Škoda je kakih 120.000 K ter je požar nastal vsled neprevidnosti kurjača Dulnlka. Tovarna je krita z zavarovalnino. Goriško. — Okrajna organizacija v Gorici vabi vse strnakine pristaše na zaupni sestanek, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob 10. zjutraj v »Delavskem domu« v Gorici, ulica Tre Re 16. Med drugim se bo razpravljalo o delavski veselici, ki jo priredi organizacija v prid »Zarje«. Sodrugi so naprošeni, da se tega sestanka udeleže v velikem številu. na čast.« »Za vas,« je odgovorila raketa, »nemara to velja in celo uverjena sem o tem. A z menoj je stvar druga. Znamenita raketa sem in odlični so moji starši. JV^oja mati je bila najslavnejše ognjeno kolo in Je bila znana vsled svojega gracioznega plesa. Kedar je plesala pred občinstvom, se je devetdesetkrat zavrtela v zraku, preden je ugasnila, in vselej je spustila v zrak sedem rdečih zvezd. Tri čevlje in pol je merila v premeru in iz najboljšega strelnega prahu je bila narejena. Moj oče je bil raketa kakor jaz in francoskega izvora, šinil je v take višine, da je vse mislilo, da se nikdar več ne vrne na zemljo. A vrnil se je vzlic temu, zakaj blag in krotak' je bil njegov značaj, in se razpršil v zlat dež. Časopisje je zelo laskavo omenjalo njegov nastop. »Državni glasnik« ga Je proglasil za triumf pilotehnike. »Pirotehnike. Pirotehnike, mislite,« je popravila bengalska luč. »Vem, da se pravi temu pirotehnika — beseda je zapisana na moji »Pilotehnike, pravim,« je odgovorila raketa strogo in bengalska luč je bila močno osramočena, in takoj se je lotila malih švigalčkov, da pokaže svoje dostojanstvo. »Dejala sem,« je nadaljevala raketa, »— kaj sem že dejala?« »O sebi govorite,« Je pripomnila rimska sveča. »Seveda. Vem, da sem obdelovala zanimiv predmet, ko sem bila tako sirovo prekinjena. Sirovost sovražim in slabe manire; zelo sem občutljiva. Nihče na vsem svetu ni tako občutljiv ko jaz.« »Kaj je — občutljivost?« je vprašal švigalček rimsko svečo. »Občutljiv je, kdor ima sam kurja očesa, pa stopa drugim neprestano na prste,« je odgovorila rimska sveča in švigalček bi bil kmalu počil od smeha. »Prosim Vas, zakaj se smejete?« je vprašala raketa, »jaz se ne smejem!« »Smejem se od sreče.« je odvrnil švigalček. (Dalje prih.) — Okrajna organizacija v Gorici poživlja vse krajne organizacije, da čim preje obračunajo strankine pristaše na zaupni sestanek, ki bo v oziroma do 30. julija. Tozadevne poštne poši-Ijatve je nasloviti na blagajnika okrajne organizacije v Gorici, sodr. Al. Štolfa, ulica Tre Re 16. — Veselica v prid »Zarje«, ki jo priredi okr. organizacija v Gorici 28. t. m., bo v Pod-gori na obširnem prostoru gostilne Štefan Furjana, blizu novega železnega soškega mosta (pri Barki). •— Umor v Tržiču. Dominik Pezze se je vračal domov v Tržič pri Trstu. Med potjo sta se mu približala dva neznanca in mu ponudila spremstvo. Pezza je spremstvo odklonil, a eden od neznancev mu je segel v žep in mu vzel de-' narnico z 20 K, drugi ga jc pa prijel za vrat. Ko je Pezza klical na pomoč, je ropar izginil, njegov pomagač pa je Pezzo napadel z nožem. Nesrečneža so potem našli v mlaki krvi na licu mesta. