Sflt" Natisov 15.000. "3i§f!l „Š1ajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; 13 Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise še ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila nrijtjjfištve ni odgovorno. Ofena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za >/, strani K 32, za '/, strani K 16, za '/, strani K 8, za >/■• strani K 4, za '/»« strani K 2, za '/«4 strani Ki. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 2. ^T V Ptuju v nedeljo dne 8. januarja 1911. XII. letnik. Današnja številka ima zopet 2 strani priloge in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. ! ! Ne pozabi ! ! ! da je zdaj prišlo hoto leto 1911 vsled tega tvoja dolžnost, držati 80 naj takoj poravna naročnini. List se pla- in da je sledečih navodil: I. Vsakdo svoj dolg na čnje v naprej! II. Vsakdo naj nabira naročnike listu! V skupnem delu je moč; čimveč novih naročnikov bodete nabrali, temboljši in temvečji bode naš list! Pomislite, da je naš nepremagljivi in brezobzirni in odkriti „Štajerc" največji slovensko pisani tednik! »Štajerc" obsega najmanje 8—12 strani in objavlja razven vseh novic največ gospodarsko važnih člankov, nadalje brezobzirno kritiko ljudskih izsesal-cev, prav lepe povesti, smešnice,v dopise, politični pregled itd. Poleg tega je »Štajerc" edini slovensko pisani list, ki prinaša vsak teden celo vrsto lepih podučnih slik. Kar se novega na svetu zgodi, to prinaša »Štajerc" v besedi in podobi! In vedno je „Štajerc" boritelj za ljudstvo! Naš list ni od nikogar odvisen in je vsled tega vsakemu poštenemu mnenju na razpolago. Pri nas najde vsakdo s .vojn pravico! „štajerc" je svoj čas vsakih 14 dni prav ponižno izhajal. Zdaj izhaja ponosno vsaki teden. In na Štajerskem in Koroškem je naš »Štajerc" najbolj razširjeni in najvplivnejši list. Ob tej priložnosti pa povemo tudi, da se bode prihodnje leto naš list tudi na Kranjskem razširil in da bodemo prinašali posebno kranjsko prilogo, kajti tudi v sosedni kranjski deželi trpijo vbogi kmetje pod prvaškim zatiranjem. Tndi na Kranjskem morajo kmetje izpeznati, da je slovensko-narodna politika ve-lika šk o d 1 j i vka ljudstva! Mnogo večji in mnogo boljši bode postal naš list. In vkljub temu je naš „Š t a-j e r c" skoraj dvakrat cenejši nego vsi drugi ednaki listi. Naročnina »Štajerca*, ki izhaja vsaki teden enkrat na 8—12 (pa tudi 14) straneh, ki prinaša tudi tedensko najmanje 3 slike, znaša: Za Avstrijo celo leto 3 k r o u e, za Ogrsko 450 K, za Nemčijo 5 K, za Ameriko G K. To je pač malenkostno plačilo! Vsi na delo za »Štajerca", ki mora biti v vsaki kmetski, obrtniški in delavski hiši! Naročajte naš list, razširjajte ga, pridobivajte mu naročnike, in — zmaga bode naša! Našim naročnikom v kranjski deželi! V današnji številki priobčujemo daljši dopis iz K r a n j s k e, ki bqde gotovo vse dobro misleče Kranjce močno zanimal. Preskrbeli smo si v Ljubljani in v drngih krajih sosedne dežele zanesljivih dopisnikov," ki nam bodo v naprej najmanj vsak mesec enkrat pošiljali novosti naših bratov na Kranjskem. To se nam je potrebno zdelo, ker je naša namera povzročiti, da se tudi na Kranjskem včasih sliši i ni bere kakšna resnična beseda, kajti doslej so se dali naši prijatelji na Kranjskem preveč voditi za nos od svojih prvaških »voditeljev", ki so ravno sedaj v velikih stiskah, v katere so se s skoro neverjetno brezvestnost zakopali. Tudi na Kranjskem mora resnica na dan! Vabimo torej tudi Kranjce na naročbo našega lista, ki jo največji in najcenejši tednik (izhaja na 8—14 straneh in košta celo leto le 3 krone). Da se Kranjci, namreč miroljubno in nenahojskano ljudstvo, naš list zamorejo dobro pregledati in se prepričati, da zasledujemo z veliko vnemo koristi prebivalstva južnoavstrijskih pokrajin, bodemo naš list večkrat brezplačno pošiljali med Kranjce in se nadajamo, da se bo »staj erc" potem tudi na Kranjskem kmalu vdomačil! Vse za kmete, delavce in obrtnike! Uredništvo in upravništvo „$tajerca." Glas iz Kranjskega. (Izvirni dopis). Na celem svetu ni tako zabitih ljudij, kakor so prvaški voditelji ljubljanski. Ti presojajo vsako reč ne po tem ali je koristna, marveč Če je v stanu Nemcem škodo povzročiti. Leta 1008 ko so povsod praznovali redko slavnost šestdeset-letnice vladanja našega presvitlega cesarja, uganjali so v Ljubljani take nespametnosti, da je bilo groza. Brez povoda je nahujskana množica planila po hemških hišah, trgala nemške napise in ubijala šipa nemškim posestnikom, pač v zahvalo za dobrote, ki jih je večina liberalnih veljakov v mladih letih, ko so še razstradani in razcapani hodili v latinske šole, vživali pri dobrosrčnih nemških meščanih ljubljanskih . . . Vsak se še spominja, kakšen žalosten konec je imelo rogoviljenje slovenskih voditeljev. Poklicano vojaštvo je z orožjem moralo ukrotiti ne-mirneže, in mnogo neizkušenih mladeničev je trpelo za grehe zapeljivcev. Pa še ni bilo miru. Z zvijačami so začeli gonjo proti trdni in bogati Kranjski hranilnici, ker pri njej liberalni prvaki hvala Bogu nimajo nič govoriti. Po ljubljanskih cestah pa so tako dolgo brezmiselno vpili: »Živijo Srbija", dokler jih vlada ni vsli-šali in sramotno zapodila oberhnjskača Hribarja iz ljubljanskega rotovža . . . Tudi denar, ki so ga po zvijači pridobili od onih zaslepljencev, ki so jim verjeli in vzdigovali svoje prihranke pri starodavni Kranjski hranilnici, jim ni pri- nesel sreče, naložili so ga v gospodarskih društvih, s katererni so hoteli uničiti najzanesljivejše nemške trgovce. Osnovali so »Zvezo slovenskih zadrug" iti društvo »Agromerkur", ki naj bi raz-pečaval kmetske pridelke in pa zalagal podružnice in posamezne trgovce po deželi s špecerijskim blagom. Ker so pa neizurjeni mladiči trgovino samo iz knjig ali pa še to ne poznali, so jo v dveh letih tako zavozili, da je strah. »Gospodarsko" društvo »Agromerkur" je moralo napovedati koukurz, pri čem se je izkazalo, da se je v kratkem času nakopičilo dolga nad pol milijona kron, ki ga bodo morali plačati vbogi zadružniki, ki še vedeli niso, v kako zadrego so jih spravili brezvestni voditelji, katerim so slepo zaupali. Največja krivda zadene nekega dr. Žerjava, ki jo je odkuril v daljni Egipt, da se za prvi hip izogne pretečemu kazenskemu preganjanju. Drugi so pa s o k r i v i, ker so trpeli brezskrbno varanje tega prenapeteža. Polom »Agromerkurja" zna pa imeti za celo gospodarstvo na Kranjskem prav resne posledice. Znano je, da je mnogo gospodarskih društev v tesni zvezi s polomnjenim zavodom, oako samo v Ljubljani: »trgovsko-obrtna banka", »kmetska posojilnica za ljubljansko okolico", splošno kreditno društvo in še mnogi dragi, nad sto takih zadrug na Kranjskem, Primorskem, Staj ersketn, Koroškem, je zvezano v »Zvezi slovenskih zadrng" ki ima nalogo, da nadzoruje poslovanje in pregleduje knjige včlanjenih društev, da jim posoja in sprejema od njih denar. Človek bi mislil, da je vsaj pri tej zvezi vse v redu. Ampak ravno nasprotno. Pri konkurzu »Agromerkurja" ali kakor se tudi reče »Magro-krepurja" je »Zveza slovenskih zadrug" priglasila več kot 550.000 K — grozna številka, kaj ne? — terjatev, iu ker bi po tem imela med upniki večino, bi bila »Agromerkurjev" konkurz sama razpravljala. Toda to se ji ni posrečilo, kajti ona ni bila v stanu dokazati iz svojih trgovskih knjig ogromno terjano svoto 550.000, ker takih knjig — sploh imela ni. To nečuveno dejstvo se je pri ljubljanski deželni sodniji dne 4. novembra tega leta dognalo. Sodnija je namreč sklenila, da ne more pripoznati napovedano terjatev, ker so knjige »Zveze slovenskih zadrug" take, da jih ni smatrati za trgovske knjige in zato bode morala »Zveza" še-le po drugih pravdah dokazati terjatev 550.000 K nasproti »Agro-merkurju." Knjige, ki jih je vporabljala »Zveza", so namreč v takem stanu, da bi se n a j z a-nikernejši kramar sramoval, kaj takega pri hiši imeti. Niso ne štemplane, ne vezane, mnogo postavk je v njih prečrtanih in izbrisanih, celo iztrgane in prilepljene strani so se v knjigah našle. Nejvečje začudenje pa je vzbudila vest, da se je vodila pri »Zvezi" neka »tajna knjiga", o kateri pa predsednik Lenarčič (ki je tudi predsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice), ničesar vedel ni. Zastopniki »Zveze", ki so se nadejali, da bodo svoje ljudi v upniški odsek spravili, so jo morali po teh razkritjih žalostno popihati in kot upnikovi zaupniki so bili konečno od sodnije potrjeni odposlanci manjšine, ki imajo komaj četrti del terjatev zoper vbogi »Agromerkur". Ta vest o nečuveni brezskrbnosti in slabem go- spodarstvu pri ,.Zvezi slovenskih zadrug" je močno vznemirila ljubljansko in kranjsko prebivalstvo sploh, ki je do tega trenutka brez pomislekov verovalo gospodarskemu delu svojih takozvanih prvaških voditeljev. Za vas Štajerce pa naj bode grozna izkušnja kranjskih kmetov in meščanov v vspodbudo, da se skrbno varujete škode, ki vsakemu preti, ki se brez preudarka zavežejo pri slabo podprtih gospodarskih društvih in če celo nalagajo