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer je umrl. O roparskih morilcih ni sledu. Istra. —Lov na soma. Nedaleč od Pulja sta zapazila dva ribiča v plitvini blizo obrežja precej velikega soma. Napadla sta ga z velikimi železnimi vilicami, ga omotila, ga privlekla na breg in ga ■tam pobila. Zobe in plavute somove so poslali v •Trst, kjer bodo konstatirali, če je bil res pravi som. Velika tatvina na parniku vojne mornarice. Podčastnik, ki je imel službo na jahti »La-croma« v Pulju, je opazil, da spuščajo raz krov parnika obrežnega branilca »Budapest« velike zaboje m čolne. J&vii fc to kapitanu službenega pristaniškega parnika »Bellona«. Častnik se je peljal takoj na parnik »Budapest« in zasačil tatove in flagranti. Spravili so že v čolne 16 zabojev sladkorja, 16 zabojev kave in 6 hlebov emental-‘ skega sira. 1 o blago je prodal neki podčastnik i v zvezi z nekaj mornarji neki tvrdki v Pulju. ! Blago je bilo vredno blizo 2000 K. Podčastnika in več mornarjev so zaprli. Trst. — Razmere uslužbencev državne železnice postajajo dan za dnem neznosnejše. Zad-;nja regulacija plač se je izvedla na način, ki , gotovo ne more nilmgar zadovoljiti. Zlasti so bile slabo uvedene mezdne razmere strojnega osobja. Strojevodjem in kurjačem namesto da i bi bili povišali mezde* kakor bi bilo zahtevati ob sedanjih neznosnih življenskih razmerah so jim že itak klavrne mezdne razmere še poslabšali. Ne vemo. če ravnateljstvo zares misli. da ima opraviti z najzaslepljenejšimi neza-ivedneži. da si upa na tak škandalozen način igrati se_ z najvitalnejšimi interesi strojevodij < in kurjačev. Toda ti so na shodu pokazali, da si ne puste kar tako ugrabiti svoj zaslužek. Po regulaciji, ki je bila te dni .izvedena, se je strojnemu osobju znižala mezda za okolo 30 odstotkov. Da je to silno razburilo prizadete, je pač umljivo. Imeli so v ponedeljek zvečer shod. ki je bil izraz splošne nezadovoljnosti. jiTam ,se je sklenilo podati se korporativno k ravnateljstvu in tam zahtevati pojasnila glede teh mezdnih razmer in obenem predložiti zahteve strojnega osobja. Splošno ogorčenje je pričalo, da bo korporativna interpelacija pri ravnateljstvu uspela. V torek zjutraj so se vsi prosti sti ojfvodje in kurjači podali demonstrativno z državnega kolodvora k ravnateljstvu železnice. Tam so dvornemu svetniku Kor-dinu izrazili nezadovoljnost s sedanjimi razmerami. Dvorni svetnik je obljubil že v teku prihodnjih dni urediti spor na način, da se bo popolnoma ugedilo zahtevam strojnega osobja. Pri dvornem svetniku Kordinu so prizadeti že Preje intervenirali in ta je bil naložil nadin-spektorju Mauthnerju. da naj uredi mezdne razmere na prejšnji način. Ali do sedaj ni v tem zmislu nadinšpektor Mauthner še ničesar ukrenil. Bilo je treba, da strojno osobje izrazi svojo razburjenost in nezadovoljnost na ener-® .i način, da se končno uvažujejo zahteve strojnega osobja. Obljubljeno se mora v kratkem udejstviti. ker drugače bo prisiljeno strojno osebje še energičnejše postopati. — Shod železničarjev. V petek dne 5. t. in. se vrši na vrtu gostilne »Vacanelli« pri Sv. Andreju javen shod železničarjev. Shod se prične ob 8. zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo o Dunajski konferenci dne 29. in 30. junija; 2. regulacija p»č strojnega osobja in delavcev. Železničarji, udeležite se shoda v čim večjem številu! t T,.Pevci Pevskega odseka »Ljud. odra« so vabljen*. da se gotovo brez zadržka udeleže voriti n I zvečer, ker se moramo pogo- i°VoI°,snmni m važl* zadevi- Pridite vsi! V tem naibH5va Magdaleni zgornji, tao n dd o? delu okoIice se * vršila prete- napovedana prva ^eselfr St'n ^ ^ ževalnega društva pri Sv m ida eg?- ',z7 ca je uspela sijajno. Prostvm r °v,n!1- 1 " pop. natlačen. Z udeležbo ki iJhni6 Ze 4‘ šiin okoličanskim veselicam llT'11?1!3 na“ pokazali domači in bližnji sodrutri ki k -° delo našega delavskega izobražeValneg^dT stva in kako hočejo naprej Po začrtani poti pre“ ko vseh zaprek, preko vseh nasprotnikov žakai dobro je, da vemo, da hočejo okoličanski delavc s svojo ogromno udeležbo na veselicah naših društev tudi protestirati proti nesramnemu obiskovanju narodne gospode zoper okoličanske ohrowge' B!*0 k* Pač neumno trditi, da tvori tako nredka'?11!.6 Igoni,no sil° našega bojnega na-stooanie^a ‘ res ]e’ sPravi tako po-mlačneža K-f£°tniltov na de*° marsikakega Tomen' ie bujalno. Med odmod * 7° m VSP-°d' ciie, ki je bila tudi to £be f Sske o/Kamza-pevski zbor »uSskeM ’ *P£: fctaUfenskih sodr^^tem^iVimen »rečolovS^n naše dražestne zaposleni pri nadlegovale .“.“g- » glednicami. Med poslednimi so napravile naj-večjj dobiček one, ki so prodajale spominsko društveno razglednico, ki je vspela najlepšc. Ob 7. zvečer so pa zadoneli poskočni glasovi malega orkestra, ki je vabil mlade na delo v čast boginji plesa. Po končanem vsporedu se je razvila v čarobno razsvetljenem vrtu lepa domača zabava, ki je trajala ob prijetnem hladu pozno v noč. Državni zbor. Dunaj, 2. julija. Proračunski provizorij je sprejet. Vlada je zopet »zmagala«. Težkega boja itak ni imela in beseda »zmaga« se more smatrati le za ironijo. Zakaj s strankami sedanje večine dela vlada lahko kar hoče. Tako je danes večina odklonila socialno demokratične predloge, torej tudi tiste, za katere so glasovali njeni zaupniki y odseku in katere so stranke same že prej sprejele. Ko je trajala še debata, se je zvedelo, da je nemško nacionalna zveza že kapitulirala in da bo glasovala proti Totnschikovemu in Diamantovemu predlogu. Enak glas je prišel tudi o krščanskih socialcih.. Zaradi tega je sedem krščanskih socialcev izstopilo iz kluba; ali to je bila le komedija, zakaj vseh sedem je z vitezom Pantzem na čelu takoj pristopilo kot »hospitanti«. Da bi prikrili svoje izdajstvo in preslepili železničarje, so potem predlagali resolucijo, ki poživlja vlado, da naj polagoma porabi vso meseca decembra sklenjeno svoto za regulacijo železničarskih plač. Ta sleparija pa' ne bo nikogar več premotila. Resolucija pomeni natančno toliko, kolikor nič. Vlada bi jo seveda lahko vpoštevala. če bi hotela. Toda če bi hotela. tedaj se ne bi branila zakona. Prav zato pa bi bile morale stranke, ki hočejo res kaj storiti za železničarje, skleniti zakonsko določbo. ki bi vezala vlado. Resolucija je torej navadno, povrh še zelo umazano slepilo. Nemški radikalci so izkušali napeljati vodo na svoj mlin s pomočjo dogodkov ob priliki sokolskega zleta v Pragi. Povsem jasno je, da so gospodje burši hoteli imeti nekoliko pretepa. ker sicer res ne bi bilo nobene nujne potrebe. da so nosili svoje smešne čepice na iz-prehod. ravno ko so vedeli, da učinkuje s tem kakor rdeča kepa v znanih slučajih. Seveda tudi ni pametno, če se dajo Čehi »provocirati« z otroškimi kapicami in se vedejo, kakor da se je zgodila kdove kakšna nesreča, če se par fantov z nemškimi znaki pokaže na Prikopih. Ali poslanci bi bili lahko nekoliko modrejši od take mladine; če je fantalinski