denar pri majhnih društvih, namesto v dobro peljanih bogatih hranilnicah v mescih. Opomba uredništva: Pa tudi Kranjcem je od srca svetovati, da se že enkrat otresejo vpliva prvaških — ,,liberalnih" in „radikalnih" dohtarjev, ker jim zamore slepo verovanje in pasja poslažnost še enkrat neizmerno škodo povzročiti, ki jo bodo čutili — v svojih mošnjah !) ±±X±±±£±*:**±*±*±±±**: Cenjeni naročniki, ki so še z naročnino na dolgu, naj blagovolijo isto takoj vposlati, kajti tudi list mora svoje obveznosti poravnati. „Štajerc" je najcenejši in največji tednik. Nabirajte mu nove naročnike in odjemalce! Politični pregled. Cesar bolan ? Te dni se je zopet razširila vest, da se je naš cesar prehladil in je vsled tega obolel. Močna skrb je pretresla vso javnost, kajti naš cesar je v starosti, v kateri je vsaka bolezen nevarna. Zadnja poročila se glasijo, da je cesarjn zopet bolje. Stroški državnega zbora rastejo pač z vsakim letom. V prvi finančni postavi iz leta 1862 pod ministrom Schmerlingom so znašali 432.737 gld. (865.474 K). Od tega časa pa do danes (torej v niti 50 letih) so postali ti troški 5 krat večji, kajti za to leto znašajo že 4,165.083 kron. Od tega denarja pride le na plačah poslancem več kot 2V« milijona kron. Narodna hujskarija napravi tudi velike troške. Le za prestavljeDJe govorov, ki jih gotovi prenapeti poslanci nalašč nočejo v nemščini držati, se izda 20.000 K. Za tiskanje govorniških poročil se izda 300.000 K itd. In kaj ima ljudstvo od tega ? Nič in desetkrat nič! Davki res grozovito naraščajo, posebno deželni davki v posameznih kronovinah. V letih od 1891 do 1907 so državni davki (s colnino vred) narasli od 452,756.152 K na 652,625.000 K, to je torej za 44%. Deželni davki pa so v tem času narasli od 59,263.012 K na 182,672.527 K, to je za 208'Vo!!! Na glavo odpade : deželne doklade državnih davkev direktnih [ indirekt. K K K Nižjeavstrjsko......1410 4190 1557 Zg Avstrijsko.......8-85 13 80 674 Salcburg........15 — 15— 933 Štajerska........940 13-70 558 Koroška........11/0 1090 588 Kranjska........6-60 760 3'60 Goriška.......580 7701 Istrija.........4-50 5-80| 706 Tirolska........690 9601 ... Vorarlberg.......410 10-90| 4d4 Češka.........10 20 13— 2112 Moravsko.......926 1070 3205 Šlezija.......• . 985 11-50 3166 Bukovina........550 5— 897 Dalmacija.......2 80 3"— 103 Dežele so seveda vse zadolžene, ljudska bremena neznosna in gospodarstvo do skrajnosti zanemarjeno. Zato pa cveti narodnjaška politika.. . Nove zahteve za vojaščino. Delegacijam se bode baje zopet nove zahteve za vojno mornarico predložilo. Graditi se hoče namreč v prihodnjih 6 letih 4 velikanske parnike, ki bodejo 65 milijonov kron koštale; nadalje 3 križarice, 22 torpedovk in 6 podmorskih ladij. Vse to bi koštalo 310 milijonov kron davčnega denarja. V času splošne draginje in revščine se upa vlada na take blazne zahteve misliti. Omladina. V Pragi so zaprli tehnika Herlos zaradi veleizdaje. Veleizdajstvo ? Pri laškemu društvu „Circolo di cultura" in „Edera" v Pulju so napravili hišne preiskave. Več oseb se je zaradi veleizdaje zaprlo. Istotako je prišla policija v Trstu takemu zločinu na sled. Črni prijatelji obrtnikov. V kloštru Martins-buhel na Tirolskem vzdržujejo fabriko, v kateri delajo sami učenci. Posledica tega je, da tamošnji obrtniki ne morejo več obstojati, ker ne morejo umazani konkurenci kloštra nasprotovati, na drugi strani pa, kčr ne dobijo učencev. Klerikalno ljudstvo pošilja svoje fante v klošter. To je klerikalna ljubezen do obrtnikov! Volitve na Angleškem niso položaja spremenile. Liberalci so tako, močni kakor konzer-vativci, z Irci in delavsko stranko pa imajo 110 glasov večine. Parlament se otvori 6. svečana po kralju. Srbski Jurček, znani bivši prismojeni prestolonaslednik vstopil bode zdaj v francosko armado. Mila ptica prosi v teh zimskih dnevih za pomoč. Ne pozabite gozdne pevke in stotero vam bode povrnila. Trosite ptici hrane! Usta j a na Earolinah. ZumAufsfand svf denKarolinen. Otok Ponape v pod imenom »Karo-line« znani skupini otokov je od leta 1899 kolonija nemške države. Otok obsega 150 km in je obdan od koralnih pečin. Njegove gore so do 892 m visoke. Otok šteje okroglo 3500 prebivalcev, ki pripadajo mikroneškemu zamorskemu narodu. Na tem otoku se je pojavila zdaj krvava ustaja. Domači zamorci so namreč strastni nasprotniki zgradbe cest. Ko so nemški uradniki merili na malemu otoku Čokač, napadli so jih divjaki in jih umorili. Med prvimi smrtnimi žrtvami divjaštva je bil tudi vladni svetntkBoeder Ustaši so poskusili tudi zavratni napad na kolonijo na Ponape. fAHJ ta napad se je posrečilo odbiti. Par dni pozneje jejže priplul mali parnik «Co-moran«. Nemški guberner v Rabaulu se je pripeljal naj-prvo z 90 vojaki, katerim je sledilo pozneje še 70 nemških vojakov. Upornih zamorcev je do 250 in so dobro oboroženi. Ali nemški vojaki so jih pregnali. Vendar pa L-andschafrsbilč vor» jgjVCTg bodo še meseci minuli, predno se ustaše popolnoma premaga. Naša slika kaže v levem kotu vladnega svetnika Boeder, katerega so divjaki z njegovimi tovariši umorili. Na .desni strani vidimo sliko iz otoka Cokač, na katerem se je umor izvršil. Spodaj pa vidimo nemški parnik >Comoran<. Inzerenti v ^Štajercu" imajo najboljši uspeh, kajti naš list ima gotovo največ naročnikov od vseh slovensko pisanih listov. Poleg tega se čita splošno tudi od nenaročenih oseb. Inzerirajte le v »Štajercu!" Dopisi. Razbor pri Slov. Gradcu. (Odgovor občinskim dojenčkam in debelouhemo Anžetu, pardon Zapečnikovemu Janezu). Kakor se iz dopisov v „Slov. Gospodarju" vidi, sem tem mlečozobim osebam do smrti na poti. Pišite, da jaz 11 tu-kajšnih kmetskih ,zvezarjev" pohrustam. Ne bojite se, saj vsi 11 niso toliko vredni, da bi se tercijalke menile zanje; večinoma so itak zaradi hudodelstva tatvine ali umora že kaznovani. Občinski dojenčki naj pomislijo na šolska leta; tedaj je bil dober moj kruh in moje sadje, za katerega je prišla mati prositi za vas. In zdaj čez par let, ko ste si farovžko kajžo na znani način pridobili, pa nastopate kakor jež pri medvedu . . . Seveda, zdaj nočejo ničesar vedeti, da smo za rod Lesnik plačevali. Vprašam: kam pa je iz ubožne blagajne denar pred nekimi leti prišel, ako ne za te obreiljive osebe ? Da se jim moja družina smili, razumem, ker je ne pustim v njeno družbo hoditi. Debelonhi Anže, glej le ua tvoj rod, za njega sem jaz že plačeval. Ti pa in tvoj rod zame niti beliča! Da bi jaz ne smel od doma ali s kom govoriti, za tako prepoved ste pod nosom premokri. Glejte le vaše sotrudnike, kako so divjali od hiše do hiše ter tudi po krčmah požirke beračili in nagovarjali na svojo stran. Ni me sram, da sem kmeta volil; kmet bi gotovo za kmeta delal, gospod pa ne. Da ni bil krajni šolski nač. Miha Kotnik kaznovan zaradi zadržanja volilca k vo-litvi, naj se zahvali svoji bahati navadi; saj pri vsaki besedi se nekoliko pogugle in pomižeka ; tako je tudi pred sodnikom nekoliko požemal in prosil, pa je bilo dobro. Da je res baharija v njemu, se vidi iz tega-le : Ko je bil občinski lov za oddati, obljubil je 500 K; ko je prišlo pa do resnice, se je pa v jezik ugriznil. Cast pa g. S. Kuhar, ki je obljubil 280 K za lov, za katerega smo doslej samo 50 K dobivali. Drugi slučaj je, ko so se krajnega šoUk. sveta odborniki pogovarjali, da bodo prosili, da se dovoli tukajšnemu hribovitemu šolskemu okolišu, naj bi se šola za novince začela v spomladi, kakor je bilo nekdaj. Zato je bil tudi načelnik g. Miha Kotnik. Pri seji pa, ko je nam sovražni katehet ugovarjal, češ naj ostane vse po sedanji navadi, so vstrajali pri našemu mnenju le dva uda in šolevodja, kateremu bodi vsa čast; drugim pa je padlo srce v hlače. Lepi „napredek" za figa-može! Nesramno je predbacivanje, da je „nekdo" na občinske troške pohajkoval na Pre-darlsko. 300 kron vam da dotičnik, ako dokažete, da je šel brez vzroka na Predarlsko. Ta denar potem lahko rabite za vašo obrekovalno družbo, da vam ne bo treba v Slov. Gradcu pri trgovcih beračiti za vašo „pošteno" tombolo; saj si jo sami ne morete vzdržati. Fej, ponosni ste lahko na beračenje in obrekovanje! Kdo je proti našim izrazil, da ste čakali na pijačo, katero je hudobec zvrnil, je „Stajerc" že pisal. Saj se vidi, kako delate trezni ; ste bili tedaj tudi trezni, ko ste družbo osnovali, da ste z nožmi mesarili? To je pač klalno društvo ! Zmanjkalo je v domači fari oseb za obrekljivo-sti; šli ste torej v sosedno faro nad odličnega kmeta. No, psički so pač zato, da lajejo ; ni jim tega zameriti. Pri nas tudi ni lajenje zameriti občinskim dojenčkem in debelouhemu Anžetu ! Aufbiks! Podčetrtek. Zanima nas, ljubi „Štajerc", naš veleslavni učenik in pedagog, narodnjak najbolje vrste, umetni portretist in večni ženin g. Kari Kobale. Radi pomanjkanja prostora ga žalibog ne moremo nazivati z vsemi mu pristojnimi naslovi, a g. Dragotin nam bode to v svoji neizmerni narodni dobrosrčnosti gotovo odpustil! Hvala mu v naprej! Kakor pa ima naš učitelj Kobale vedno odprto uho in srce za nežni spol, vsled česar je že bil opetovano nadepolni ženin, tako brutalen in surov je napram izročeni mu šolski mladini. Vsled svoje velike nervoznosti — Pri hladneiSeniU YremenU 8e priPoroCa Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje. saj to je vedno njegov izgovor — se je pred nekaj tedni zgodilo, da je pretepaval ubogo deco brez vsega usmiljenja, če tudi kri iz nosa teče, kakor se je pripetilo. (Imena na razpolago.) Vedno se še to pretepavanje ponavlja in nihče se ne gane! Mož nima srca za drugo, ko za »devojke" in nedolžne „Marijine hčerke." Predobro se mu v novejšem času godi. Vedno in vedno, od ranega jutra do poznega večera sedi v gostilni svoje zaročenke (! ?) ki ga pošteno »pita", baje za gostijo, pri kateri naj bi Kobale igral nlogo klavrnega ženina. Umevno tudi to. Kedo bi sicer občudoval rajsko nežno ličice gospe Jerčke! Bodite pa uverjeni, Kobale, da so časi minuli, ko se je vtepavalo učencem učno tvarino z bičem v glavo! Morate pa biti gotovo velik ljubljenec krajnega in deželnega šolskega sveta, da Vam ne zapre pot, po kateri sedaj tako neustrašeno jadrate. Ali je Vam, kot javno službujočemu učitelju res dovoljeno, opravljati v gostilni Vaše „krasne" neveste posle natakarja, streči ob sejmih najetim natakarskim pomočnikom in drugim gostom (16. marca, 5. aprila ter 10. oktobra in 21. decembra) ali pa prodajati v kuhinji jedila za sejmarje ? ? Pred leti se je to neki tukajšnji učiteljici strogo prepovedalo, dasiravno brez povoda in takrat ste se znašali najbolj Vi nad omenjeno gospo! Enaka pravica za vse! Pred nekaj dnevi se je pa vršila odku-pitev vžitninskega davka v neki gostilni v Ime-nem. Sešli so se vsi tozadevni interesenti in umevno, da učitelj Kobale, kot »Wirt in spe" ni manjkal Kakor se pa drži Hrvat torbe, tako se drži g. Dragotin svoje ljubice — seveda ga ne miče njena krasota — ampak ima druge interese — kakor je nam sam povedal. Spremljal jo je toraj tudi k omenjenemu zborovanju, dasiravno nima ta možicelj pri celi stvari prav nič opraviti. Širokoustil in šopiril se je, kakor kak „Weinbaron". To je predrznost prve vrste, da nastopa tako učitelj in čudimo se samo, da prisotni možje niso postavili tega značajnega sina »matere Slovenije" pod kap. Kaj pravijo pristojne oblasti k temu počenjanju ? Seveda je pri tem zborovanju pokazala tudi rajsko zala Jerčka, nevesta našega učitelja, zopet svojo oliko. Napadala je v svoji sveti jezi ljudi, ki pri omenjenem zborovanju niti prisotni niso bili in jih psovala na uajpodlejši način, ljubček njen ji je pa ,sekundiral." A revica je napravila račun brez krčmarja in bode ji sodišče povedalo, da je le pametneje brzdati svoj jeziček in »Maul halten", kakor se je takrat naša mila Jerica sama izrazila. Zal, da je tudi sedaj v največji sili vso pravno znanje njenega ljubimca pri vragu! — Cas mine, pamet peša — kaj ne, g. učitelj Kobale!? Kako prijetno je pač moralo biti, ko ste v časih pri mesečnem svitu prav po mačje korakali v prvo nadstropje hiše št. 28 v Podčetrtku in tam pri Malčki, bivše svinjski dekli pri J . . . .-tu, vživali sladkosti ljubezni! Če Vas hoče zopet kedaj kak tak „angeljček" zapeljati, bodite vsaj bolj previdni, da Vas nihče ne vidi. Revež, imate res smolo v Vaših ljubavnih razmerjih. Kaj bi neki rekla Vaša nevesta, če bi ji še kaj »pikantnejšega" povedali! — Morda bi Vam in njej počla srca — to pa nočemo imeti na vesti! Spreobrnite se v novem letu, da postanete vsaj vredni Vaših sivih las! Ko- nečno zahtevamo od okrajnega in deželnega šolskega sveta, da naredi konec temu nečavenemu nastopanju učitelja Kobaleta in mu zabiča, da naj bo učitelj v pravem pomenu besede in ne tudi natakar in kuhinjski strežnik ob jednem. Prizanesli mu ne bodemo pičice več in našli gotovo pot do pravice! Ja —ja g. Kobale: »Sic transit gloria mundi!" . . . Sv. Lenart slov. gor. Redka slavnost zbrala je mlade in stare v društveni dvorani nemške šole. Ponosno se lahko novi nadučitelj na uspeh božične slavnosti ozira. Dvorana se je izkazala prvič kot premajhna. Kako so bila vsa srca, nobeno oko ni ostalo brez solze, ko se je poslušalo vzorno petje in deklamiranje otrok. Pred okrašenim, razsvetljenim božičnim drevescem imel je g. nadučitelj izvrstni nagovor. Potem so zapeli nežni otroci staro pesem »Stille Nacht". Potem se je otroke bogato pogostilo in dalo vsakemu lepo božično darilce. Veselje dece je bilo nepopisno! Vsem podpornikom prisrčno zahvalo! Kdor razveseli otroško srce, služi Bogu! Zagorje oh Savi. Lepe razmere se pri nas pojavljajo. Tisti zločinski pijanec Uršič iz Trbovelj postal je zdaj pri nas redar. Nastavil ga je slovenski župan Weinberger, gotovo na priporočilo poštenjaka Rosa. Ta policaj Uršič se ima le milosti »Štajerca" (odnosno njegovega urednika) zahvaliti, da ni že davno v ječi. .Štajercu" bi bilo treba le prst ganiti in Uršič bi sedel v luknji. Pomagati bi mu tudi njegov zagovornik Roš ne mogel, ki je sploh sokriv vseh Uršičevih lumparij in ki se še danes ni svoje umazane časti opral. Ta propali Uršič torej, katerega pošteni človek niti v svojo hišo ne ' pusti, je od 1. decembra sem redar v Zagorju. In že preganja knape; že hoče igrati vlogo preiskovalnega sodnika in biti nekaka avtoriteta. Morda je Uršič za enega Rosa avtoriteta, ker ve temne strani Roševe preteklosti". Ali pošteni rudarji si izprosijo enkrat za vselej vsiljivosti tega pijanega ničvredneža. Ako treba, pričnemo zopet boj. Pa naj zagorski narodnjaki še tako vroče IJršiča zagovarjajo! Uršič je vreden narodnjakov in narodnjaki Uršiča. Pika! Medgyes na Ogrskem. V našem kraju Med-gye8 (Siebenbiirgen) se je zelo redka prigodba dogodila. Sporočite jo svojim čitateljem, gosppd urednik. Jaz Vam jo z veseljem sporočim, ker sem slovenski rojak, čeprav iz onih mirnih časov, ko so nas naši ljubi učitelji na spodnjem Stajerju nemško učili. Zanimiva novica je ta-le: Pripetilo se je, da je ena svinja bila obrejena in je nekaj prezgodaj vrgla mladiča — dvojčke. Mladič je vstvarjen tako-le: ena glava, dve očesi, tri ušesa, eno na vsako stran, eno na sredi glave, dva trupla vkup zraščena, postrani dva repa in osem nog; plemena so madžarskih svinj, bela, skravžlana dlaka. Dali so jih takoj v špirit in se jih zdaj tukaj v mnzejn vidi. Podam to novico, da bralci tega lista izprevidijo, da se »Štajerc" tndi tukaj na meji Balkana i5ita!" Opomba uredništva: Hvala lepa! Upamo da nam tudi ob priliki kaj zanimivega o gospodarskih razmerah na Ogrskem poročate. Schicht Stearin-sveče LEDA najfinejša vseh marki Apartni, elegantni zavoji Ne tečejo! Ne kadijo 1 Ne dišijo 1 N« delajo saj t Gorijo s svetlim, mirnim plamenom. 872 Naša slika kaže razmerje med posameznimi narodnostmi v avstrijski armadi. Glasom te zanimive slike pride na 100 avstrijskih vojakov 1 Italijan, 3 Slovenci, 5 Slovakov, 5 Ru-munov, 7 Srbov in Hrvatov, 8 Ru-sinov, 9 Poljakov, 15 Čehov, 18 Madžarov in 29 Nemcev. Ta slika bode gotovo marsikoga zanimala. Narodnosti v avstrijski armadi. Novice. Leto 1911 je pričelo in bilo z veseljem pozdravljeno, kajti pričelo je z nedeljo. Zanimivo je, da, bode to leto tudi z nedeljo končalo. L. 1911 je »navadno" leto in šteje le 365 dni; zato pa ima celo vrsto dvojnih praznikov. Praznik Marije Oznanjenje je padel lani na Veliki petek in so ga morali vsled tega preložiti. Letos pade na soboto (25. marca); potem pride nedelja in dva praznika sta skupaj. Božič bode letos 3 dni trajal, ker pade sveti večer na nedeljo. Grozovito dolg je letos predpust; ta »fašink" mora vse device in »jungsele" pobrati, kajti trajal bode od 6. januarja do 1., marca, torej 54 dni. Za grehe tega predpusta se bodemo pa le 36 dni postili. Mnogo,sreče! Izjava — v Slovo. Celjski »Narodni dnevnik" je na grozovito klavrni način ponehal izhajati. Tudi V. Spindlerja so menda precej grobo ad acta položili. Fant je bržkone razven literarnega in političnega tndi — osebni polom doživel, katerega mu iz splošne človekoljubnosti gotovo ne želim. Ali — njegove laži živijo dalje nego njegova politična eksistenca! In zato še par besed v slovo ! Spindler je v svojem pro-palem listu trdil, da so mene podpisanega Nemci za 8000 goldinarjev „kupili". Nato sem jaz izjavil, da je Spindler grdi laž-nik in tat tuje časti, ako svojo trditev ne, dokaže ali ne prekliče. Mož pa je imel predrzno čelo, da je rekel, da bode svojo trditev s podatki dokazal. Vesel sem čakal teh dokazov. Mislil sem, da je duševno precej revnega Spindlerja kakšna »narodna" korifeja na led spravila, čakal sem in čakal tedne in mesece, — čakal z a m a n j! Spindler ni prinesel svojih »podatkov", Spindler je molčal kot grob in celo ko sem ga zadnjič opozoril, je molčal. In zd^aj je njegov list na sušici umrl . . . Spindler sni imel vzroka, da bi se bal celjskih porotnikov; kajti ti porotniki mu niso sovražni. Ako bi mu bili sovražni, bi moral Spindler že zaradi zadnjih svojih procesov v luknji sedeti. Spindler nima torej za svojo laž nobenega izgovora! In vkljub temu ni imel poguma, da bi svoje