pretep bolj smešen nego tragičen, so napihnjene deklamacije zaradi takih komedij v državnem zboru še smesnejše. Tudi člani nemško nacionalne zveze so se pri tej priliki nekoliko oglašali in nosili svojo tevtonsko ogorčenost na semenj. Vsa ta reč pa se je^ pokazala tembolj burkasta, ker so ravno nemški tiacionalci potem pri proračunskem provizoriju z vso svojo možatostjo hrabro in čilo zaplesali, kakor je zažvižgala vlada. Iz debate bi bil še omeniti govor načelnika poljskega kola, posl., dr. Leona, ki se je izrekel za parlamentarno vlado. Za Tomschi-kov železničarski predlog sta govorila še so-druga dr. Diamand in dr. Ellenbogen. Generalni govornik proti .... Jaroslav Marek (češki soc.) na ^IbotSj" h^11 strank- Z ozilom da bi se našla večinama TomSiikov predlog Ah izgovor meščanskih strank je ničev Če se skrivajo za gosposko zbornico, bo to‘|e pospešilo in okrepčalo tisto gibanje, ki pre za tem. da se odpravi nepotrebna gosposka zbornica. kj ni nič drugega kakor zapreka vsake demokratične reforme. Generalni govornik za dr. Leo pravi, da je za plodonosno parlamentarno delovanje treba polHič ga. socialnega in gospodarskega programa in pa za delo sposobne večine. Program je naloga vlade. Za delo sposobna večina pa more le tam vstrajno obstajati. kjer izhaja vlada sama iz parlamentarne večine. Sledila je dolgu vrsta stvarnih popravkov potem je imel poročevalec Steinwender zaključno besedo. Rotil je stranke, naj glasujejo proti I omsehikovemu in Diamandovemu predlogu, češ . 5 vlada drugače ne predloži proračuna na sankcijo. Nato je sledilo glasovanje. f !•* ki dovoljuje vladi pobiranje davkov do 31. decembra, je sprejet z 212 glasovi proti 150. § 2. je sprejet s sledečim besedilom: »Vlada se pooblašča, dii dovoli doslej običajne izdatke za nujne potrebe tudi tedaj, če niso obseženi v državnem proračunu Pri tem paragrafu se glasuje o Toinschikovera predlogu in sicer po imenih. Za predlog je oddanih 136 glasov, proti pa 192. Predlog je torej odklonjen. Slovenc* so se razim treh, ki so glasovali za predlog, vsi odstranili. Sprejela se je resolucija, da naj vlada iz- FpvnkPJIfm"*' ,zahteve glede na regulacijo že-lezmčaiskih plač. dohodkov državnih uslužbencev in g ede na službeno pragmatiko. S X m 4. se sprejmeta brez izpremebe. n ^ o. se glasuje, po imenih o Diamando- Podlogu, ki se tiče fabrikiicije špirita ob slabih letinah. Predlog je odklonjen s 179 glasovi proti 143, Nadalje^ je odklonjen socialistični predlog, da se ima 7 in pol miljona kron iz špiritovih premij odkazati. deželam za regulacijo učiteljskih plač. Ostali del proračuna se sprejme brez iz-premeinbe. Večina glasuje tudi za Hauserjevo resolucijo. da se imajo zvišati doneski, ki jih plačuje država rimsko katoliškim in grško katoliškim duhovnikom. Tretje čitanje se je odgodilo na jutrišnjo sejo. zakj večina v drugem čitanju je bila tako pičla, da so se vladni mameluki zbali, da ne bodo imeli dvetretjinske večine. _______________ Kon^c seje ob 7. zvečer. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. Zadnje vesti. SKUPNE ZADEVE. - Budimpešta, 2. julija. V četrtek bo na Dunaju skupno ministrsko posvetovanje, h kateremu odpotuje ministrski predsednik Lukacs v spremstvu finančnega in trgovinskega ministra. Skupni proračun za leto 1913. se poviša z zdat-nimi zahtevami za havbice, artilerijo, letalne stroje in mornarico. S temi zahtevami se bo ba-vil skupni ministrski svet. Vojni minister bo zahteval 275 miljonov kron za povišane izdatke. V avstrijskih vladnih krogih govore, da bodo zahtevano svoto znižali na 100 miljonov kron (kakšna velikodušnost!), svoto pa da bodo stopnjevali od leta do leta. Auffenberg je načrt predložil v četrtek cesarju. V ministrski seji se bo odločilo, če sprejme ogrska vlada zahteve. PRAŠKE SOKOLSKE SLAVNOSTI. Praga, 2. julija. Sokolske slavnosti so se končale v ponedeljek popoldne. — Vesti o samomoru nekega nemškega študenta niso resnične. Pač pa se je ustrelil trgovski praktikant Volbrecht, ki se je v neki češki gostilni sprl s sokoli. S prepirom so nadaljevali še na cesti. Volbrecht je ustrelil dvakrat in težko ranil nekega sokola. Ko so ga zasledovali in ni mogel ubežati, se je ustrelil. Na Prikopih so trajale demonstracije nato do po!noČi. Policijski prezident KHkava. Praga, 2. julija. Policijski prezident Krikava bo najbrže moral zapustiti svoje mesto. Deželni predsednik smatra vsa pogajanja za nemško-češko sprvo za brezuspešna. Naslednik KFikave bo najbrže okrajni glavar Lovrisak. STRANKIN ZBOR BOSANSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE. Sarajevo, 1. julija. Včeraj se je začel'četrti strankin zbor bosansko - hercegovske socialne demokracije, ki so se ga udeležili tudi vnanji delegatje. Kongres je sprejel resolucijo, ki izraža simpatije ogrskemu proletariatu v boju, ter resolucijo, ki ogorčeno obsoja absolutistični režim na Hrvaškem. Tretja resolucija zahteva revizijo ustave za Bosno in Hercegovino, uvedbo moderne demokratične konstitucije s popolnoma avtonomnim deželnim zborom, uvedbo občinske, okrajne in okrožne avtonomije, splošno, tajno, enako, direktno in propor cionalno volilno pravico za deželni zbor in druga zastopstva, moderni tiskovni zakon in spremembo društvene in zborovalne pravice Na današnjem zborovanju je bila daljša debata o jugoslovanskem vprašanju in se je sklenilo, da se nadaljuje dosedanja pot po kulturni združitvi vseh Jugoslovanov in se v ta namen izdaja poučen socialističen list v obeli abecedah Včeraj popoldne je bil ogromno obiskan shod z dnevnim redom: »Položaj Jugoslovanov in balkanskih narodov ter socialna demokracija.« Govorila sta državni poslanec Skaret in Korač. Zbor se je danes zaključil z zgoraj omenjeno razpravo o jugoslovanskem vprašanju in socialni demokraciji. HERVOIČEV POGREB. Zagreb, 2. julija. Hervoičeve,ga pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva Za pogrebom je šel tudi Čuvaj, dalje bivša bana Pejačevič in Rauch. NEURJE NA OGRSKEM. Ogromna škoda. Budimpešta, 3. julija. Z južne Ogrske prihajajo poročila o silnih nalivih. V Verbasu so vse ulice pod vodo. V Červenkl je 500 hiš nerabnih za bivanje. Škode je dva miljona kron. Strela je ubila več oseb. K SMRTI MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA MILOVANOVIČA. Belgrad, 2. julija. Milovanoviča so pokopali danes na državne stroške. Baje je zapustil Milovanovič menioare, v katerih opisuje bosansko aneksijsko krizo. NOVA VLADA V SRBIji. Belgrad, 2. julija. Kraljevi ukaz razglaša: Za ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve je izvoljen Marko Trifkovič, za finančnega in stavbnega ministra Mihael Ilič, za ministra za zunanje zadeve sekcijski šef Jovan Jovanovič. Drugi ministri obdrže svoje portfelje. VOLILNA REFORMA NA FRANCOSKEM. Pariz, 2. julija. Zbornica je sprejela 1. čien načrta volilne reforme s 510 proti 77 glasovi. Člen določa, da volijo poslance po listah (na ta način kakor volitve za ljubljanski občinski svet). Drugi člen so sprejeli z majhno sprenreno. NEMŠKI CESAR IN RUSKI CAR. Peterburg. 