obrekovanje preklical. Morda bode zdaj v kakšnem ljubljanskem listu svoj jezik brusil. Ali noben dostojni žurnalist ga ne more več smatrati za tovariša. Vzamem torej od Spindlerja s tem slovo, da ga še enkrat imenujem — nesramnega lažni k a! — V Ptuju, 2. prosinca 1911. — Kari Linhart, urednik »Štajerca". Opombe. Nadaljevanje našega članka o Rikardn Watzlaweck-Sannecku prinesemo zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič. Tudi objavimo v prihodnji številki velezanimivi članek o pr-vaškem gospodarstvu v zgornje-radgonskem okraju. Več dopisov smo morali tudi za prihodnjič odložiti! Prvaško gospodarstvo. Naši slovensko-na-rodni hujskači hvalijo vedno kranjsko gospodarstvo na vse pretege. Mi smo to kranjsko »narodno" gospodarstvo že večkrat popisali. Zdaj naj omenimo še par številk o tej stvari. Omenimo pa, da so zdaj posamezni slovenski voditelji sami našega mnenja in obsojajo brezvestno gospodarstvo Hribarjevih podrepnikov. Neki slovenski poslanec je na shodu v Ljubljani (!) p. kr. povedal javnosti sledeče podatke: Pri zgradbi hotela »Tivoli" v Ljubljani se je imelo troškovni proračun za 100.000 K. Ta proračun pa se je prekoračilo za celih 96.000 K. Poleg tega se bode potrebovalo še investicije za 30—40.000 K. Zgradba, ki je bila proračunjena z 100.000 K, koštala bode torej 250.000 K!! Betonski most v Ljubljani je koštal 480.000 K. S to velikansko avoto bi se bilo lahko vse mostove v Ljubljani moderno uredilo in popravilo. »Mestni dom" je koštal 400.000 K, vreden je pa komaj polovico te svote. Za slovensko obrtno šolo je podarila vlada iz davčnih denarjev 900.000 K itd. itd. Tako gospodarijo slovenski narodnjaki! Prvaški polom slovenske .Glavne posojilnice" v Ljubljani dela narodnjakom mnogo preglavic, /daj skušajo, da bi stvar kolikor mogoče natihoma vredili, ker se bojijo razburjenja vložnikov. Vsled tega se je tndi občni zbor preložfl. Ali ravno to skrivnostno ravnanje je napravilo mnogo razburjenja med vložniki. Značilno je, da je ta prvaška posojilnica izplačilo vlog ustavila. Vbogi vložniki se zdaj praskajo za ušesmi in jokajo po svojem krvavo prihranjenem denarja, da je lastna zveza to glavno posojilnico za plačilo 300.000 K tožila. „Glavna posojilnica" je članica slovensko-narodnjaŠke zadružne zveze v Celju. Njen polom je v prvi vrsti dokaz, da so narodne zadružne zveze nebovpijoče brezvestne in da njih revizije niso druzega nego pesek v oči! Zato je in ostane resnica: prvaške posojilnice, ki so brez oblastvenega nadzorstva, — so velika nevarnost za vloženi denar. Kdor vlaga torej svoj denar v take prvaško-narodne posojilnice, ta je pač sam kriv, ako ta denar izgubi. Sicer bodemo o temu polomu še naprej govorili! Srbski prijatelji so bili naši prvaki vedno. To smo pač z nepobitnimi dokazi opetovano dokazali. V času vojne nevarnosti s Srbijo so se postavili slovenski narodnjaki na naravnost ve-leizdajalsko stališče. Zdaj se ti slovenski srbo-fili zopet veselijo. Kajti na Slovenskem hočejo razširiti srbsko kulturo. Leta 1911 obiskalo bode srbsko pevsko društvo „Obilic" našo „belo" Ljubljano in prepričani smo da bode takrat cela vrsta slovenskih narodnjakov od samega veselja kar znorelo. Istotako vršil se bode to leto v Beligradu kongres slovenskih žurnalistov, katerega se bodejo bržkone tudi slovenski časnikarji a la Štefe, Pustoslemšek, Spindler in Kemperle udeležili... Vse to v čast Srbije! Ako bi imeli slovenski narodnjaki moč, morali bi že danes slovenski kmetje revolverskemu kralju Srbije Petru podložni biti. „Narodni Socijalist", pod tem imenom je pričel izhajati v Ljubljani list, o katerem se sledeče ve: prvič noče nikdo duševno odgovornost za te list prevzeti; drugič hoče te list avstrijskemu vojaštvu delovati. . . Mi bi to eumno podjetje ne omenili, ako bi nam ne bilo zopet dokaz, da slovenski narodnjaki vdnu svoje duše p r o t ia vs tr i j sko čutijo. Kajti splošno se sodi, da hočejo prvaki s tem listom proti Avstriji delati in da jih pri tema češki radikalni veleizdajalci podpirajo. Slovenski prvaki in narodnjaki so prišli torej do obupnega stališča, da jim je vse prav, samo da zamorejo proti naši državi delati. Prya telegrafistka z iskrami. Kakor znano, vpeljalo se je na parnikih telegraf brez žice z električnimi iskrami. Brez da bi bile postaje torej z dratom vezane, se telegrafira. Zdaj je tudi že prva ženska za to telegrafistka gospica Grenela Packer iz mesta Jacksontille na Floridi. Ta gospica se vozi na "fi3 ftl. ?a tke r. d .e rsH Sch i Ffs -7elegraphishn.ohne Oraht" parniku »Mohawk«, ki vozi med SNovim Yorkom in Charlestonom ter Jacksonvillom. Stara je 22 let in ker ni grda, dali ji bodejo moški potniki pač mnogo dela. Naša slika kaže to telegrafistko pri aparatu, ko opravlja svojo službo. Dva milijona kron so pri t. zv. Roseggerje-vem nabiranju Nemci za „Scbulverein" vplačali. Kakor znano, obstoji ta zbirca iz posameznih doneskov po 2.000 K. Vpisalo se je že okroglo 3 milijone kron. Denar se porabi za zgradbe in 'vzdržanje potrebnih nemških šol. Iz Spodnje-Stajerskega. Bog daj norcem pamet in pijancem denar. Nekateri ljudje res mislijo, da je politika le igračka za duševne otročiče, ki nimajo drazega opraviti. Eden teh revežev je znani M u r s a, kateri je svoj čas na program bankerotne Bna-rodne stranke" kandidiral in z bombami ter granatami propadel. Mislite, da je mož vsled tega propada pamet našel ? Ne, nasprotno, njegove možganice so bile še hujše pretresene. Zato je s pomočjo raznih ednako pomembnih možakarjev sklical v Cven pri Ljutomerju shod, na katerem se je ustanovila nova slovenska kmetska stranka. Iz Cvena prihaja torej odrešenje za slovenske kmete . . •. Ljubi Bog, mnogo modrega in mnogo smešnega si ustvaril! Tisti kmetje, ki so se iz zabave Mursove komedije udeležili, imeli so pač tudi to misel. Ali Mursa in njegovi prijateljčki res ne čutijo vso smešnost svojega počenjanja? Ali verujejo res še v nekdanjega „polboga" brinjevega Ploja? Mursa, Mursa, pojdi spat za peč, kajti politika je zate — španska vas! Slovenska okoliška šola v Ptuju postala je pod vodstvom znanega prvaka Kauklerja naravnost škandalozno zanemarjena. Po našem mnenju je narodnjaška hujskarija na tej „šolic prvi in zadnji predmet. Otroci so že naravnost podivjani in ne znajo druzega nego kamenje metati, Nemce proklinjati, „živio" vpiti in srbske tro-bojnice nositi. Treba bode z najojstrejšimi sredstvi divjanje teh pokvarjenih paglavcev omejiti. Stariši so seveda obžalovanja vredni: svoje otroke pošiljajo v slovensko šolo, da bi si tam kaj pametnega priučili, otroci pa se priučijo le sovraštva in narodne hujskarije. Kadar je slovenska šola vun, zašumi po ulicah, kakor divji lov. „2ivio", „na zdar" vpijejo otroci in vriskajo. Mnogo jih ima narodnjaške znake, čeprav je to strogo prepovedano. Ako pride kdo mimo, ga nahujskani otroci gotovo pričnejo psovati in za-sramovati. Tako je bila ekspeditorica »Štajerca" že večkrat na cesti od te smrkave druhali napadena in opsovana. Istotako razni gospodje, ki so znani kot Nemci. Eden teh gospodov je vjel zadnjič enega šolarja, ki je nanj vpil; prijel ga je za ušesa in peljal k policiji. Klici, ki so se udomačili med to zanemarjeno šolsko deco, so naravnost gorostesni. Tako vpijejo n. pr. „orka dio, Nemci smrdijo!" In teke klice čujejo slovenski učitelji in slovenski kateheti, pa jih ne grajajo!! Med najgrše in najpredrznejše rogovileže spadajo že večja dekleta iz višjih razredov. Nekaj teh deklet smo že izpoznali in bodemo skrbeli, da se jih poduči, kako se imajo na cesti obnašati. V slovenski šoli tega itak ne čujejo. To so vzgojevalni uspehi Kanklerjeve okoliške šole. Radovedni smo, kaj bode šolska oblast proti temu storila. Kajti znalo bi se zgoditi, da si ljudje sami pomagajo ! Iz Kaniše pri Pesnici se nam poroča, da f3 je t. zv. Reppnikovi mlini, ki zmelje mesečno 2 vagonov žitja, čisto novo z najmodernejšimi inašinami uredil in od 22. decembra naprej v promet stavil. V tem mlinu se vse vrste zrnja proti moki izmeni in se od 100 kg le 10% (Maut) odtegne ter za vsako vrečo kot izmenjevalno pristojbino zahteva 20 vin. Vse vrste moke in krmilne produkte ee po najnižjih dnevnih cenah prodaja. Opozarjamo tedaj prebivalce, da se jim bode v tem mlinu najbolje postreglo. Ljudski glas — Božji glasi Naš kmetski shod v Marihoru, ki se je vršil pred par tedni, imel je pač nepričakovano veliki uspeh. Lahko rečemo, da je vse v mariborskem okraju, kar zna misliti, na naši strani. Neumne laži v „Straži" so naš uspeh še povečale. Kajti zdaj vidi vsak udeleženec shoda, kako nesramno zavijajo v jezuvitski morili izučeni klerikalci resnico. Iz vseh krajev mariborskega okraja nam prihajajo prošnje, da naj tem shode priredimo. In cela vrsta dobrih kmetov, ki se iz raznih vzrokov niso mogli shoda udeležiti, nam piše, da se strinjajo z našim sklepom proti zločinski prvaški obstrukciji v štajerskem deželnem zboru. Dobili smo v tem ožim mnogo dopisov, ki jih žalibog zaradi pomanjkanja prostora ne moremo obelodaniti. Posebno