2. julija. Nemški cesar se pripelje z jahto »Hohenzollern« v baltiški zaliv in v četrtek se snideta s carjem. Časarja spremlja državni kancelar, v carjevem spremstvu je razen Kokovceva in Sasonova tudi vojni minister Suhoinlinov. Nemški cesar ostane dva dni na Ruskem. VOHUNJENJE. Stotnik Kostevič. Berlin, 3. julija. Med državnim kancelarjem In justičnim uradom so bila predvčerajšnjem, preden je kancelar odpotoval na sestanek nemškega cesarja z ruskim carjem, posvetovanja, ali naj bi se spustil zaradi vohunjenja zaprti ruski stotnik Kostevič na svobodo. Kosteviča ne bodo spustili, ker je preveč obremenjen. Vohunski proces. Berlin, 3. julija. Prihodnji petek bo zopet proces zaradi izdajanja vojaških tajnosti. Pred državno sodišče prideta neka Američanka in Avstrijanka Olga Kling. Osumljen vohunstva. Berlin, 3. julija. V Kielu so prijeli 30 let starega tehnika Ewalda, ker ga sumijo vohunstva. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Vratislava, 2. julija. Železniška nezgoda pri Schmiedefeldu, o kateri smo že včeraj poročali, je zahtevala deset človeških žrtev. Pomožni železniški čuvaj Hautke se je hotel usmrtiti. Povedal je, da je v kritičnem času čital in prezrl signal. NEMIRI V ALBANIJI. Bitka z Malisori. Carigrad, 3. julija. Med Skutarijem in Alepo so bili boji turških' čet z Malisori. Malisori so bili poraženi. Alepski kajmakam je mrtev. Turški vojaški transporti. Solun, 3. julija. Vojaški oddelki, ki so došli semkaj iz Dardanel, gredo vsled velike razburjenosti med Miriditi v južni del vilajeta Skutari in v okolico El Base, niso pa bili poslani proti monastirskim upornikom. Ogrožena Mitroviča. Carigrad, 3. julija. Iz severne Albanije poročajo, da namerava četoški glavar Boljetinac resen napad na Mitrovico. Vlada ga Je skušala pridobiti z darilom 5000 funtov, kar pa je Boljetinac odklonil. V svoji utrdbi Boljetinac, eno uro od Mitroviče, je zbral 400 oboroženih vsta-šev. Zabranil je nadaljevanje cestne gradnje iz Mitroviče v Novi Bazar in Djakovo. VOJAŠKA REVOLTA V ALBANIJI. Izjava vladnih oficirjev. Carigrad, 3. julija. Vladni oficirji so izjavili, da sicer soglašajo s prepovedjo porabe armade za politične namene, da pa ne bodo zasledovali svojih upornih tovarišev. Tajni komite. Carigrad, 3. julija. »Tanin« poroča, da je obstojal v Monastirju tajni komite, ki je pod imenom »Hifzi Vavan«, to je »Zaščito domovine«, vodil v armadi propagando. Zahteve upornikov. Solun, 3. julija. »Silah« poroča, da so stavili vodje monastirskega gibanja naslednje zahteve: I. Sultan Mohamed se odstavi, prestol zasede Jusuf Izedin-efendi; 2. razpust zbornice in sklicanje nacionalne skupščine; 3. varstvo osebne in moralne svobode otomanskega naroda; 4. zakon, ki se vjema z običaji narodnosti države; 5. sedanji kabinet se odstavi, politični voditelji Tavid, Talaar in Halib-bej se za vedno odstranijo iz politike; 6. poravnava sedanjih konfliktov med narodnostmi; 7. ohrana sultanovih su-verenskih pravic nad Albanijo; 8. nezmožni funkcionarji mladoturškega komiteja se odstavijo in kaznujejo; 9. komite za edinost in napredek se zatre; 10. avtonomija uprave Albanije; II. popolna neomejene svoboda. VOLILNI BOJ V UNIJI. Baltimore. 