razveselil nas je priznanje-valni dopis (iz Kriitzenbacha), v katerem nam izjavlja cela vrste najboljših kmetov svoje priznanje. .. Na vse to ne bodemo s praznimi besedami, marveč z delom odgovorili. Mariborski okraj je in ostane napreden ! Kmetsko ljudstvo gre z nami in ljudski glas je Božji glas. .. Lepe razmere! Resnih pritožb proti nemškim šolam še nikdar nismo slišali. Pač pa čajemo mnogokrat pritožbe proti slovenskim šolam. Tako se zdaj iz Kozjega poroča, da so slovenski kmetje hudo razburjeni nad temoš-njim nadačiteljem Johanom Krajnik. Vzroki te nezadovoljnosti nam niso znani. Ali čujemo, da so kmetje prišli v šolo in so nadučitelja napadli, tako da je moral pred njimi bežati in se v kuhinji skriti. Zdaj se je kmete sodniji naznanilo in bodejo bržkone kaznovani.. . To so pač žalostne razmere! Slovenski učitelji se pečajo preveč s politiko in premalo s šolo. Slovenski klerikalci pa so sploh nasprotniki šole in knjskajo vedno proti njej. Slovensko ljudstvo pa mora v teh razmerah neizobraženo ostati. Tako ni čuda, da se taki obžalovanja vredni dogodki pripetijo! Iz sv. Tomaža pri Ormožu obiskal nas je starejši kmetic, ki nam je povedal celo vrsto hudih pritožb proti dehantu Cafa. Par let smo imeli zdaj s Cafom mir in mislili smo si že, da ga je vendar pamet srečala. No, no, zdaj pa čujemo, da je pričel zopet rogoviliti. Na eni strani vpije, da „vera peša," na dragi pa napeljuje sam mlade kaplane v politiko. Na eni strani se raz prižnice togoti, ako se kakšna deklina spakedra in pokvari; na drugi pa daje s svojimi društvi deklinam priložnost, da se seznanijo z ,,grehom" . . . Dotični stari kmetic je kimal z glavo in rekel: Vera s farji gor, s farji dol! In prav ima! Cafu pa povemo, da ima „Štajerc" še vedno tisti štrigelj, s katerim ga je svoj čas v kozji rog pognal ... Brihtna glavica je slovenski jermenar Š e-gnla v P t uju. Prvaški hujskači so možakarjn-pamet teko temeljito zmešali, da sploh ne ve več, kaj dela. Dokaz temu sledeča zgodbica: Učitelja g. Karla Kramberger potrdilo je c. k. namestništvo kot komisarja za ljudsko štetje. V tem svojem poslu prišel je tudi k jermenarja Seguli, ki stanuje v poaojilnični hiši Anastasius Grunstrasse 8 v Ptuju ter je tam tudi za Bhaasmeistra". Učitelj se je Seguli najprve nemško predstavil. V svoji zagrizenosti pa je te Segala takoj zakričal, da ne razume nemščine. Vsled tega se mu je g. učitelj v slovenskem jeziku predstavil ter mu pokazal dekret od mestnega urada. Ali bilo je, kakor da bi se biku rdečo ruto pokazalo. Segala je pričel divjati in vpiti ter je končno v svoji neumni zagrizenosti sunil g. Krambergerja skozi vrata ter te za njim zaloputnil. Zavpil je še za njim: „Jaz bodem to storil, kar mi pravi dr. J u r t e 1 a, ne pa to, kar hoče mestni urad!" Seveda je šel g. Kramberger _tekoj k sodniji in je prvaškega zagri-ženca Segulo naznanil. Bodemo videli, če bode ta modrijan tudi pred sodnijo le tisto storil, kar mu komandira dr. Jurtela! škodoval ni te Segala s svojim divljanjem nikomur, razven — sam sebi. In mislimo, da ga bode zaradi njegove neumnosti hudo glava bolela! Sicer ee pa vidi iz celega tega dogodka, kako predrzno in grdo širijo ptujski prvaki svojo brezvestno hujskarijo. Šegula pravzaprav sam ni toliko kriv, kajti neumnost še ni kazniva. Krivi so pa tisti, ki so ga nahujskali. In posebno zanimivo je, da je imenoval Šegula kot hujskajočega voditelja politično vpokojenega dr. Jurtelo. .. Zapomnimo si ta slučaj! Kadar bode eodnija zadnjo besedo izpregovorila, sporočili bodemo to svojim čitate-ljem. Jermenar Segala pa naj se prime za lastni nos. . . Celjski župan, velezasluženi g. dr. pl. Jabornegg je zaradi bolehnosti odstopil. Obroki za vplačilo neposrednih davkov v I. četrtletja 1911. Piše se nam: Tekom I. četrtletja 1911 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najem-ninskega davka in sicer: 1. mesečni obrok dne • J« >rui 11. dje čel T ade ora P mo lni: jih 3mo Dje-lam pri-imi raki tvo pa :im da oš-te da nase , januarja 1911 2. mesečni obrok dne 28. iruarja 1911. 3. mesečni obrok dne 31. marca Ji. — H. Občna pridobnina in pridobnina £djedb, podvrženim javnemu dajanju računov: četrtletni obrok dne 1. januarja 1911. Ako navedeni davki oziroma pripadle deželne do-de ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku Joraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo plačati tudi zamudne obresti in sicer ne Jmo od državnih davkov, ampak tudi od delnih doklad, če skupna letna dolžnost na do-inem državnem davku preseže znesek 100 K; udne obresti znašajo od vsakih 100 K do-ine dolžnosti in za vsak zamujen dan 1*3 v se morajo izračuniti ter z davki vred plačati dne, ki sledi zgor naštetim rokom do všte-dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se čna dolžnost ne vplača v 4 tednih po pre-u plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi lokladami in •/, doteklimi zamudnimi obresti (red potom predpisanega prisilnega postopanja. Kfetarski tečaj, ki je za vinogradnike prav jelikega pomena, priredi deželna sadjarska in nogradniška šola (Landes-\Vein-nnd Obstbau-ihule) v Mariboru od 6. do 11. februarja t. 1. 'pozarjamo pa interesente na inzerat v današnji Številki »Štajerca11, ki popisuje vse nadaljne pogoje. / Sejmi v Ptuju so, kakor znano, vedno iz-borno obiskani. Mestni urad je vsled tega višjo oblast naprosil, da naj dovoli preložitev sejmov s veliko živino na vsaki torek. Tej prošnji e c. k. namestništvo tudi takoj ugodilo. Odslej vršil se bode torej vsako sredo svinjski sejem, vsaki prvi in tretji torek v letu pa sejem z govedo in konji. S to novo uredbo, ki se jo moramo zopet delavnemu našemu g. O r n i g u BahvaKti, bode prebivalstvo gotovo zadovoljno. Zdaj seveda so zaradi kuge na gobcih vsi sejmi sploh prepovedani. Nakup kmetskih posestev na Štajerskem. „Statistisches Landesamt" na Štajerskem zbira že leta sem številke o nakupu kmetskih pose-itev, ki bo iz gospodarskega stališča velevažne. njenem listu smo našli sestavek teh nakupov «r letih 1903 do 1907. Zanimivo je v,prvi vrsti 'razmerje, koliko prodanih kmetskih posestev seje ohranilo kmetskemu g o s p o d a r s t v u. To kažejo sledeče številke (prva vrsta številk so leta, druga število prodanih kmetskih posestev, tretja vrsta pa število prodanih posestev, ki so se ohranila kmetskemu gospodarstvu): (1903 1904 1905 1906 1907 Skupaj j 255 472 334 346 348 1755 [ 88 228 105 103 121' 645 Iz teh številk je razvidno, da je bilo v teh petih letih skupaj 1755 kmetskih posestev prodanih ; ali le 645 teh posestev (to je 35% !!) se je ohranilo kmetskemu gospodarstvu; 65% vseh posestev je bilo za kmetijo izgubljenih! Največ teh nakupljenih posestev se je porabilo za — lov visoke gospode! V tem tiči pač velika krivda današnje draginje. Kmeta se podi iz domače grude, da odpotuje v Ameriko ; gospoda pa strelja na zapuščenih posestvih zajce. Otroci — vlomilci. S ponarejenimi ključi odpirali so mladi tatovi izložbene okne trgovca L. Slawitsch, R. Wratschko in N. Peteršič v Ptuju in pokradli mnogo blaga. Mestnemu straž-mojstru g. Zentrichu se je posrečilo, da zasači glavnega tička, ki je potem tudi svoje tovariše izdal. Vlomilci so: 13 letni Jožef Krivec, ki obiskuje I. razred gimnazije, 13 letni Franc Pulko, učenec V. razreda okoliške slovenske šole in 11 letni Adolf Naterer, učenec IV. razreda slovenske šole. Pri hišni preiskavi stanovanja njih starisev našlo se je celo zalogo ukradenega blaga. Pač žalostne razmere! Krivda na tej zgodni pokvarjenosti šolarjev pade na stariše in šolo. Stariši morajo vendar kaj opaziti. Seveda, v Kauklerjevi slovenski šoli se učijo otroci pač narodne hajskarije, poštenega življenja pa ne. Nepoboljšljiv tat. Že zaradi tatvine pred-kaznovani Johan Ribič v Storeh ukradel je lastnemu očeta srebrno uro z verižico, nadalje posestniku Levšeku 50 K denarja in obleke za 200 K. Oddali so ga okrožni sodniji. Pred sodnikom napadel je v Gradcu neki Prohaska s ključem lastno svojo ženo, s katero je ločen, in jo težko ranil. Komaj da so besnega moža premagali. Hrvatski „uzmovič." V jeseni so zaprli v Zidanem mostu Hrvata Vineša, ki je brez karte na brzovlak skočil in se hotel poceni voziti. Pri njemu so našli celo orodje za vlome. Oddali so ga okrajni sodniji v Laškem trgu. Ali iz zapora se mu je posrečilo pobegniti. Na begu je v Celju vlomil v plombirani železniški voz in ukradel mnogo stvari, m. dr. tudi neko žensko sliko, ki se mu je tako dopadla, da jo je obdržal. Zdaj so ga na Dunaju zaprli, ker ni imel prenočišča. Na sliki so ga izpoznali. Počival bode v zaporu. Vročekrvni krčmar. Vsled prepira v pijanosti vrgel je krčmar Miha Podkrajšek v Dramljah posestnika Franca Pinter tako močno ob tla, da so se temu možgane pretresle in so ga nezavestnega domu pripeljali. Svinjar. Hlapca Pergerja v Klaki pri Kozjem so zaprli, ker je 10'in 11 letna dekleta zlorabljal. Neprevidnost. Neki delavec v okolici Celja je streljal iz revolverja in zadel pri temu 11 letnega Johana Praprotnik ter ga težko ranil. Sleparila je Tereza Mandelj iz šoštanjske okolice na ta način, da je v davčno knjižico večje svote vpisala, nego jih je plačala. Naznanili so jo sodniji. V postelji tepen. 60 letni vžitkar Jakob Lilek v sv. Marjeti pri Celju leži težko bolan v postelji. Pravi, da je njegova bolezen posledica tepenja; baje ga namreč njegova hčerka in njen mož pretepavata. S to zadevo se sicer peča sodnija. Zaprli so v Ptuju nekega Emerika Peško, ki je napravil v raznih gostilnah večjo ceho in je vedno odšel, brez da bi plačal. Istotako so zaprli kmetico Trezo Šegula iz Tergoviča, ki je v neki prodajalni kradla. Vlak povozil je v Konjicah železničarja Jožefa Savic. Bil je takoj mrtev in zapošča vdovo ter 3 nepreskrbljene otroke. Poneveril je eksekutor Simonič v Ptuju več kmetskega denarja. Javil se je sam policiji in bo ga okrožni sodniji v Marihorn oddali. Pretep v Silvestrovi noči se je vršil v Pi-cheldorfu pri Ptuju. Tesar Kline je pri temu pose8tnikovega sina Jurja Horvat težko ranil. Ustrelil se je v Mariboru zaradi nesrečne ljubezni pek Anton Šef iz Bebrovnika. Bil je takoj mrtev. Oj ti ljubezen! K posestniku Kovaču na Ojstrem pri. Trbovljah so prišli trije zaljubljeni rudarji. Trkali so na okno, ali iz okna je prišla — voda, da bi jim ljubezen ohladila. Zato so pričeli iz revolverjev na hišo streljati. Baje se jih je sodniji naznanilo. Samomor. V vasi Vesini pri Konjicah se je obesil 45 letni tesar Pavel Gučnik. Samomorilec je bil hudo pijači udan. Slepar. Frizer Konrad Messerer v Celju je razne osebe za več sto kron osleparil in jo potem popihal. Zasledujejo ga s „štekbrifom". Predrzni tat. Delavec Martin Grad v Celju ukradel je trgovcu g. Gerschack zimsko suknjo v vrednosti 50 K. Tat je bil pa tako predrzen, da je nesel suknjo k g. Gerschacku in mu jo hotel prodati. Seveda jo je ta takoj izpoznal in je dal dolgoprsteža zapreti. Pobegnil je iz Orehovca pri Radgoni zidar Adolf Reberšek. Zagrešil se je nravno. Nesreča. 80 letna gospa Griin v Ptuju je padla in si nogo zlomila. Poceni vozil se je (seveda brez karte) delavec Ferdo Nedušek iz Celja v Kapfenberg. Hotel se je na Dunaj peljati, ali v Kapfenbergu so ga vjeli in zaprli. Z bodalom ranil je v prepiru na cesti v Rogatec Jaka Plavčak Mateja Dolšek. Tudi svojega lastnega brata je ranil. Vročekrvneža so oddali sodniji. Na sveti večer ukradel je neki tat pose-stnici Heleni Jakob v Doberni vola v vrednosti 280 K. V Slov. Gradcu so tata zaprli. Požar. V poslopju za mašine male železnice v Slov. Bistrici je pričelo goreti. Požarniki so ogenj hitro omejili; drugače bi tudi mašine trpele. Škode je za 800 K. Zakonska ljubezen. V okolici Šmarja pri Jelšah sta se stepla zakonska Caureste. Žena je možu obljubila, da mu hišo zažge. Mož jo je vrgel zato na gnojišče. V pretepu pa mu je žena prst zlomila in ga težko ranila. Vjeti tatovi. Gostilničarju Gollu v Velenju so tatovi iz kleti za 500 K blaga pokradli. Zadnjič je krčmarjeva hčerka ob 2. uri ponoči v kleti luč opazila. Poklicala je očeta, ki je tatove v klet zaklenil in po žandarje poslal. Iz Koroškega P^*~ Prijatelji na Koroškem! Nabirajte nove naročnike, razširjajte naš list! V vsaki napredni hiši mora biti „Štajerc"! Klerikalni polom v črni „central-kaši", v katerem so bili koroški kmetje za več milijonov opeharjeni, še ni končan. Sicer obljubnjejo klerikalni listi že mesece sem, da „kmetje ne bodejo nobenega vinarja izgubili" in da bode „vse kmalu v redu". Te obljube so seveda ravno to, liko vredne kakor poštenost monsignore Weissa in Kayserja. Zdaj poročajo klerikalci, da je „Landerbank" izročila pol miliona kron, da se izplača razmeroma vloge posojilnico. S tem denarjem da je 18% vseh vlog poplačanih... To imajo črnuhi za velikanski »uspeh". Nam pa se zdi ta „uspeh" prokleto klavern! Ako je s tem 250.000 K skupaj 18% vseh vlog plačanih, potem manjka še 82% kmetskih denarjev, torej skupaj najmanje 2,277.000 K, katere so klerikalci ljudstvu pokradli in poneverili. To je resnica, ako so klerikalni podatki resnični. Čujemo pa, daje v resnici manjkalo 3% milijonov kron, tako da jokajo koroški kmetje še danes za 3 milijone svojega jim oropanega denarja... In to imenujejo klerikalci „uspeh". Sicer je pa še vprašanje, kje so dobili teh 500.000 K, ki so kapljica v morju, s katerimi se pa vendar tako bahajo ? Ali so dali ta denar bogati, visoki cerkveni poglavarji, duhovniki in škofi? Po našem mnenju je dala denar vlada. In vladi so ga dali — davkoplačevalci. Tako mora ljudstvo s svojimi krvavimi žulji za klerikalne roparje plačevati! Iz Rožne doline se mm še piše z ozirom na poročilo v zadnji številki lista : Kakor znano, se je vsled goveje kuge na gobcu in parkljih občino Sveče proglasilo okuženi. Vkljub temu so hoteli pretekli torek, sredo in četrtek prvaški duhovniki socialno-politična predavanja obdržati, zlasti glede ljudskega štetja, pri čemur bi gotovo hujskarije in napadov proti naprednjakom ne manjkalo. Ali vlada je v sredo izvedela o temu rogoviljenju in je naroČila telegrafično županu v Bistrici, da napravi temu konec. Župan je prišel tudi v spremstvu orožnika ob 3. uri popoldne v Sveče in je zborovanje razpustil. Ženske so zakričale in zbežale, politični duhovniki so kar pljuvali od jeze in mežnar je rekel, da se ne bode šlo več po nobenega mrliča v Bistrico (pokopališče je namreč za Svečah). Mož naj bo sploh vesel, da kdo umre; kajti od koga bi pa drugače živel ? In mežnar iz Bilčovsa špaciral je na strehi sem in tja in gledal s strašnimi pogledi doli. Grozno! Pa šele naš ljubi kaplan! Toliko se je matral, daje privlekel babe na shod in zdaj ni bilo nič, nič ! Za zjokati se je bilo. Ali kaplan se je dvignil kakor junak in je zagrozil — čuj, Avstrija in sosedne pokrajine! — kaplan je zagrozil, da bode na Dunaj — tele-grafiral. Druge nesreče se pa ni zgodilo, črnuhi so jo popihali, eden je še na kolodvoru škandale delal, kraval je imel konec in svet stoji še danes. Amen! Šmarjeta v Rožni dolini. Piše se nam : Ker nikoli ni kaj slišati od spodnjega Roža, zato te prosimo, piši zdaj k novemu letu od sv. Marjete. Po celi Rožni dolini je znana sv. Marjeta skozi dolgo let kot tiha in mirna fara in lahko rečemo, da je naša fara vzgled drugih far. Kako lepo živijo sv. Marječani dolgo let v svoji občini, dokazuje dejstvo, ker imajo že 30 let enega duhovnika, kateremu gre vsa čast in hvala, ker 30 let ni bilo prepira ali hujskanja slišati od njih, ne na prižnici ne v gostilni, kakor je dandanes pri duhovnikih navada, da rabijo Božjo vero za politiko in hujskanje. To se je zdaj pokazalo tekom tega leta, ko so žalibog naš ljubi in dragi g. župnik hudo oboleli. Kaka žalost se je razbila po celi fari! Tukaj se je prikazala krščanska ljubezen od farmanov do našega dušnega pastirja, ko še zmirora z žalostnim srcem zdihujemo, da naj jih Bog kmalu ozdravi. Odkrito rečeno voščimo vsi našemu župniku za novo leto ljubo zdravje, da bi zopet zamogli poslušati njih ljubo pridigo in njih veseli - 6 — glas, ki nam še zdaj doni na naša ušesa. ,Mir vam bodi", to je bila zmeraj njih prva podlaga. Ker so g. župnik oboleli, je izginil sveti mir iz naše cerkve. Dobili smo enega rogovileža za kaplana, kateri misli, da je Sv. Marjeta njegovo kraljestvo in on kralj, da se upa ljudem iz prižnice postave dajate, katere časnike in knjige da brati ne smemo; „Štajerca", Bbauernzeitung1' in „Freie Stimmen" tiste ne, zato kčr bodemo gotovo vsi pogubljeni; in tiste knjige katere se pravijo nfortscbrittlich", zato ker je nevarno, da bi se ljudem glava ne odprla in v čelu zjasnilo. Zapomni si ti, mladi kaplanček, ti si Še pre-rumen, da bi nam zapovedal, kaj da smemo brati; si še premlad in bi bilo treba, da bi te še kdo pod nosom brisal. Naši očetje niso zato pestili prižuico v našo cerkev napraviti, da bi jo ti fantek za tvoje neumne besede rabil. Pojdi na kupček gnoja skakati in se v naprednjake zadirati, ne pa v hišo Božjo. Duhovniki, spoštujte cerkev! Ne misli, kaplan, da bodeš ti našo faro oropal za lepi mir in pokoj ! Politika je duhovnike daleč privedla! G. župnik, vzemite „špa-niš"-palico in povejte temu kaplanu, kako naj se obnaša . . . Naj vedo vsi ljudje, da „Štajerc" poštene duhovnike časti, slabe in politične pa krtači ! Vsi na delo za .Štajerca"! Bistrica v Rožu. Piše se nam: 31. p. m. vršil se je tukaj Silvestrov večer s tombolo. Restavracija bila je tako polna ljudi, da jih mnogo ni več prostora našlo, čisti dobiček je bil namenjen novo uresničenemu otroškemu vr-tecu v Bistrici. Kčr pa je dal tudi nemški „Schulverein" večjo podporo za otroški vrtec, jezi se g. kaplan Rudi čez celo stvar . . . Zdaj se je v Božiču „čmi parlament" v Svečah razpustil, ker je oblast zborovanje zaradi nevarnosti razširjenja kuge na gobcih in parkljih prepovedala. G. kaplan Rudi s svojimi kranjskimi tovariši je mislil, da je ta razpust sama hudomušnost Bistričanov, vkljub temu da velja oblastvena prepoved za vse okužene okraje. Bi-stričani so na tej stvari tako nedolžni, kakor krava na temu, da luna mrkne. Kaplan Rudi vsled tega ni hotel trpeti, da bi Bistričani tombolo igrali. Spisal je s kranjsko pomočjo naznanilo na oblast. Ali oblast mu seveda ni mogla pomagati, kčr se hvala Bogu doslej v Bistrici živinska kuga še ni pojavila. Potolažite se torej, g. kaplan in mislite na Gospodove besede: Moje je maščevanje! Bistriški odbor za otroški vrtec tudi ni kriv, da se je kaplan blamiral; se bode to menda vsaj zapomnil! Prevalje. Piše se nam : Dne 25. p. m. se je znani politikujoči kaplan Štritof zopet v svoji kranjski „kulturi" odlikoval. Prišli so na ta večer igralci 3 kraljev v farovž in vprašali žeg-nanega gospoda Stritofa, ali smejo igrat. Štritof jih vpraša : Bodete igrali slovensko ? Odgovorijo mu : Slovensko ne znamo, ampak nemško ! Ko je Štritof slišal besedo „nemško", postal je rdeč, kakor bi bila vrezala strela po njim ; nagnal je igralce vun ter rekel : nemški betlarji ! Na to so se igralci obrnili in šli po svojih potih naprej. Vprašamo te, kje so pa največji betlarji doma? Reči moramo : v kaplan Štritofovemu brlogu! Ljudje Štritofovega brloga beračijo dan na dan, leto za leto, ia farški piskrc je zmerom prazen. Kam le kaj pride denar ? Morebiti ga je požrl tudi duhovnik Weiss v Celovcu ; ali so morebiti kakšni drugi požeruhi kje, da si trebuhe polnijo? Ja, ja kaplan Štritof, nemška pečenka, nemško viEce in pivo ti je pa jako dišalo na dan veselice, katero so napravili nemški uradniki tukaj-šnega rudokopa; ves masten si bil; škoda da ni bilo na ta dan nemškega „šnopsa" na mizi; tedaj bi bil Štritof v nemških nebesah ... Za novo leto pa voščimo temu nemirnemu kaplanu nič druzega, da naj pobere svoja kranjska kopita in jezdi v blaženo kranjsko deželo . . . Klance pod Reberco. O pogrebu psa se nam piše: Pretočeno leto krepal je tukaj pes neke gostilničarke. In našlo se je nekaj ljudij, ki so psa — po ^krščansko" pokopali. Vodja tega pogreba je bil mežnar. Napravili so krsto, grob in prepevali: do-mi-ne pace- ma Že mr-zle ta-ce — — Baje so tudi na grob znamenje križa posadili. .. Mi se gotovo ne menimo za norije ljudi. Ali znamenje križa pa menda ne spada na pasji grob! Torej Francej Petek, komendator na Re-berci, ali ne boš svaril tvojega mežnarja pred takimi treparijami! . .. Za častnega Občana imenovala je občina Vrba podpredsednika državne zbornice dr. O. Steinwender. Žrebec udaril je pri sv. Rupretu pri Celovcu delavca Simona Teichler in mu pri temu več reber zlomil. Zaradi ljubosumnosti so se v neki gostilni v Sv. Petru pri Celovcu stepli. Pri tema je bil mizar Anton Koller z nožem težko ranjen. Z nožem je bil v pretepu delavec Zechner v Beljaku od svojega tovariša Kovačiča težko ranjen. Pobegnila je iz sv. Pavla Paulina Krench, ko je izvršila tatvino. Doma je iz sv. Martina pri Slov. Gradcu. Pod VOZ vrgel je splašeni konj v Unterfischern tesarja Rosman na. Nesrečnež se je pri temu nogo zlomil. Predrzni tat. Posestniku Joh. Oreschnig v okolici Rudna je Madžar Istvan Grukovjas ukradel voz s konjem vred v vrednosti 700 K. Orožniki so ga takoj zasledovali; ko so mu prišli blizo, pustil je Istvan konja in je pobegnil peš skozi gozd proti Štajerskem. Ali v bližini Marenberga so ga orožniki le dobili in sodniji oddali. Ustrelil se je v Celovcu tapetnik Jos. Platzer po kratkem prepiru s svojo ljubico. Pravijo, da se mu je zmešalo. Cerkvena tatvina se je izvršila v Rožeku. Ukradlo se je 1 kelih (vreden 150 K), 1 „ armband" (vreden 400 K), 1 beneška verižica (40 K), 1 zlata broša (20 K), 1 „armband" (40 K), 1 broša (15 K) in 1 srebrna knoflca (10 K). Tatove še niso vjeli. Nesreča na Dravi. V Paternionu peljalo ee je 6 delavcev v čolnu po Dravi. Čoln je zadel ob most in se preobrnil. 2 delavca sta zamogla joh mostu prijeti, ostale 4 pa je voda naprej nesla. Komaj da se jih je rešilo. Gledalci so že mislili, da so izgubili življenje. Nesrečni padec. Žel. ekspedijent Jos. Tenny je šel v Beljaku čez progo iu je pri temu tako nesrečno padel, da si je oba kolena zlomil. V bolnici so ga takoj operirali. Pfr svet«. ..Marijina hčerka" detemorilka. Iz ljubljanske okolice se sledeče poroča: Aia Žugelj je biia najpobož-nejša »Marijina hčerka« in strastna klerikalka. Ali vkljub temu ni zaničevala mesnega veselja in nakrat se je ta »jungfrava« čutila mati. V kleti je porodila živega otroka, kateremu je pa takoj usta s papirjem zamašila Zapustila je potem klet brezskrbno in šla večerjati. Po večerji je še posodo pomiU. Potem se je vrnila v klet ter je otroka popolnoma zadavila in malega mrliča v vodnjak vrgla. Teicijalsko morilko so že zaprli. Boj z anarhisti. V Londonu je zasačila policija ruske anarhiste pri vlomu. Anarhisti so pričeli streljati in so več reda'jev ubili. Potem so se zaprli v neko hišo, katero so policaji oblegali. Streljalo se je na obeh straneh in je trajal boj več ur; tudi vojaki so morali vmes poseči. Končno so anarhisti hišo zažgali in v nje poginili. Našli so 6 zgorelih mrličov. Zopet eden. Kaplana Karla Unterleutner v Pilrggu so obsodili na 4 mesece ječe, ker je otroke zlorabljal. Ko pride iz ječe, dali mu bodejo bržkone — boljšo faro. Gospodarske. Zrebe žre gnoj. Da marsikatero žrebe gnoj žre, je krivo neredno preba«ljanje, katero pa nastane vsled nepravilnegn krmenja. Cestokrat je krivo temu to, da se daje žrebetom preveč gomoljnic in repe, namreč surovega krompirja, a premalo druge surove klaje. V tem slučaju priporoča «Land\v. Dorfieitung«, da naj se začne po-kladati žrebetu manj krompirja in naj se še ta zdrobljen krompir od enega do drugega krmenja z vodo izlužuje ter da žrebetu več sena, ali če tega ni dovolj, več slamnate rezanice ali pa pšeničnili otrobov. Loterijske Gradec, dne 24 decembra Trst. dne 31. decembra: številke. : 14, 44, 22, 52, 84, 87. 37, 8, 82. 38. Brat smrti. To ime so že od nekdaj nadeli spanju, toda po krivici, zakaj v resnici je krepcalno spanje redilm vir življenja. Naj bo kdo le tako utrujen, da onemogel — nekaj ur dobrega spanja mu zopet povrne izgubljene moči ia ga spravi v stanje globoko čutne blaženosti. Dobroto zdravega spanja pa uživajo samo oni, ki varujejo svoje živce. Dražljiva pijača slabi Živce, iz tega izvira nespečnost. Pri tem pa igra glavno vlogo kava, ki se pije skoro v vsaki rodbini. Z navajo na Kathreinerjevo Kneippo-vo sladno kavo se je ozdravila že marsikatera nespečnost. Pristna Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ima vse aromatične prednosti zrnate kave, brez Škodljivih sestavin. Z njo se naprsvlja okusna kavina pijača in obvaruje srce in živce nenaravne raz-draženosti. Po vsej pravici se imenuje torej pristna Kathreinerjeva najboljša rodbinska kava. Vsakomur je znano, da se mora ranjena mesta skrbno pred nesnažnostjo varovati, ker se drugače vsled infekcije lahko v težke rane razvijejo. V ta namen služi najbolje antiseptično sred-stro, n. p. Prasko domače mazilo iz apoteke B. Fragner, c. kr. dvorni liferant. kocke. z 391 ■ za takojšno nabavo gotovo goveje juhe so priznano — jašč Pri vaaki hiši je treba už y,tf galic. Kupujte in zahtevaj£°^n po vseh trgovinah „ŠtajePžbc čeve užigalice"! Glavit zal. firma brata Slawitsc----- v Ptoju. Posestvo na prodajjfli v Bohovi pri Mariboru. — Lepa hiša in hlei^™^ itd. v najboljšem stanu. — Deset oralov najte ia: boljše zemlje in sicer travnikov, njiv in gozdi^a"^ — Posestvo je res jako lepo in primerno ; pridanji sanje pri g. Jože Schlambergerju, oštir v HočaJi 30 tik kolodvora. "ona in Icr po k Priložnostni nakup!* Le: ■im ravni _ i sem, z verižica K 350. im' 30.000 komadov Poštr kupljenih. zaraditega pošiljam 1 lepo 86iPn " idočo „Gloria" srebrno anker-rem. uro, Iti P*™ kolesje z lepo gravir oklopjem, s sekundni. kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idočo: AL le K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 86 ur idočo u "*•" ker-rem. prve vrste švic uro s poilač. verižico za K 6"—. Trileto' pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proli povzetju S. Kobil ra/.po.šiljalnira Jvicarakili ar, Krakov »t. 279. NeStevilno priznal in naročil. Za neugajajoče deuar nazaj. ;^^™ pri gihtu celo t zastarelih slučajih ima namazi nje z presenetljivi uspeh. 600 tahval-nih pisem. 5 ste- / klenic franko K 6—. 10 steklenic franko K 10'—. Edina razpoS'lja- eT potom ces svetn. in apotekarja . Edelmann, Sambor Ringplatr St 39. 85* Mlad govski pomočnik « takoj sprejme pii los. Presker Zreče pri Konjicah. 35 Kupujem »ukori les >lnoma zdrav les v deblih fca. 30 cm naprej po celih (ionih. Ponudbe- (od želez-ke postaje v vagon naloteno) rejtma pod K K. 73 uprava tega lista. 80 Krepki 'ekovski učenec Ici/b dobro oskrbo, ki dobi ineje tudi plačo, se sprejme pekariji Anion Nipsdmnz, itterdorf, v Miirstal, zgornjo Štajersko. 'A xkxkxkxk Delavci m posebne cene v trgo-, rezanim blagom, pen-in obleko Wesiak, Maribor, Draugasse. IXXtfXttXtt* * GrazerjKasse}g (r. G. m. b. H), Ura/. SneK-»traas« N'r. 14, verleiht Oeld — aneh in pr iz nSes, imcnjr po ušesih in nnglu-|«t tudi ako je zc zastarano. jekknica stane 2 gld. z navo-lorri o uporabi. Dobiva se samo v lekarni 772 potieke ./ur 8onne", Jako-niniplati 24, tirade«. 1 prsne karamele s „tremi smrekami" \5Me& nih jamči gotovi uspeh. Zavoj 20 In 40 vinarjev. Doza 60 vinarjev Dobi se pri H. Molitor apoteka v Ptuju, Ig Behrlbalk. apoteka v Ptuju, Kari Herrmann, Laski trg, A. El8nacher, Laski trg, A. Plunger, apoteka, Podčetrtek. 886 Komi, )jaščine prost, zmožen obeh deželnih jezikov reba uži' italijanščine, sedaj vodja večje trgovine z ahtevajti ^an'm blagom in lesom en gros, — hoče g(.ajepnžbo spremeniti. Pr. ponudbe na uprav-Glavna ništvo tega lista pod J. B 300. 23 twitsa da in hlevi lov naj n gozda[ to ; pra v Hočatf kup! I'5B. lepo 36 ui . uro, Svic sekundnim no idočo za r idočo aa —. Triletno S, Kohane, 30 priznani 3 z mojim 185 cm dolgim velikanskem Lorelei-Iasem, dobila sem te lase po 14 mesečni rabi moje pomade, ki sem jo sama iznajdla. Ta je edino sredstvo proti ispa-danju las, za pospeševanje rasti las, za okrepčanje lasae podlage, onapospeši pri gospodih polno in krepko rast brade in daje že po kratki rabi ravno tako glav-n i m lasem kakor onim brade naravni svit ter polnost; obrani lasem, da ne postanejo prehitro sivi do najvišje starosti. [na 1 pistaa K Z. 4 K. 6 K in 10 K. Pvštna razpošilja ter vsaki dan pri naprej-placilu svotc ali potom pustnega povzetja po vsem svetu iz fabrike Ana Csillag, Dunaj I. Kohlmarkt št. II. kamer je pošiljati naročila. 80 3tranilnica (Sparkassa) vlad. državnega mesta friporefift se glede vsakega med kra&ilaiime Mdeve ajjada-jedega posredovanja, iatotako ta<4i za posredovanje vsRkorinega p«ft>& z aret. ogersk. banko. Strankam se med uradmimi urami radov&ljtio in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. Razglas. Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se vrši v časa od 6. do 11. febraarja 1911 tečaj za kletarstvo, ki je proračnnjen za vinogradnike in druge interesente in pri kateremu se bode obravnavalo teoretično in praktično vsa važna, tega predmeta se tikoča vprašanja. Kratek pregled iz kemije vina, vaje v preiskovanju vina na njegove najvažnejše snovi in pojasnenje določb vinske postave izpopolnili bodejo predavanja o napravi vina in ravnanja z njim ter praktične vaje v vinski kleti zavoda. Število udeležencev določeno je za sedaj z 20. Naznanila udeležbe pri temu tečaju vposlati je do 30. januarja na podpisano mesto. Vsak k tečaju pripuščeni prosilec mora za s tečajem vezane troške zavodovi blagajni pri vstopu 10 K plačati. Predavanja in poduk se vrši v nemškem jeziku. Direkcija deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru. 21 (Landes-Obst- und Weinbauschule). oženjen, zanesljiv pri opravi mleka, se sprejme meseca februarja t. 1. Ponudbe so poslat na upravništvo „Štajerca" v Ptuju, s* Malo posestvo, ki obstoji iz največ travnika, njive, gozda in vinograda (amerikanski nasad), primerno tudi za gospodarstvo z mlekom, 1 uro hoje od Maribora, se proda. Več se izve pri lastnici g. Rosalia Purgei, Leitersberg P. Posenitz. 32 Izvrstni in mladi pekar z denarnim prometom od 5—6000 kron, samskega stana, kateri želi biti samostalen, se ižče za eno dobro pekarno. Zna biti tudi oženjen z ednakim denarnim prometom, pa brez otrok. Ponudbe na upravništvo »Štajerca'' V Ptuju št. .215 do 1. svečana 1911. 31 Proda se: 22 Graščinsko posestvo. Gospodska hiša (Herrenhaus) obstoji iz 14 jako lepih sob, 2 kuhinji, sobe za posle in vsi ostali potrebni prostori. Poslopje je 1 nadstropje visoko in v jako dobrem stavbenem stanu. Jako lepo zidano gospodarsko poslopje obsega moderne hleve za konje in govedo. Zraven spadajoče zemljišče obstoji iz polja, travnikov, gozdov za podirati in leži vse v ravnini ter obsega skupaj 184 oralov; od teh odpade na krasni graščinski park 13 oralov. Celo posestvo je Vi ure od železniške postaje Krško (Gurkfeld) oddaljeno. Cena: 150.000 K (60.000 K ostane lahko vknjiženih). Ponudbe sprejema upravništvo „Štajerca" v Ptuju. vrste od 80 vin. naprej na drobno in debelo priporoča posestnik žganjerijc Hans Wouk v Poličanah. 36 XXX5CXXXXXXXXXXXXXXXX V življenju nikdar več ! ===== Veliko presenečenje I = 600 k. zu le K 4-—. Ena krasna pozlač. 36 urna prec. anker-ura z verižico, gre natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 najf. žepni robci, 1 prstan za gospode z irnit. dragocenim kamenjem. 1 Spic za cigare z bernsteinom, 1 eleg. brosa za dame (novost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz usnja, 1 Žepni nož, 1 par gumbov za mansete, 3 prsne gumbe, vse double-zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album, za slike, obsega 36 najlepših slik »veta, 5 jux-predmetov, veliko veselja za mlade in stare, 1 koristni qBriefstelleru, 20 predmetov za korespondenco in Se 600 k. div. predmetov. V hiSi neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro, ki je že sama denar vredna, košta samo K 4'—. NjsIov : Dunajska hiša blaga P. Windi«ch, Krakova No. P/VIII. NB. Kar ne dopade, denar nazaj. 1072 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX 97 51 10 — Najizvrstnejše in najboljše tambure izdeluje in razpošilja tat J. SH Sisek (Hrvatska). Odlikovan na Pariški razstavi 1. 1900 ter na Milenijski razstavi 1895. Razven tambur in skladb za tambure ima rasna glazbila kakor: gosle, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine itd., za katere se pošilja posebni cenik s slHtami. Veliki ilustro vani cenik pošlje vsakomur zastonj in franko. V tej tvomici ithaja strokovni tambu-raški mesečnik pod naslovom -— „Tamburica", = kateri prinaša poleg pouko in krasne tam« buraške skladbe in košta celo leto samo 8 kr. 971 Hia Unita Masa) ustanovljena 1879, kontu post. liranilnice St. 832036, i giro-konto pri ar-' utro-ogrnki banki prevzame vkge vsaki dan, izposojuje domače fctedilnice (Heimsparkasse), kapitalizira nedvignjene obresti vsakega pol leta in plača rentni davek ii lastnega. Ona daje posojila na zemljišča, poslopja, menice (Wechsel) in vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji in proti zmernemu obrestovanju ter daje vsakega dopoldne rada in brezplačno pojasnila v vseh hranilničnih zadevah. Za »loge jamči ne samo izdatni rezervni fond zavoda, marveč tudi mestna oheina ormožka i vsem svojim premoženjem; poleg tega je ta Sparkasa podvržena državnemu nadzorstvu in državnim revizijam. Vsled tega je za vložnike najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. 972 Ravnateljstvo. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! sne Prevzetje edine razprodaje me spravi t položaj, za le K 4-90 oferirati elegantno, ekstra ploščo amerik. 14 kar. zlato-daMe Švic. žepno uro. Ista ima dobro idoče 36 urno Anker-kolesje premirarie znamke „Speciosau in je na električni poti s pravim zlatom prevlečena Garancija u preciznost 4 leta. 1 k. K 4 90 H. S 9 30 VsakiTuri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar nazaj. — Pošlje po povzetju E. HOLZER, Krekova, Stradom 18126. Boj proti draginji zahteva zapovedujoče, da kupujete štofe za moško in žensko obleko neposredno v fabriki. V lastnem interesu zahtevajte tedaj naše najnovejše jesenske in zimske muštre. Reže se vsako meio. Piva slezUska zaloga tyornizkili proizvodov .SUDETIA" | Jagerndorf, avstr. Šlezija. Ne izpostavite se it se iz m\i ranite vsled nečistosti težko vzdravljiva rana razvije. Pokrilo rane skrbno s priznanim obveznim sredstvom. Že 40 let sem pokazalo se je omelikujoče, vlačilno mazilo, imenovano Prasko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvoze. Varuje rane, pomanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospcSi zacoljonje ter zdravljenje tC Postna razpošiljate? vsaki dan. "W 1 doza 70 h. Pri naprej plačilu 3 K 16 h. se 4 doze, za K 7'— pa 10 doz franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije pošlje. Vsi deli embtlažc nosijo postavno deponirano varstveno znamko. >--------Glavna zaloga ■ B. FRAGNER,Liib. apoteka „pri črnemu orlu" Praga, Kleinseite, ogelj Nerudagasse ster. 203. -------------Zaloge v apotekah Avstro-Ogrske. ■ ■■* Mesto 40 K samo 6 K Priložnostni naknp Gamsova brada pod. jelenovi bradi, nova, zelo lepa. 15 cm dolga, dlaka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo 6 K. Dlaka in obroč pod Jamstvom priRtna Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj IX, Altmuttergasse 3123 Mnogo priznalnih pisem. 1055 9 Izvrstni špiritni kvas (Prefihefe), ki krepko poganja, oddaja po nizki ceni franko na vsako pošto ali železniško postajo Makso Mayer preje Freiherr v. Dumreicher'jeva iabrika špirita in kvasa, Savski Marof. Mesto 18 K le 7 K krasna žepna ura (remont.) iz srebra »Gloria«, s 3 lepo izrezljanimi pokrovci na pero. Kolesje na sidro. Tečaji na kamen. Jamstvo na 3 leta. Po povzetju K 7. — Tovarna ur MIH. HOROWITZ Krakau, Diefelgasse 57. 18 trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika priporoča svojo bogalo zalogo 225 Špecerijsk.eg-a blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete uiuuicije za lov kakor patronc, kapseljne, Srot it