3. julija. Tudi včerajšnje 42. glasovanje ni prineslo odločitve. Wllson je dobil 494. Clark 430 glas®v. Konvent je bil izredno viharen in se je po polnoči odgodil na popoldne. ORKAN V REGINI. 11 miljonov dolarjev škode. Winnipeg, 3. julija. Orkan v Regini je trajal tri minute in je napravil 11 miljonov dolarjev škode. Brez strehe je 3000 oseb. KITAJSKO POSOJILO. Razbita pogajanja. Pariz. 3. julija. Oficialno glasilo pekinške kitajske vlade izjavlja, da so pogoji, ki so jih stavile velevlasti za posojilo, nesprejemljivi. Splošno smatrajo projekt novega posojila za izjalovljen. Vestnik organizacij. Ženska podružnica ..Vzajemnosti" ima danes ob 8. zvečer v društvenem lokalu Šelcnburgova ulica 6. redno mesečno sejo. Odborova seja lesnih delavcev bo v četrtek 4. t. m. točno ob 6. zvečer v društvenih lokalih. Moste. V četrtek 4. t. m. je v gostilni .pri Dimu* zaupen sestanek moščanskih zaupnikov, na katerem bo poročal predsednik dež zastopstva stranke. Centralni odbor „Vzajemnosti“ v Ljubljani ima v petek 5. t. m. ob 9. zvečer (po seji šentjakobskega odbora) redno mesečno sejo za pretekli mesec, na katero se vabijo tudi sodrugi nadzorniki in veselični odbor. Šentjakobski odbor „Vz. jemnosti“ ima v petek 5. t. m. ob 8 zvečer v zveznih prostorih jako važno sejo, na katero se vabijo tudi sodrugi nadzorniki in ostali sodrugi U tega okraja. Šolsko-poljanska podružnica „Vzajemnosd“ ima v nedeljo 7. t. m. ob >ol 10. dopoldne v gostilni g. Bončarja na Poljanski cesti št. 19 reden mesečni sestanek. Člani so vabljeni na polnoštevilno udeležbo. — Zaradi pomanjkanja prostora se objavi »Miljonski sklad« v jutršnji številki. Delavsko gibanje. = Stavka v Limerčah. Delavci pri pivovarni Fischl v Limerčah so začeli včeraj stavkati. Dne 20. junija so oddali vodstvu svoje zahteve, ki so bile zelo skromne, vodstvo pa je te zahteve brutalno odklonilo. V celem stavka 70 delavcev, Novice. * Posldica rubežni. V Merklingu blizu Stuttgarta so kmetu Kurzu zarubili travnik. Gostilničar Kleinfelder je dobil pravico, da spravi se- B. Gotzl, Ljubljana " Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ===== konkurence i no s travnika. Kurz je nato zapretil, da bo vsakega ustrelil, ki bo hotel spraviti seno z zarubljenega travnika. Ko je prišel Kleinfelder s svojima sinovoma, hčerkami in hlapci, da bi spravil seno domov, je ustrelil Kurz iz skrivališča večkrat na gostilničarja. Kleinfelder je obležal takoj mrtev, njegov 321etni sin mu je tekel na pomoč, a tildi tega je ustrelil Kurz, njegovega brata pa je ranil. Kurz je oddal še nekaj strelov in zadel konja in psa, ki sta bila tudi takoj mrtva. Nato jc hitel domov in še sam sebe ustrelil. * Grozen samomor. Na Dunaju je na grozen način napravil konec svojemu življenju 281etni mestni ključavničarski pomočnik Leopold Forstner. V tek je spustil tren voz cestne železnice, skočil nato iz voza in položil glavo na od-bijalno pločo voza, proti kateremu je tekel tren. Vozovi so trčili drug ob drugega in zmečkali 1'; stnerjevo glavo. Forstner je storil grozni čin iz obupa nad smrtjo svoje matere. Zavetek, Zaloška cesta. Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulioa. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta