KRANJ, petek, 5. 2.1982 CENA 9 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik v. d Jože Košnjek Št.10 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO reda se ne sme več zmanjševati Razkorak med cenami krmil in gnojil ter odkupnimi cenami živine je vse večji — Posledica je nenormalno velik odkup živine in zmanjševanje črede — Dokler ne bo novih cen 8 dinarjev regresa pri kilogramu žive teže — V regresiranje se morajo razen mesne industrije vključiti tudi občinske skupščine Skofja Loka — Za ohranitev stalež« Živine morajo biti v enaki meri odgovorne občine, ki vrediio dovolj >vedi in prašičev za preskrbo preval stva z mesom in zraven tega Ustvarjajo še tržne viške, kot tiste, veČino mesa kupijo drugje, so darili na ponedeljkovi seji poslo-nega odbora reproskupnosti za ^jo pri t sestavljeni organizaciji IT Ljubljana. Razmere v živino- reji namreč ponovno postajajo kritične, ker se stalno povečuje razkorak med stroški prireje govedi in odkupnimi cenami živine. Opozorilo, da je nekaj narobe, je izredno velik odkup živine v zadnjih mesecih lani, saj se je povečal kar za 23 odstotkov. Če k temu prištejemo še črni zakol, ki ga je vse več in prodajo živine predvsem iz vzhodnejših predelov hrvaškim mesarjem, ni težko ugoto- 9CHLAĐMING - Visoko so se dvignile jugoslovanske zastave v Khiadminski veleslalomski ciljni areni. Na cilj je s stretjim najboljšim časom prismučal Boris Strel, član SK Alpetourja iz Škofje Loke. Enaindvajsetletni študent VSTK v Ljubljani ,Boris Strel Je kot prvi Jugoslovan na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah, olimpijske igre štejejo tudi za svetovno prvenstvo, osvojil medaljo. Veseli smo tega uspeha. Dolgoletna želja seje uresničila. Prehoditi je bilo treba dolgo pot, da se je uresničilo tisto, ki smo načrtovali. Bili so uspehi in neuspehi, treba je bilo trdo delati, se odrekati, da so fantje in dekleta na prizorišču letrošnjega osemindvajsetega svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah v Schladmingu dosegli tistotkar dosegajo. Junak med našimi fanti in dekleti je tokrat Boris Strel. To je uspeh, ki so ga naši smučarski strokovnjaki načrtovali, a vseeno smo te bronaste Strelove medalje še bolj veseli. Bila je pribor jena v pravem toortnem boju, brez trohice tistega, kar v športu le prevečkrat izbija na plan Veleslalomski uspeh sta dopolnila še Bojan Križaj, ki je bil %cdmi, in Jure Franko s štirinajstim mestom. Hvala,fantje in dekleta v modrem. Hvala za vse tiste trenutke, ki nam jih dajete na tem svetovnem prvenstvu. Iskrene čestitke za vaše uspehe z željo, da bi bil tudi zaključek tak/iotje bil začetek. -dh « •I s* ill \* 1 Ml Ivan Ribič Sloienska kultura se poslavlja ,4 pisatelja in scenarista Ivana Ribiča. Dve leti minevata, ko smo Ivanu Ribiću, ki se je udomil na Bledu, izročali čestitke ob njegovi iettdesetletnici. Zdaj je prišlo tporočilo, da se poslavljamo od pripovednika in scenarista, čigar prispevek je tolikšen, da že t tem trenutku čutimo dolžnost hvalež lumti njegovemu delu. Njegove pripovedi - Ljudje onkraj reke. Povesti z gora. Stopinje v snegu, Zgodba o zakladu. Gozdovi so mi povedali. Kola. Sin preveva snov iz na-rodnoosvobodilne borbe, ki jo je dejavno doživel. 8 tenkočutnostjo književnika je zgodaj spoznal vrednost in moč fuma m svoje pisateljske moči prilagodil zahtevam novih, sodobnih medtiev. Morda ga široka javnost najbolje pozna po nje-fiovth scenarijih. Napisal je blizu dvajset filmskih, trinajst televi turnih zgodb in nazadnje v so avtorstu deset oziroma sedem delov Dražgoške bitke. Filmi po njegovih scenarijih: Doima miru. Kala, Srečno Ke-kec. Ne joči Peter so nabrali slovenski kinematografiji kup priznanj in nagrad doma in v svetu. Filmi, ki so se krepko vtisnili v naš spomin. viti, da se je stalež samo letošnjo zimo zmanjšal za dobro četrtino. To pa pomeni, da lahko na poletje pričakujemo pomanjkanje govejega mesa v trgovinah. Sedanje odkupne cene za živino so bile določene decembra 1980 in so veljale za vse leto 1981 in veljajo tudi še sedaj. Krmila in gnojila so se v tem času podražila tudi za 40 odstotkov. Res v večini občin delujejo skladi za pospeševanje kmetijstva, katerih namen je pospeševanje pridelave hrane z regresiranjem krmil in gnojil, vendar so podražitve tolikšne, da so regresi lahko le skromen obliž. Dogovorjena poprečna odkupna cena za govedo je 57 dinarjev, a se jo držijo le še na Gorenjskem in v zadrugah, ki poslovno sodelujejo ali so članice KIT Ljubljana, kjer so se dogovorili o doslednem spoštovanju dogovora o odkupnih cenah. Ker hrvatski mesarji plačujejo živino tudi po 75 din ali celo dražje, to Ea lahko narede, ker republika poriva razliko med dogovorjeno in odkupno ceno, so namreč v večini regij in tudi Emona in Mercator že začeli plačevati živino po 65 dinarjev. Zato so na poslovnem odboru reproskupnosti za meso predlagali, da mesna industrija na Gorenjskem in v KIT regresira 8 dinarjev za vsak kilogram odkupi jene živine, od 1. februarja dalje, dokler se cene ne bodo zvišale. Pričakujejo, da bo to že prihodnji mesec. Vendar pa bi mesna industrija sama težko prenesla tak zalogaj, saj regres pomeni 4 milijone dinarjev dodatnih stroškov, zato so predlagali, da se v regresiranje vključijo tudi občinske skupščine. Predvsem naj bi več prispevale tiste, ki v domačih hlevih priredijo premalo mesa za svoje potrebe. Nemogoče je namreč, da bi kmetje in delavci nekega področja nosili celotno breme preskrbe. Na Gorenjskem le škofjeloška občina priredi dovolj govedi za svoje potrebe in še 1600 govedi tržnih viškov. V druge gorenjske občine pa samo Mesna industrija gorenjske pripelje 1660 govedi letno za normalno preskrbo prebivalstva. Cilj vseh teh ukrepov pa je obdržati vsaj sedanji stalež živine v hlevih, saj se posledice zmanjšane črede poznajo več let. L. Bogataj Usodni koraki gornikov Letošnja zimska plezalna sezona se je tragično začela. Dva alpinista, ki so ju zvabile Kamniške Alpe, sta v njih ta teden izgubila življenji. Na zmrznjenem snežišču pod Kalško goro se je v sredo, 3". februarja, okoli enajste ure dopoldne ponesrečil alpinist Vinko Mlinar, star 28 let, doma iz Logatca. Skupaj s štirimi prijatelji, vsemi izkušenimi alpinisti in gorskimi reševalci, so v navezah naskakovali Kalško goro. Vinko Mlinar je bil v navezi s Fran-com Klunom, trije njuni soplezalci pa so jima spredaj utirali pot. Nenadoma je Mlinarju spodrsnilo in zdrsnil je 250 metrov v globino. Izkušenega planinca, ki se mu je pri plezanju bržčas že primerilo kaj neprijetnega, dogodek ni presenetil in se je skušal takoj ujeti s cepinom. Žal vse izkušnje in prisebnost niso pomagale. Ko je čez nekaj ur iz Kamnika prišla na pomoč skupina gorskih reševalcev s helikopterjem, je bil Mlinar že mrtev, njegov sopotnik v navezi pa huje ranjen. Istega dne popoldne sta se v Zelenem plazu v Makekovi Kočni nad Zgornjim Jezerskim ponesrečila domačina. 16-letni Zdenko Jagodic in 18-letni Rihard Murn. Planinca sta sestopala v smeri Karmena. V navezi je Murnu spodrsnilo, padel je in se skotalil proti Jagodicu, ki je bil spodnji v navezi. Oba alpinista je Kotegnilo kakih 200 metrov v glo-ino. Jagodic je bil še živ. zato je sklenil Murn kljub hudim poškodbam oditi po pomoč. Vendar je Jagodic umrl, še preden je prišlo na pomoč dvanajst gorskih reševalcev iz Kranja, ki so ponesrečenega odnesli v dolino. I) Z. Prešernove nagrade Podelitev letošnjih gorenjskih Prešernovih nagrad, priznanj za kulturno delo, ki jih podeljujejo Sorenjske kulturne skupnosti, bo revi ob 19. uri v gledališču Tone Čufar na Jesenicah. Nagrade bo prejelo pet posameznikov, iz vsake gorenjske občine po eden. Svečano podelitev bo dopolnil koncert Slovenskega okteta. Velike in maie Prešernove Elakete, ki jih podeljuje kranjska ulturna skupnost, pa bodo podelili na slovesnosti v nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri v dvorani Kina Center, kjer bosta v kulturnem sporedu nastopila Koroški partizanski pevski zbor in Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. dodatek jedem L V SREDIŠČU POZORNOSTI Naš jezik 8. februar. Prešeren. Kulturni praznik. Leto je naokoli in spet se bodo nagnetla kulturna slavja, srečanja, nastopi. Ponekod bodo odsevala resnično delo, drugod bodo le odpihnili prah z Zdravljice, O Vrbe, Krsta pri Savici. .. Ali pa ga sploh ne bodo in bo šel praznik naše besede in naše poezije neopazno mimo. Kulturni praznik je bolj kot kdajkoli priložnost za razmislek o naši besedi, o našem jeziku, ki je zadnje čase tudi sicer v središču pozornosti. Čutimo, da slovensko besedo zasipa malomarnost, brez brižnost, da pišemo in govorimo tjavendan, da se slovenske besede sramežljivo umikajo tujim, da se nasveti jezikovnih razsodnikov izgubljajo v vetru. Trd je bil boj za slovensko besedo. Drug za drugim so izgorevali veliki bojevniki: Trubar, Linhart, Prešeren, Levstik, Cankar, Zupančič in še veliko drugih. Uporen je bil mladi narod na križišču svetovnih cest. V gozdovih Pohorja, Pokljuke, Jelovice ... je bil izbojevan odločilni boj. Za svobodo, za slovensko besedo. Zdaj je sovražnik v nas samih. V naši brezbrižnosti in malomarnosti, v naši popustljivosti in malodušju. Jezika seje treba učiti, je dejal Levstik. Ne pomaga nič drugega, kot da se ga nenehno učimo, da prisluhnemo zvenu besede, da poiščemo lep izraz. To je dolžnost slehernega izmed nas, ne zgolj jezikovnih razsodnikov. Le tako bomo lahko ponosni na svojo besedo. Ni naključje, da je prav zdaj naš jezik i središču pozornosti. Današnji trenutek je trenutek streznitve. Živeli smo preko svojih možnosti, kar je prineslo zagledanost v denar, v materialno blagostanje. Bolj kot doslej bomo morali graditi svoj duhovni svet, svojo resnično človeško veljavo in zavest. Le s svojo besedo ga bomo lahko. M. Volčjak J Gorenjska mladina pred kongresom Skofja Loka - V Skofji Loki so se sestali člani centrov za obveščanje in propagando Gorenjske ter nosilci obveščanja pred enajstim kongresom Zveze socialistične mladine. Mladi so opozorili na več vprašanj, ki zadevajo mlado generacijo in njeno vključenost v mladinsko organizacijo. Med drugim so se vprašali po vzrokih ozkega in ne dovoli množičnega mobiliziranja mladih v mladinski organizaciji, ki je sicer zadosti številčna. Menili so, da del krivde nosijo tudi sami, saj so zadolženi za obveščanje, pa ne znajo izdelati celovitega sistema informiranja, ki bi zagotavljal, da informacije pridejo do slehernega mladinca. Doslej so vprašanje obveščanja na dolgo in široKo obravnavali, a žal vselej preveč kampanjsko, saj so bili kritiki sprva podvrženi interni in- Danes tretja konferenca Zveze sindikatov Ljubljana - Dosedanji dve sindikalni konferenci sta dodobra obdelali področji nagrajevanja po delu in družbenega planiranja; tretja, ki se začenja danes, pa se loteva vprašanja zagotavljanja socialne varnosti in delavca opredeljuje kot nosilca socialne politike. Odločitev za obravnavo prav tega problemskega sklopa izhaja iz specifičnega družbenega položaja sindikata, ki delavcu še vedno pomeni temeljnega nosilca socialne politike. Drugi razlog pa je v tem. ker je področje socialne politike v obdobju gospodarske nestabilnosti še posebej občutljivo, saj se tu najprej omejujejo denarna sredstva. Tretja konferenca Zveze sindikatov Slovenije se obširno loteva vseh področij socialne politike: od zaposlovanja, varstva pri delu. varstva invalidov, do zdravstvenega varstva ter oddiha in rekreacije. Podrobneje bomo o tretji sindikalni konferenci poro čali v torkovi številki. I). %. __J formativni bilteni, potem spet srednješolska glasila, nato glasila delovnih organizacij, pa tednik Mladina itd. Danes med mladimi obstaja pre cejšnje število časopisov, obveščevalcev in biltenov, ki sicer odsevajo delo, življenje in probleme neke organizacije, vendar so vsa ta prizadevanja le redko zaokrožena v nek celovit, razumen in kvaliteten sistem medsebojnega obveščanja, ki bi dosegel vsakega mladinca in ga spodbudil za akcijo. Mladi menijo, da bi veljalo v prihodnje natančno opredeliti celotno mladinsko publicistično dejavnost, ki naj bi ji v družbi pripadalo vidnejše mesto kot doslej. Drugo vprašanje je obveščanje in politična propaganda v mladinski organizaciji. Tu se bo veljalo opredeliti za sistem, ki bi zagotavljal tudi akcijsko učinkovitost in demokratičnost pri sprejemanju odločitev. Za obveščanje in osveščanje mladih je treba izkoristiti tudi ostala sredstva javnega obveščanja. Najbolj so poklicani 0 svojem delu obveščati prav mladi, ki bi iih sprva usposobili v novinarskih šolah, krožkih, tečajih ali aktivih mladih novinarjev. Prizadevati bi si morali, da bi obveščanje doseglo pravo kvaliteto, problemskost in široko obzorje v informacijah. Razprava se je usmerila tudi na dogovore o konkretnih oblikah obveščanja o mladinskih problemih, o pripravah mladih na kongres in o mladinski organizaciji sploh. Večji poudarek bodo mladi na Gorenjskem namenili obveščanju prek osrednjih sredstev obveščanja, med njimi tudi poročanja v Glasu D Žlebir OLA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 5. FE PO JUGOSLAVIJI ŠTAFETA MLADOSTI IZ PMLEPA Štafeta mladosti — simbol bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti — bo krenila 21. marca iz Prilepa. Ker pionirska organizacija letos praznuje 40-lethico ustanovitve, bo letošnji prvi nosilec palice pionir. Na seji zveznega odbora za proslavo dneva mladosti so sprejeli likovno rešitev palice, ki jo bo mladina nosila skozi vse republike. Avtor je 27-letni kipar Savo Simič iz Bratunca. PROŽNEJE PRI STANOVANJIH Z bolje premišljeno in prožnejšo stanovanjsko politiko, ki bi urejala začasno oddajanje praznih stanovanj v zasebnih hišah, ki bi lastniku zagotavljala, da bo stanovanje dobil nazaj, ko ga bo potreboval za svoje otroke, bi lahko po nekaterih ocenah, stanovanjski primanjkljaj zmanjšali celo za 30 odstotkov. To je samo eno izmed vprašanj, ki bi jih vključili v predloge za spremembo zakona o stanovanjskih razmerjih. TOVARNA MONTAŽNIH HI8 NA KOSOVU Na seji izvršnega sveta Vojvodine so sklenili, da bo ta pokrajina zgradila tovarno montažnih hiš na Kosovu. Gre za obveznost Vojvodine na podlagi dogovora med republikami in avtonomnima pokrajinama, katerega cilj je spodbujati organizacije združenega dela iz razvitejših predelov Jugoslavije k združevanju dela in sredstev. V novi tovarni bodo lahko naredili 900 hiš letno. Vrednost nove tovarne bo 400 milijonov dinarjev, v tovarni pa bo dobilo zaposlitev 300 delavcev. LJUBIČIĆ KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA Predsedstvo republiške konference SZDL Srbije je podprlo predlog, da za predsednika predsedstva SR Srbije izvolijo dosedanjega zveznega sekretarja za ljudsko obrambo in člana predsedstva CK ZKJ Nikola Ljubičica. BOLJŠI IZKOP PREMOGA V slovenskem elektrogospodarstvu so strokovnjaki opozorili na težave, ki nastajajo zaradi slabše kakovosti premoga. Zato so se v zasavskih premogovnikih odločili, da bodo z bogatejšo mešanico premoga povečali toplotno vrednost kot-lovskega premoga za trboveljsko termoelektrarno. Vsak dan odpošljejo iz Hrastnika in jame OJ8tro po en vlak kakovostnega premoga v elektrarno. Ker pa so včasih potrebne večje količine, so sklenili, da bodo motoristi, nakladalci in zvračevalci delali po uro dlje. Tako ne bo nobene prekinitve v transportu med dvema izmenama. Dnevno bodo tako nakopali 300 ton premoga več. Volitve 1982 Obravnava možnih kandidatu * Do 10. februarja bodo v kranjski občini zaključene ta* j* kandidacijske konference — Ponekod še zamujajo s ponj v predkandidacijskih aktivnostih - Prva občinska kani* T ska konferenca bo 22. februarja n Kranj - Pretekli petek so se v hotelu Creina v Kranju zbrali na sindikalnem občnem zboru delavci Alpetoura Kranj — Tozd Potniški promet. Pogovorili so se o preteklem delu, o programu za naprej, o volitvah v sindikalne organe, ki so pred njimi, bila pa je to tudi priložnost, da se pogovore o vseh problemih, ki danes tarejo šoferje in druge delavce v cestnem prometu. — Foto: I. K. Kranj — V kranjski občini že od 25. januarja potekajo temeljne kandidacijske konference, končane pa naj bi bile do 10. februarja. Na temeljnih kandidacijskih konferencah pregledujejo opravljeno delo pri pripravah na volitve v marcu, obravnavajo predloge možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščin SIS, določajo kandidatne liste za člane delegacij za skupščino občine in skupščine SIS, obravnavajo predloge kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, predloge možnih kandidatov za vodilne in druge funkcije v skupščini občine in skupščinah SIS, razen tega pa obravnavajo pregled evidentiranih možnih kandidatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ, za družbenopolitični zbor Skupščine SRS, za predsednika ter člane predsedstva Pozornost delavskim kontrolam Družbeni svet pri Službi družbenega knjigovodstva Kranj je sprejel letošnji program dela — Več pozornosti bo v prihodnje posvetil problemom samoupravnih delavskih kontrol Kranj — V Kranju se je sestal družbeni svet pri kranjski podružnici službe družbenega knjigovodstva in razpravljal o dosedanjem delu ter sprejel tudi letošnji program dela. Družbeni svet deluje pri podružnici šele dobro leto in je edini tak svet v Sloveniji in Jugoslaviji. Poleg stalnih nalog, ki si jih je zadal svet, to je spremljanje gospodarjenja in gospodarskih gibanj na Gorenjskem, spremljanje dela službe in sooblikovanje njenih programov dela, so bile v lanskem letu najpomembnejše naloge sveta skrb za poenotenje in gospodarno zbiranje J DOGOVORI IN SREČANJA &kof)a Loka — Odbor za organi-^acijske in kadrovske zadeve pri občinskem sindikalnem svetu v Skofji Loki je na seji v sredo, 3. februarja podrobneje obravnaval kadrovska vprašanja, ki dobivajo pred volitvami precejšen pomen. Člani sveta so oblikovali predloge motnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščini občine in samoupravne interesne skupnosti ter kandidate za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine. Beseda je bila tudi o poteku občnih zborov osnovnih organizacij sindikata, ki so se začeli decembra. Ob zaključku so sprejeli sklep o oblikovanju in poteku skupščine občinskega sveta Zveze sindikatov Skofja Loka. Bkofja Loka - V ponedeljek se bo sestal svet za delovne in življenjske noje. oddih in rekreacijo prostega časa ivcev pri občinskem svetu Zveze sindikatov Škofja Loka. Delegati za tretjo konferenco slovenskih sindikatov bodo člane sveta seznanili s potekom in sprejetimi sklepi, ki naj bi jih kar najhitreje začeli uresničevati v praksi Pogovorili pa se bodo tudi o regresiranju prehrane delavcev z vrednostnimi boni in obravnavali nekatere prošnje za izdajo soglasja za regresiranje prehrane med delom podatkov po periodičnih in sklepčnih računih, bolj usklajeno delo oddelka analiz v SDK z delom v plansko analitskih oddelkih občinskih skupščin, medobčinski gospodarski zbornici in Temeljni banki Gorenjske ter prizadevanja za enakomernejšo razporeditev izplačevanja osebnih dohodkov po delovnih organizacijah v posameznih občinah. Člani sveta ugotavljajo, da je za njimi uspešno leto, saj so bili njihovi predlogi dobili dober odmev v naši družbi in povsod je čutiti prizadevanja, da bi predloge kar najhitreje tudi uresničili. Večina nalog iz Študentje na delovnih akcijah Kranj — V klubu študentov so te dni potekale razprave o vključevanju študentov v mladinske delovne brigade. Študentje so se zavzeli zlasti za enačenje udeležbe na akciji z obvezno delovno prakso. Z delom na trasi se združujejo tudi mnoge popoldanske dejavnosti, ki koristijo zlasti političnemu usposabljanju mladih, vključijo pa se lahko tudi v svobodne aktivnosti kot so foto-krožki, radioamaterski krožek, športne ekipe, kulturne skupine ... Zadnje čase se uveljavljajo mednarodne brigade, ki študente še najbolj vlečejo. Vendar pa je eno od meril za udeležbo v teh brigadah predhodni staž na domačih mladinskih delovnih akcijah. Največ zanimanja je med študenti in dijaki za lokalne delovne akcije, ki ne zahtevajo, da se mladi ljudje odrečejo počitnicam. Prva akcija bo v Kokri. Edini kmetiji na Gorenjskem, ki je še brez elektrike, bodo mladi pripravljali teren za postavitev drogov. Delo se bo začelo aprila, prvo soboto, ki bo ponujala ugodne vremenske razmere. Cilj brigadirjev pa je, da na kmetiji že prvega maja zasveti električna luč. Konec maja pa bo druga lokalna akcija na Krvavcu, kjer bo skupina brigadirjev dvakrat po teden dni urejala pašnike, izsekavala grmičke in pobirala kamenje. Ker je za študente to ravno čas izpitov, se bodo brigadam pridružili Konec tedna. Hortikulturno društvo vabi Kranj - Danes, 5. februarja, ob 17. uri bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju (vhod 6) skupni sestanek članov Hortikul-turnega društva Kranj. Po končanem sestanku bodo predvajali diapozitive z raznih izletov društva na cvetlične razstave. Vabijo tudi nečlane, da se tako spoznajo z delom društva in morda tudi včlanijo. Študentje, ki jih zanimajo nadaljnji podatki o lokalnih delovnih akcijah, se lahko oglasijo na pogovor v Klubu študentov vsak ponedeljek ob 18.30 na Stritarjevi 5. Tudi o ostalih stvareh iz študentskega življenja in interesa se lahko pogovore na sestankih, akcijah, klepetu in zabavah. A. Friškovec lanskega programa dela sveta ostaja tudi v letošnjem programu, kaiti naloge so dolgotrajne in za dokončno uresničitev zahtevajo svoj čas in polno mero razumevanja. Ni treba posebej poudarjati, da so predlogi sveta sad spoznanj dolgoletnega dela strokovnjakov na tem področju, dobro proučeni, uresničitev le-teh pa nujna, če hočemo da bomo Erišli hitreje in z manj dela do valitetnejših podatkov in analiz. Na novo pa se bo družbeni svet Službe družbenega knjigovodstva Kranj lotil problemov samoupravnih delavskih kontrol. Če bi te bolje in bolj. odgovorno delale, bi se marsikatera nepravilnost lahko odkrila že v sami delovni organizaciji in tudi odstranila. Namesto njih pa največkrat ukrepajo organi uprave javne varnosti. Delavska kontrola v delovni organizaciji bi morala preprečevati gospodarski kriminal in napake. Zato bo ena prvih zahtev družbenega sveta ponovno usposabljanje članov samoupravnih delavskih kontrol. Iskal pa bo tudi oblike izobraževanja za vse blagajnike društev oziroma vse tiste, ki vodijo finančno in materialno knjigovodstvo društev. Polovica društev namreč sploh ne odda zaključnih računov iz preprostega razloga, ker ga ne znajo narediti. Akcijo tega izobraževanja naj bi vodili skupno odgovorne družbenopolitične organizacije in služba družbenega knjigovodstva. D. D. SRS ter možne kandidate uM vodilnih in drugih funkcij v*** bliki; prav tako obravnav^ di pregled evidentiranih možnihVdi datov za Zvezni zbor Sk^i nj SFRJ, predlagajo novoizvol* \M legaciji možne kandidate za i, u, v Zvezni zbor Skupščine Sft pt svoje temeljne samoupravi*; ^ nizacije in skupnosti. ^ Seveda pa bodo lahko kandidacijske konference ^ ^ izvedene, če so bili tudi prt& — dacijski postopki, ki so jih »"JJ, osnovne organizacije sindikt: ^ krajevne konference SZDL . opravljeni. Povsod ni šlo $ Kot so povedali na tiskovni« J renči v torek člani volilne J je v občini še vedno okoli 40»' kov zamudnikov. Tako so iujr y do začetka tega tedna kortfii*} kandidacijske postopke v Jf: jevnih skupnostih, kar pooa,** zamujajo le v sedmih bvi skupnostih. Povsem drugaftJP m organizacijah združenega dtl^ do roka poslala poročilo o j ni aktivnosti in predkand\ postopkih le dobra polovi^ nizacij združenega dela ozir^JN* novnih organizacij Zveze sitS* Med zamudniki so tudi talc .1* organizacije združenega deU Iskra, KZK. Alpetour. Gradbinec ter vrsta man, tem ko takšno zamudo UJl nekoliko opraviči Iskra z«j. davne reorganizacije, pa je \ temeljnih sredinah v i delu takšna zamuda manj va, še posebej zato, ker po volilne komisije v o združenega dela* ne manjL kovnih služb za pomoč predkandidacijskih postopka - Široko razpravo in cLjjr* liste evidentiranih kandttSrt ožjim izborom možnih kij za delegatske in družben« j od občine do federacije, ki pj. Roteka v temeljnih sredina^ [ranju zaokrožili s občinske konference SZD^ 10. februarja; pred prvo vV kandidacijsko konferenco ^ arja, ki po razpravi in d< sprejema predloge kand^ funkcije na vseh nivojih. ^ bruarja še sklic občinske SZDL, ki sprejema predlog datov za družbenopoliti^ skupščine občine. Nezaposlenost letos še ne bo premagana Analiza tokov zaposlovanja v občini Radovljica in predlogi mladih za odpravo nezaposlenosti — Vloga štipendijske politike in sistema usmerjenega šolstva zadržuje Radovljica — Zaostrenemu stanju na področju zaposlovanja je deloma pripomoglo tudi nesistemsko odločanje mladih za poklice, ki niso dejanski odraz potreb združenega dela. Posledica nepretehtanih in z družbenimi potrebami neusklajenih odločitev pa je sedanja »rezervna armada« mladih iskalcev zaposlitve, ki so nedavno opravili šolo. Nezaposlenost ne ogroža le njihovega socialnega položaja, temveč povzroča tudi druge probleme. Analiza o gibanju zaposlovanja lani in o letošnjih razmerah na tem področju, ki so jo izdelali na občinski konferenci ZSMS Radovljica, kot »suficitarne« opredeljuje tako-imenovane pisarniške poklice: gimnazijski maturant, ekonomski tehnik, administrator, prodajalec in medicinski tehnik. Tem se tudi v letu 1982 ne odpirajo večje možnosti, ampak se jim bo pridružil še kak neproizvodni poklic. Tudi letošnji priliv strokovnih kadrov iz šol bo pripomogel, da se stanje še ne bo izboljšalo. Od 555 mladih se jih trenutno 250 šola za izrazito neproizvodne poklice. Glavnina je tu srednješolska (220 bodočih isklacev zaposlitve). 20 jih je z višjo in 10 z visoko izobrazbo. Upoštevati pa je treba tudi priliv mladih, ki jih trenutno vojaška obveznost. V letu 1982 naj bi po ocenah zaključilo šolo 130 mladih s suficitarnimi poklici. Okrog 100 jih bo maturiralo na gimnaziji, del teh pa je tudi pripisati armadi potencialnih iskalcev prve zaposlitve. Letošnja resolucija je stopnjo zaposlovanja omejila na en sam odstotek (z lanskega 1,5). kar ho vplivalo tudi na občutno višjo nezaposlenost. Od sistema štipendiranja letos še ni pričakovati rešitev. Spodbuda za usmerjanje v družbeno potrebne poklice naj bi bile kadrovske štipendije, a te vloge še nimajo. Tudi od usmerjenega izobraževanja je še prezgodaj kaj pričakovati, saj združeno delo v sistemu šolstva še nima vpliva, da bi svoje potrebe neposredno vnašalo v načrtovanje usmerjenega šolstva. Omejitev nadurnega dela kot odpiranje poti za reševanje nezaposlenosti bi to vprašanje le delno rešila. V akciji zoper nezaposlenost, ki jo predlaga radovljiška mladina, pa bi veljalo razmisliti o uveljavljanju večizmenskega dela. Ker pa je ta možnost odvisna od širše družbene pogojenosti, morajo k akciji poleg mladine pristopiti še drugi družneni dejavniki. ,y ^ ^ OI .a l -tanovitelji Glas. obein.ke konferenc SZDL Jeaenlce.ltr.nj. iUdovljic. ftkofl. I^JaTrM« podjetje Glas Kranj - Glavni uradnik Igor Slavec - V. d. odgovorni uradnik Jote Koinjok - Novinarji. LeopoMl leno na Bogataj, Danica Dolenc, Duaaa Hiuner. Halona Jelovean Cvoto taplatnik, Andrej žalsr la Danica ŽloMr - Fotoreporter Franc Srjavec, Toanmt Gonila, Slavko Hala in Igor Rok al j Mana Ptjadojs 1 - Tako« racam redakcija I1-4M, odgovorni naročnina 17 . Stojan Saj«. Darinka Sedej-Kuralt. Marija VoUjak. - Tonnieni uradnik Marjan Ajdovo«i - .OMlko-od oktobra 1047 kot tednik, od januarj" }•** kot ob aradak in sobotah, od julija 1*74 na ob torkih Naaiov uredništva In narave lista: Kranj. ni uradnik 18-444. M-4«3. mali oglasi, davka po pristojnem mnenju 411-1 /7t Polletna naročnina 300. - din. Lea Mencinger. SU ne Fordaa {nVnŽjt aloi: Lafse Erjavec, Taktni Grade*, Slavko Hala in Igor Kokalj - Ust ■inlladsilk od iaanaria IMS trikrat tedensko, od Januarja lt*4 kot pol hTooSih - CTt«IGoranjs?!UskKranj. tlak ZP Ljud.k. pravica LjoMJana Naslov uredništva In upr. • P*™-. - * -^^H^vTu)« MsvTlka 61 MM-aSt-«T>M - TsUfoal: direktor in glavni ik II-*M, tehnični uradnik JI - Mi. k ona srci al a, propaganda, računovodstvo M Slovesnost j Kamnitnikoi Občinski odbor ZZB f*f Škofia Loka in Združen* NOV Škofja Loka sporj^! bo žalna komemoracija petdesetim ustreljenim hj torek, 9. februarja 1982 9 pri spomeniku za Kamnit Komemorativni sprm; krenil z Mestnega trga ob l*-/" Na slovesnost vabijo cy*.f torji svojce padlih, občaar vsem pa mladino da 91 večjem številu počastili gs ^na padle žrtve. Glasilo slepe in slabovidne mladine ftkofla Loka - V začeti* tudi učenci Centra slepih» vidnih dr. Antona Kržikniki je Loke izdali svoje prvo togi silo. Poimenovali so p kV njegovo ime pa takole raika, »V Sožitju bomo skušali kJ naše življenje. Mladinci n«*l ma smo velika družina, pn\3 najrazličnejših kotičkov O Sprva smo si tujci, vendar *] ničnost življenja kmalu pow*j loto. Vsi imamo nekaj aki je naša invalidnost. Vsak ima svoje probleme in katere pa v veliki družini zabijamo. Smo pač mladi« polno iiveti! V to skupo, vključeni mladi, zelo rasta, zato je potrebno mnogo vanja med nami, pa tudi i in bližnjim okoljem. Solit« slov našega glasila, vendar» da bi soiitje posulo tudi našega življenja v domu «s| po vsem svetu.« Prva številka Sožitja formacije o življenju v njej pa je zapisanih tudi mišljanj o življenju, pri našnjega časa in intimnih mladih ljudi, ki jih zdniivi« nost. Tudi tehnično so uredili. Natiskano je t večjimi črkami, ki jih j« povečevalno lupo in op tak PETEK, 5. FEBRUARJA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE Enoten pregled socialnega stanja 3. STRAN GLAS Kranj-prva občina v Sloveniji, ki že uveljavlja enoten sistem evidentiranja socialno varstvenih pomoći — V raziskavi o prejemnikih socialno varstvenih pomoći Centra za socialno delo vidni že prvi rezultati — Največ prejemnikov denarnih pomoči za otroke, regresiranje oskrbnin v vrtcih in podaljšanega bivanja — Skupen znesek socialnih pomoči 107.927.000 dinarjev u * Kranj - Pri Skupnosti social-n nega varstva v Kranju že skoraj leto dni velja enoten sistem skupne evi-■ih & dence prejemnikov socialno varstve-nih pomoči, hkrati pa si prizadevajo dj*, tudi za ureditev enotnega načina 'da uveljavljanja socialno varstvenih ^ pravic. Sporazum, ki so ga podpisale ^ nekatere samoupravne interesne skupnosti, ki jih ta problematika za-deva, je stopil v veljavo 1. aprila lani. Center za socialno delo je ^.prevzel izvedbo skupne evidence in * zbral podatke za 2834 družin, ki so 7*£d junija 1981 prejemale denarno pomoč za otroke. Analizo je pripravila Irena Jerman, sekretarka občinske skupnosti socialnega skrbstva. Analiza ugotavlja, da večino socialnih pomoči prejemajo družine z mladoletnimi otroki ter upokojenci in starejši občani. Vsak mesec je v občini izplačanih 798 socialnih pomoči, prejema pa jih skoraj devet odstotkov prebivalstva v občini, torej vsak dvanajsti občan Kranja. Največ je bilo lani izplačanih denarnih pomoči za otroke, in sicer 5997, 1040 je bilo regresiranih oskrb- Bistričani za samoprispevek t V Bistrici pri Tržiču razmišljajo o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo dvorane pri gasilnem domu in ureditev šport-■ega centra v Ročevnici, da bi poživili kulturno, rekreacijsko H družabno življenje Trtic - Neuspel referendum za ptaJBetrti občihski samoprispevek je litjJfrtitkLiT] krajevnim skupnostim ic^prepko prekrižal načrte. Zato ni :it^fudno, da ponekod že razmišljajo o UtTgrvedbi lastnih samoprispevkov, če u.(.te ne o ponovitvi glasovanja, ^kf Najresneje tehtajo zamisel v Bi- jjfcnci, kjer so se v organih krajevne jAjkjftupnoeti in njenih družbenopolitič-iLHi organizacijah že odločili za UfJlkcijo Preden pa se bodo podali v eTjeferendum, bodo med dva tisoč Hilci povprašali za mnenje. Anke-:, ki jo bodo izvedli mladi, bo od gola na vprašanje, kakšne so mož ^.i za uspešen izid/ V Bistrici načrtujejo, da bi občani evali odstotek od osebnih do-ov. S tem denarjem bi lahko ičili večji del naložbenih na-jv Pri gasilnem domu bi namreč !i dozidali dvorano za okrog štiri-liudi, za katero že imajo vso .rebno tehnično dokumentacijo, 'orana bi vsekakor veliko prispe -poživitvi kulturnega in dru-življenja krajevne skupno-Posebno veliko je zanimanje za 'vajanje filmov, saj je dvorana v edina v občini, dokaj odmak - Pričakujejo pomoč kino podjetja, ki bo v dvorani predvajalo filme, nekaj denarja pa bo morala dodati še sama krajevna skupnost. Občinska Konferenca socialistične zveze namerava v kratkem raziskati mnenje Tržičanov o umestnosti ponovitve referenduma za občinski samoprispevek. Će bo ugodno, se utegne spremeniti tudi načrt za gradnjo dvorane v Bistrici. Glede na to, da v vsej občini ni primerne za številne prireditve, bi kazalo sezidati večjo, z najmanj šeststo sedišči, da bi jo lahko uporabljali vsi Tržičani. H. Jelovčan nin v vrtcih, 1470 regresiranega podaljšanega bivanja v šolah, 135 subvencij stanarin, 160 pomoči za zagotavljanje minimalnega življenjskega standarda, 260 pomoči za pokrivanje oskrbnin v zavodih, 623 varstvenih dodatkov k pokojninam, 527 pa Štipendij iz združenih sredstev. Dokajšnje število socialnih pomoči kaže, da le z rednim osebnim dohodkom del prebivalstva ne more pokrivati vseh potreb. Kar četrtina vseh družin, ki prejemajo denarne pomoči, je po dohodku na člana pod minimalno mejo, zato je tudi razumljivo, od kod potreba po dodatnih sredstvih. Družine, ki prejemajo pomoči, imajo običajno več otrok, Kot je občinsko povprečje. Kar v tretjini teh družin je zaposlen en sam družinski član, ta pa večinoma spada med prejemnike najnižjih osebnih dohodkov. Petina je nepopolnih družin, ki pa večinoma niso v težjem položaju kot popolne. Dohodek iz socialnih pomoči se giblje v razponu od 80 do 3000 dinarjev na člana družine. Skoraj polovica družin dobi le 2000 dinarjev na družinskega člana, zato se pri Centru za socialno delo sprašujejo, ali je sploh smiselno tako velikemu številu družin pomagati s tako nizko denarno pomočjo. Sicer pa analiza ugotavlja, da je razdelitev socialnih pomoči dokaj pravična, saj pripada družinam z najnižjimi osebnimi prejemki najvišja denarna pomoč. V Kranju torej ne prihaja do večjih neskladij pri načinu dodeljevanja denarnih pomoči, vendar ta način tudi ne izenačuje materialnih razmer družin, pač pa še vedno ohranja ista dohodkovna razmerja. Za socialne pomoči brez sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so lani v kranjski občini namenili 107.927.000 dinarjev. D. Žlebir Prejeli smo Še enkrat o pokojninskem in invalidskem zavarovanju >rugi del naložbenih načrtov je menjen ureditvi športnega centra Ročevnici, ki ga pogrešajo zlasti iajši Bistričani. Služil bi v prvi ti zimski športni rekreaciji, ladi so zadnje čase v krajevni pno*ti sploh zelo aktivni. Os-tio organizacijo hočejo postavjti trdne noge, njihovo delo pa naj bi odražalo tudi v številnih interes .. dejavnostih, predvsem na kul-rnem področju. Za to pa rabijo Pme prostore. Škoda bi bila, če idum ne bi uspel, sredstvih samoprispevka, ki za fitev celotnega naložbenega ma ne bodo zadoščala, bodo i iskali tudi druge vire. V Glasu z dne 22. 1. 1982 smo na 2. strani v rubriki »Naš sogovornik« objavili pogovor s Stojanom Tro-štom, predsednikom zbora delegatov enote skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v kranjski občini. V članku so bile določene pomanjkljivosti, na katere je opozoril Stojan Trošt. Njegov, odgovor zato danes objavljamo, obenem pa se mu opravičujemo za pomanjkljivosti. »Pomembne spremembe so deležna nekatera določila o pravicah na pori 1 agi invalidnosti. Tako je nova definicija invalidnosti po vsebini ustreznejša, ker se delovna zmožnost zavarovanca ne ocenjuje le za določeno delovno mesio, tem--več za vsa tista dela in delovne naloge, ki jih je opravljal oziroma na katere je lahko razporejen v okviru svoje strokovne izobrazbe ali delovne sposobnosti, pridobljene z s r NI Spet zaplet okrog šolske mreže Ze v pripravah na prvo leto srednjega usmerjenega izobraževanja so zapleti okrog mreže Sol, ki naj bi čim bolj sledila srednjeročnim in dolgoročnim potrebam združenega dela, terjali ogromno moči uporabnikov in še več izdajalcev. Včasih se je celo zdelo, kot bi bila mreža najpomembnejša stvar v preobrazbi srednjega šolstva. Čeprav je republiška izobraževalna skupnost morda grobo pretrgala bolj ali manj upravičene zahteve, je vendarle ostala tolažba, da je šolska rnreža pač spremenljiva, da mora v korak s potrebami združenega dela in da bo stare želje moč uresničiti kdaj pozneje. Pa vendar se je pri oblikovanju mreže za novo Šolsko leto spet zapletlo Republiška izobraževalna skupnost je za Gorenjsko pripravila predlog, ki predvideva 102 oddelka s 3044 učenci v prvem letniku. Predlo? je decembra sprejela skupščina in ga posredovala v javno razpravo in usklajevanje Vanj so se vključile tudi vse gorenjske občine prek ovojih koordinacijskih odborov za usmerjanje vpisa ter uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih. Na Gorenjskem se je izoblikovalo več pripomb. .Jeseničani vztrajajo pri enem oddelku naravoslovno-matematične usmeritve. Kranj.-<*ani pri dodatnem oddelku pedagoške, kmetijske ter pri štirih oddelkih gradbene usmeritve; po enem za program slikopleskarstva in polaganje podov ter pri dveh za srednji program gradbinca. Gre torej za sedem oddelkov oziroma 210 učencev. (if-neracijski priliv mladine iz osnovnih šol se že lani ni preveč ujemal s številom razpisanih mest v gorenjskih srednjih šolah. Tako so nekateri manj priljubljeni programi, ki pa jih sicer združeno delo še kako potrebuje, ostali na pol prazni. Za ilustracijo naj navedemo samo pnmer poklicne gradbene šole. lahko pa bi tudi gumarsko ali gostinsko ali še katero drugo. Kot kaže, se bo lanska praksa letos spet ponovila. Kajti dodatni predlogi Gorenjske so dobili podporo v posebnih izobraževalnih skupnostih, razen za dva oddelka srednjega programa gradbinca, ki pa ju potrebe združenega dela prav tako opravičujejo. Kako uskladiti število gorenjskih osmošolcev s potrebami, komu odvzeti oddelek in komu ga dodati, je težko reči. Zato se bodo zapleti okrog mreže šol vedno znova pojavljali, dokler naše gospodarstvo ne bo ►jilo višjih ciljev; tehnološko naprednejše proizvodnje, ki rabi več znanja in manj rok H. Jelovčan delom. To pomeni sicer zožitev invalidnosti, vendar je potrebno tu upoštevati namen, da večji rizik za invalidnost nosijo organizacije združenega dela in to tiste, v katerih je invalidnost nastala. Bistveno novost pa prinaša osnutek zakona glede uveljavljanja pravic zavarovancev, katerih delovne zmožnosti so zmanjšane. Na podlagi določil zakona o združenem delu ima tak zavarovanec pravico biti razporejen na ustrezna dela oziroma delovne naloge, oziroma pravico do ustrezne zaposlitve, preKvalifikacije, če ie potrebna, kot tudi pravico do denarnega nadomestila v zvezi z uživanjem teh pravic. Te pravice ostajajo torej enake kot doslej. Novo pa je, da naj bi jih delavec uveljavljal v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti, v kateri je delal v času nastanka invalidnosti, in sicer pod pogoji in na način, kot so določeni s samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela. Le če delavci v organizaciji združenega dela ne morejo zagotoviti delovnim invalidom teh pravic, je v osnutku zakona predvideno, da delovni invalid uveljavlja te pravice v primerih in pod pogoji, kot do določijo samoupravni sporazum, družbeni dogovor in zakon, v skupnosti pokojninskega in invaliskega zavarovanja. To pa je bistvena sprememba glede na dosedanje predpise, saj novi sistem postavlja v ospredje organizacijo združenega dela in njeno primarno vlogo pri izvajanju ten oblik invalidskega varstva. S tako zakonsko ureditvijo teži naša družba zagotoviti večjo preventivno dejavnost, varstvo pri delu in ustreznejšo humanizacijo dela. Skratka, želimo ustvariti take pogoje dela, da bo manj nastajanja invalidnosti, s tem pa tudi manj potrebe po invalidskem upokojevanju. Glede invalidske pokojnine osnutek zakona ne prinaša bistvenih novosti. Tudi tu je predvidena opustitev posebnega pogoja gostote dobe v zadnjih petih oziroma desetih letih pred upokojitvijo. Pogoj je le. da je invalidnost nastala med zavarovanjem oziroma najpozneje eno leto po prenehanju zavarovanja oziroma če je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, da je pred nastankom invalidnost" zavarovanec dopolnil dobo. ki pokriva najmanj eno tretjino t i delovne dobe. Invalidska upokojite\ pride v poštev le kot skrajni ukrep v okviru invalidskega varstva in to le takrat, kadar zavarovanci, pri katerem nastane invalidnost zaradi objektivno slabega zdravstvenega stanja ter dopolnjene starosti ne more biti s poklicno rehabilitacijo ali prtkvalifikacijp prerazporejen na druga ustrezna dela. Stojan Trošt NAS SOGOVORNIK Drago Koder Pripravljeni na volitve Tržič — S pripravami na marčevske volitve delegatov za zbor združenega dela občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič začeli že lansko pomlad, aktivneje pa trajajo od septembra. Vodijo jih koordinacijski odbori za kadre pri osnovnih organizacijah zveze sindikatov, pomagajo pa jim člani in zlasti predsedniki izvršnih odborov. »Evidentirali amo prek 250 možnih kandidatov za delegatske funkcije,« je povedal Drago Koder, predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikatov. »Ob volitvah, odločili smo se za zaprte kandidatne liste, bomo namreč izbirali tudi delegate za naše izvršne odbore in delavske svete.« »Doslej posebnih težav s pripravami na volitve nismo imeli. Vse naloge smo opravili pravočasno. Tako smo konec oktobra sklenili evidentiranje, do 10. januarja je teklo podpisovanje izjav možnih kandidatov, prejšnji teden pa smo izvedli kandidacijske konference.« »Struktura naiih kandidatov je zadovoljiva. Povedati tudi moram,« je dejal Drago Koder, »da je bilo zelo malo takih, ki bi odklonili delegatsko funkcijo. Med njimi pa je žal nekaj komunistov, ki niso navedli tehtnih razlogov za zavrnitev. O njih se bodo pogovorili v osnovnih organizacijah zveze komunistov.« Na zadnji občinski partijski konferenci so namreč sprejeli stališča, da se brez opravičljivega vzroka nihče od komunistov ne bo otepal delegatske funkcije. »Osem evidentiranih možnih kandidatov smo .odstopili' krajevnim skupnostim,« je nadaljeval Drago Koder. »Držali smo se priporočila, saj imamo v Bombažni predilnici in tklanici res močnejšo delegatsko osnovo kot v večini krajevnih skupnosti.« Drago Koder se ni izognil pripomb na račun zapisnikov s kandidacijskih konferenc, ki so preobširni in zapleteni, tudi ni zamolčal kritike delavcev v zvezi s predlogom možnih kandidatov za vodilne in druge funkcije v občinski skupščini in skupščinah interesnih skupnosti. V Bombažni predilnici in tkalnici so namreč menili, da je bil predlog izdelan preveč »od zgoraj navzdol«. Sicer pa so ga na kandidacijskih konferencah potrdili in dodali svoj prispevek k oblikovanju občinskega izvršnega sveta. H. Jelovčan Da bo zemlja bolje rodila - Medtem ko po cesti skozi Cerklje in vasi pod Krvavcem hite avtomobili s smučarji, da bi ujeli vsako sončno urico, da bi se na Krvavcu do sitega nasmučali, življenje v dolini teče umirjeno. Sonce je vzelo belo snežno odejo in polja že kličejo, čeprav je zemlja še zmrznjena. Najprej je seveda treba dobro pognojiti, da bo zemlja, ko se bo odtajala, vsrkala vase hrano, potem pa bo kmalu zaoral plug. . . — Fotn: D. Dolenc v_-__✓ Zahtevna samouprava V tržiški občini načrtujejo oblikovanje 51 skupnosti stanovalcev, ki bodo gospodarile z družbenimi stanovanji ter stanovanjskimi hišami — Zahtevnejša samoupravna put narekuje vodenje evidence nad vsemi stanovanji in poslovanje s sredstvi stanarine, kar je doslej opravljala občinska stanovanjska skupnost — Nekaj dvomov izjeme so zelo zelo redke, močno šepa. Z novimi nalogami bodo stanovalci obremenjeni še z administracijo. Ali to pomeni, da bo imel, poenostavljeno rečeno, vsak blok pro- Tržič — Novi zakon o stanovanj skem gospodarstvu, sprejet pred letom dni, nalaga imetnikom stanovanjske pravice neprimerno večjo odgovornost pri odločanju o vseh vprašanjih stanovanjske politike. Gre predvsem za vzdrževanje celotne stanovanjske hiše, njene okolice in vseh skupnih delov in naprav, ne pa le lastnih prostorov. Po novem bodo torej s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni kot tudi mešani lastnini gospodarili stanovalci v skupnostih stanovalcev in ne več občinska stanovanjska skupnost. Vanjo se bodo sicer delegatsko povezovali, ko bodo odločali o programih in obsegu sredstev za gospodarjenje s stanovanji ter stanovanjskimi hišami. Vsaka stanovanjska hiša, ki ima pet ali več stanovanj, bo oblikovala svojo skupnost stanovalcev V nasprotnem primeru se bodo stanovalci združevsli s sosednjimi hišami. Skupnosti stanovalcev bodo morale uvesti evidenco vseh stanovanj, s katerimi bodo gospodarile, precej natančna pa so 'udi določila glede ravnanja z denarjem. Prav to pa je sporočilo največ bojazni Ze zdaj hišna samouprava, fesionalca, ki bo vodil evidenco nad vsemi stanovanji, s katerimi bo skupnost stanovalcev gospodarila, in finančno knjigovodstvo? Dela bo vsekakor dovolj in težko je verjeti, da ga bo kdo hotel opravljati zastonj. Zato se je toliko bolj bati, da se bodo sredstva stanarine trošila za administracijo namesto za vzdrževanje. V hišnih svetih, v katerih se bodo kmalu pogovarjali o 'novi samoupravni organiziranosti — zamišljeno je, da bi v tržiški občini oblikovali 51 skupnosti stanovalcev - naloge prav gotovo ne bodo z navdušenjem sprejeli. Posebno, ker je doslej operativno in finančno poslovanje dobro vodila občinska stanovanjska skupnost, ki ima za to tudi dovolj usposobljenih moči. Zato bo vsekakor potrebno poiskati najprimernejšo pot, da samoupravna plat novih skupnosti stanovalcev ne bo okrnjena in da po drugi strani ne bo odvzela po nepotrebnem preveč denarja za vzdrževanje stanovanj in hiš. H. Jelovčan O LAS 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK, SFEBUIUIU Tovarne se selijo iz mesta Program izgradnje industrijske cone na Mlaki se hitreje uresničuje na levem bregu Tržiške Bistrice, kjer bo komunalna ureditev sklenjena spomladi - Iz mesta se bodo postopno preselila Oblačila Novost, Tovarna kos in srpov, Tiko ter Peko Trtic — V utesnjenem mestu prostorski razvoj tržiške industrije Že dolgo ni več mogoč niti zaželen. Tržičani si celo prizadevajo, da bi iz urbanega središča preselili tiste tovarne, ki vanj ne sodijo zaradj onesnaževanja, hrupa ali transportnih Croblemov. Težave te vrste so naj-olj značilne za Pekov poliuretan, Tokos in Tiko. Po drugi strani pa so prostorsko omejene tudi nekatere organizacije združenega dela zunaj mesta, na primer, Komunalno podjetje v Pristavi in Rogova Cevarna v Retniah »Ob novelaciji urbanističnega načrta mesta in urbanističnega programa občine 1976. leta smo se zato odločili, da nadaljnji razvoj industrije in proizvodne obrti prenesemo v industrijsko cono na Mlaki,« je povedal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tržič Janez Ivnik. »Zemljišče, ki ga razpolavlja Tržiška Bistrica, sodi v drugi kakovostni razred. Analiza je pokazala, da sestava tal ter mikroklimatski pogoji niso najprimernejši za kmetijsko obdelavo.« Industrijska cona se postopno razvija. »Dlje smo z uresničitvijo pro- gama prišli na levem bregu Tržiške istrice,« je dejal Janez Ivnik. »Tu že imata prostor SGP in Trio, kasneje pa se jima bodo pridružili še Komunalno podjetje, Merkur s svojo trgovino in transportne organizacije. Za levi breg industrijske cone je predlog zazidalnega načrta izdelan, zbranega »j-a je tudi večina denarja za komunalno ureditev. Regulacijo rečne struge bosta v enakih deležih financirala Območna vodna skupnost in združeno delo, telefonsko in vodovodno omrežje pa bo padlo izključno na delovne organizacije, ki imajo oziroma bodo imele tod svoje prostore. Predvidevam, da bo komunalna ureditev sklenjena spomladi.« Svetovalno — prodajni center Kamnik — Eksperimentalna tkalnica iz Kamnika namerava letos ob občinskem prazniku odpreti sve-tovalno-prodajni center, katerega cilj je 8 ponudbo kvalitetnih in modnih tkanin za notranjo opremo dvigniti stanovanjsko kulturo domačega kupca. Center, v katerega nameravajo vložiti 10 milijonov dinarjev, naj bu kupcem ponujal vse od zamisli, kako opremiti stanovanje, najprimernejših tkanin do montaže na domu. K sodelovanju bodo v svetovlno-pro-dajni center povabili nekaj arhitektov, strokovnjakov za notranjo opremo, ki že zdaj svetujejo pri usmeritvi proizvodnega programa. Izdelke svojega obsežnega programa bo Eksperimentalna tkalnica že avgusta lahko ponudila v novih prostorih. Med najbolj privlačnejšimi izdelki notranje opreme bosta letos verjetno kolekciji težkih lanenih tkanin »Lana« in živobarvne lahke tkanine »Poletje«, za kateri je tkalnica letos na sejmu mode prejela ljubljanskega zmaja. I). Z. Na desnem bregu Tržiške Bistrice, kjer že poslujeta Metalkina temeljna organizacija Triglav in Grad-binčeva gradbena operativa, je prostor namenjen še za Oblačila Novost, Tovarno kos in srpov, Tiko, Rogovo Cevarno, Peko in za razdelilno trafo postajo, medtem ko se bo na pol tre t jem hektaru zemljišča razvijala proizvodna obrt. »Primarni telefonski kabel je na tem območju položen, v gradnji je del ceste od križišča pri Zlitu mimo Metalke in združenega nekaj denarja za regulacijo Tržiške Bistrice, ki bo finančno precej zahtevna. Februarja bodo izdelane ponudbe za primarno komunalno opremo, na osnovi katerih se bodo zainteresirane delovne organizacije odločale o načinu in rokih za uresničitev programa gradnje. S pripravami je trenutno najdlje tovarna obutve Peko, ki bo letos pridobila investicijski elaborat, v izdelavi pa je tudi zazidalni načrt.« »Premiki so na desnem bregu res Frecej skromni,« je dejal Janez vnik. »Mislim, da bo gradnja hitreje napredovala, brž ko se bo vanjo podala ena od večjih delovnih organizacij.« » H. Jelovčan Počitniške zmogljivosti bolje in ceneje izkoristiti Tematska razprava o združevanju počitniških zmogljivosti v občinsko počitniško skupnost nedorečena — Previdnost organizacij združenega dela, ki veliko vlagajo v lastne zmogljivosti —• Ekonomske cene kot temelj poslovanja niso sprejemljive Skofja Loka — V sklopu priprav na tretjo sindikalno konferenco je občinski sindikalni svet iz Škofje Loke skupaj z občinsko počitniško skupnostjo pripravil tematsko razpravo o letovanju in izkoriščanju prostega časa delavcev, hkrati pa so razpravljala spregovorili tudi o možnosti združevanja vseh občinskih počitniških zmogljivosti pod streho počitniške skupnosti. Škofjeloška počitniška skupnost trenutno razpolaga s 140 počitniškimi zmogljivostmi, v njej pa je združenih devet uporabnikov, poleg občinskega sveta Zveze sindikatov še Eet delovnih organizacij iz Železni-ov in tri iz Škofje Loke. Ostale delovne organizacije v občini, ki niso vključene v počitniško skupnost, imajo 1516 ležišč. Teh je 54, medtem ko je 28 organizacij združenega dela brez počitniških kapacitet. Razbi-tost počitniških zmogljivosti je eden od vzrokov, ki je vodil k razmišljanju o združevanju, drugi razlog pa je težnja po boljši zasedenosti počitniških objektov, ki so v letni sezoni sicer do kraja zapolnjene, v ostalih mesecih pa samevajo. Stroški, ki nastajajo pri organizaciji letovanj, polagoma naraščajo, zato tudi ne diii vselej nekdanja resnica, da je tovrstno letovanje najcenejše. Pri sedanjem obsegu zmogljivosti in pri njihovi izkoriščenosti je stroške tudi težko znižati. Ko bi se vse delovne organizacije v občini združile v občinsko počitniško skupnost in zanjo poleg razpoložljivih počitniških objektov združevale tudi sredstva za amortizacijo, bi se delavsko letovanje pocenilo. Tako pa v sedanjih razmerah preostane edinole sprostitev sklada skupne porabe, ki naj svoj delež namenja tudi rekreaciji in letovanju. Ko bi namreč poskusili poslovati z ekonomsko ceno, bi se sedanji uporabniki letovanj bržkone odrekli počitnicam ob morju, saj delavčev žep tega ne bo več zmogel. Na razpravi so ugotovili, da so pripravljene za združevanje v počitniško skupnost zlasti tiste delovne organizacije, ki nimajo lastnih zmogljivosti, medtem ko se tiste z lastnimi počitniškimi objekti niso izrekle za predlog sindikata o združitvi. Slednje namreč vlagajo veliko sredstev v lastne zmogljivosti. V ta namen so se morali zadnja leta odrekati regresa, zato je zdaj zanje nesprejemljivo, da jim nalagajo nove obveznosti. Ko so razpravljalci primerjali cene dnevnih penzionov v počitniških domovih posameznih delovnih organizacij in počitniške skupnosti, so spoznali, da so cene penzionov slednjih včasih višje, tako da v delovnih organizacijah resnično ne more biti posluha za združitev in s tem za podražitev. Počitniška skupnost in občinski sindikalni svet Škofja Loka pa kljub temu ne odstopata od predloga, zlasti ker z njim rešujeta vprašanje letovanja delavcev, ki zdaj nimajo nikjer počitnikovati. Najbrž bo veljalo temeljiteje izdelati načrt o obsegu počitniškega združenja in načinu financiranja, preden bo o razpravljala širša skupnost. D. Zlebir Se počistimo, pa bo ... - Kaj čudne ovinke so obirali šoferji, doslej hoteli s Planine v Kranju priti na brniško cesto. No, a a* deljek popoldne so delavci jeseniškega Gradbinca počistili še ««v zemljo z novega cestišča, uredili robnike in v torek, 2. februarja. m prvi šoferji že lahko zapeljali po novi cesti. Ni dolg ta odcep nekaj sto metrov, voznikom, ki so se pa doslej stiskali po ozkih tkt Planine, pot pomeni veliko. - Foto: D. Dolenc Lani veliko večji izvi Delovna organizacija Svilanit z ugodnimi rezultati lansko poslovno leto — Omejitve uvoza prizadele proii, — Sedanja prednostna izvozna naravnanost ne obeta niči ga za domači trg njem Kamnik — Delovna organizacija Svilanit je v letu 1981 kljub nenehnemu pomanjkanju reprodukcijskega materiala uresničila začrtane plane. Dosegla je 700 milijonov dinr-jev celotnega prihodka in 320 dinarjev dohodka, dosegla je 80 milijonov akumulacije, veliko pa je tudi izvozila. Kar 30 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje je prodala na zahodno tržišče. Realizacija izvoza, 3.800.000 dolarjev, je kar za 52 odstotkov večja kot v letu 1980. Proizvodnja v Svilanitu je odvisna Kretežno od uvoza, saj poleg bom-ažne preje (z njo delovno organizacijo oskrbujeta litijska predilnica in Gorenjska predilnica iz Škofje Loke) uvažajo tudi vsa barvila in vse rezervne dele za strojno opremo. Omejitve, ki so letos postavljene glede izvoza, onemogočajo, da bi prišli do širšega obsega strojnega parka in da bi proizvodnjo posodobili. Letos jim je uspelo investirati le v šivalni stroj in barvni aparat, čez Ta mesec obnova žičnice Velika planina — V drugi polovici zimske smučarske sezone na Veliki planini ne bo moč smučati. Od 20. februarja do 15. marca bodo namreč obnavljali žičnične sisteme, saj sedanji zaradi dotrajanosti ne zmorejo več velikih obremenitev. V mesecu dni nameravajo urediti zlasti varnostni sistem na gondolski žičnici, montirali bodo tudi nov vodilni mehanizem. Pripravljalna dela so se že začela in tudi z montažo verjetno ne bodo zavlačevali. Skoda ie le, da se bodo morali zaradi velikih vzdrževalnih del odreči zaključku zimske sezone, a vsaj šolske počitnice, ko je Velika planina najbolj zasedena, bodo do tedaj že pri kraju. Nov vodilni mehanizem bo varnejši, večja hitrost gondole pa bo omogočila tudi prevoz večjega števila smučarjev na uro. Zmogljivost gondole so morali zaradi varnosti s prejšnje nosilnosti 34 oseb omejiti na 24, kar za tretjino. Nov varnostni mehanizem pa bo bržkone dopustil prevoz večjega števila obiskovalcev z eno gondolsko kabino. D. Z čas pričakujejo tudi avto, previjanje bombažne preje, oprema pa proizvaja ii izvoz. V prihodnjem letu bodo obseg proizvodnje povečali nekaj odstotkov. To bodo doseči s povečano produkt in spremembami v izboru po katerih je doma in na večje povpraševanje. Načr, bodo letos povečali skupni za kakih 17 odstotkov, do,,, za 15 odstotkov. Največ si U tajo 'od povečane produkti^ se pri sedanjih proizvodnih vostih tudi ne morejo ram kaj drugega. Ker pa bodo ^ naprej povečevali izvoz ttoknl 12 odstotkov), se bojijo, da»lj kmalu poznalo na domafaj kjer lahko izgubijo do pozicije. Velik del proiz\ domače tržišče je nameni hotelov in bolnišnic, zato zlasti široka potrošnja izdelkov iz frotirja. Nekajodstotno povečan tem letu pomeni tudi Si nt kupcev na tujem tržišču Svilanitove izdelke kupov hodni Nemčiji, skandina\ lah. Angliji in Franciji, utirajo pot tudi v združi Amerike. Delovno Svilanit na zahodnem ti, kot kvalitetnega in zanesljiv izvajalca, ki se vselej drti >♦ jenih rokov. Letos so mon | zastojev v proizvodnji, ki zakrivilo neredno oskrbos* reprodukcijskim materialoal krat prekršiti dogovore S, ne bo bistveno vplivalo nafc sloves delovne organizacij D. Hišna samouprava dela šele prve korake V Kranju so v preteklih letih zmanjšali stanovanjski primanjkljaj in postavili temelje samoupravi v stanovanjskem gospodarstvu — Premajhen vpliv delavcev — bodočih stanovalcev na gradnjo — Hišna samouprava še ni zaživela — Razprava za 9. kongres ZKS Kranj — Odnosi pri razreševanju stanovanjskih vprašanj v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacijah so urejeni, saj delavci kljub zaostrenim gospodarskim pogojem namenjajo velik del dohodka za razreševanje stanovanjskih vprašanj, vendar pa njihov vpliv ne seže do stanovanjske skupnosti in prek nie do izvajalcev, je ocena delovne skupine ( K ZKS, ki se je decembra v več delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter stanovanjski skupnosti pogovarjala o vplivu delavcev na or- f(anizirano stanovanjsko gradnjo in uveljav-janju hišne samouprave. Vzrok za takšno stanje, je po mnenju delovne skupine, neke vrste samozadovoljstvo nad doseženim. Kranj je namreč dolga leta nazaj bil med prvimi, ki so gradnjo stanovanj in upravljanje z njimi postavili na samoupravne temelje in dosegli pri tem pomembne uspehe. V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih 2890 družbenih in 2290 zasebnih stanovanj, kar je daleč nad slovenskim poprečjem po številu zgrajenih stanovanj na 1000 prebivalcev. Poprečna stanovanjska površina na stanovalca se je povečala od 16,82 na 19,81 kvadratnega metra, srednjeročni plan stanovanjske gradnje v letih 1976-1980 je bil izpeljan 93 odstotno. Hkrati so v tem obdobju v Kranju sprejeli vrsto sporazumov in dogovorov, s katerimi so urejali odnose pri gradnji stanovanj ter usklajevali načrte med posameznimi področji. Vendar usklajenost na ravni strokovnih služb nima materialne podlage v planih temeljnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnostih. Bodoči stanovalci in delovni ljudje, vplivajo na gradnjo stanovanj le prek svojih delegacij v samoupravni skupnosti, ne pa kot organizirani pričakovalo stanovanj in se tako stanovanja še vedno grade za anonimnega stanovalca. Pri uresničevanju načrtov gradnje imajo še vedno največji vpliv izvajalci. Tako se ie stanovanjska soseska Planina načrtovala dokaj ločeno od združenega dela O tenijkakšna stanovanja naj se grade, kakšna naj bo opremljenost ožje ali širše soseske, so odločale občinske strukture. Do izraza je prišel skrbniški odnos občine kot družbenopolitične skupnosti, ki ie branila nek potencialni družbeni standard, ki ni bil v skladu z možnostmi združenega dela Kranjčane pesti tudi izredno visok porast cen stanovanj. Tako je leta 1979 veljal kvadratni meter stanovanja 1,36 poprečnega osebnega dohodka, predlani 1,89 in lani že 2.08 poprečnega osebnega dohodka. Ob tem je šlo le približno 15 odstotkov podražitev na račun višjega standarda stanovanj. Poglavitni vzrok za dražitev so razen splošnih podražitev sestavnih delov predolgi roki izgradnje, slaba organizacija gradnje od priprave zemljišča, in projektiranja do neurejenih odnosov med izvajalci. Tudi hišna samouprava še ni zaživela tako kot bi morala. Kranjčani so sicer v začetku na tem področju prednjačili, pripravili so dober akcijski program, vendar je akcija kasneje zaspala. Aktivno deluje le dobra polovica hišnih svetov, nikjer še ni skupnosti stanovalcev. Marsikje stanovalci o novem sistemu Ivšne samouprave niso niti obveščeni. Očiten je pasiven odnos krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti do hišnih svetov. V vseh hišah stanovalci tudi negodujejo zaradi slabega odnosa strokovnih služb in izvajalcev do vzdrževanja stanovanjskega fonda. Menijo, da se stanovanja kljub prizadevanjem stanovalcev vzdržujejo slabo in, da spoznanje, da je . .rezna organiziranost izvajalcev za vzdrževalna dela nujna za racionalno upravljanje stanovanjskega fonda in za uv*i« hišne samouprave. Tudi Domplan, iu strokovno službo za stanovanjsko i še ni organiziran v skladu z določili, V tem je tudi vzrok, da je hau< uprava še vedno predvsem oblika Loke Večer jugoslovanskih pesmi in plesov V soboto, 6. februarja, ob 19. uri bo v kulturnem domu v Predosljah tri Kranju celovečerni nastop fol-Jome skupine tovarne Sava. Prikazali bodo rezijske, primorske, gorenjske, šumadijske in bunjevačke plese ter plese izpod Glamoča. Sodelovali bodo tudi instrumentalisti, tamburaši in pevci. Z istim programom plesov in pesmi bo folklorna skupina Sava nastopila v petek, 12. februarja ob 20. un v kinu Center v Kranju. Obe prireditvi sta posvečeni slovenskemu kulturnemu prazniku ob 133-Ietnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešer- vinskih figuralnih kompozicij iz obdobja narodnoosvobodilnega boja, avtor številnih tihožitij m celo uspelih plastik. Avtor je pred časom pogosto uspešno posegel na področje simboličnega in abstraktnega slikarstva. Ze od nekdaj je bil Marjan Belec tudi dober risar, pred vojno je postal član Grude in med okupacijo sodelavec gorenjske grafične partizanske tehnike TKO. V letih po vojni se je izpopolnjeval na Soli za oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomiral na oddelku za slikarstvo. Likovno vzgojo je poučeval na gimnaziji in na slikarsko-pleskarski šoli v Kranju. V zadnjih letih postaja najpomembnejši predmet slikarskega zanimanja Marjana Belca krajina v vseh njenih oblikovnih in barvnih spremenljivostih.- Motivi se slikarju tako rekoč ponujajo s hišnega praga- Dela ljubiteljskih slikarjev Skorja Loka - Drevi ob 18. uri bodo v galeriji na loškem gradu odprli tretjo razstavo del članov ljubiteljske likovne skupine pri Zvezi kulturnih organizacij Škofja Loka, ki so jo pripravili ob kulturnem prazniku, posvečena pa je tudi kongresom zveze komunistov. Razstava bo odprta do 21. februarja, tako kot stalne muzejske zbirke: ob petkih od 14. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah ?a od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. zjemoma bodo odprte tudi v torek, 8. februarja, od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Gvardjančič v Tržiču Trtic — Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo drevi ob 18. uri v ga vi lj on u NOB z recitalom pesmi iorisa A. Novaka odprli razstavo del akademskega slikarja Hermana Gvardjančiča iz Reteč pri Škofji Loki. Razstavo si boste lahko ogledali do 3. marca, vsak dan razen ob ponedeljkih, med 16. in 18. uro. Slovesen kulturni praznik v Tržiču t [ Trtic — Letošnji kulturni praznik bodo Tržičani proslavili dokaj slovesno, saj se bodo zvrstile številne prireditve. Med najzanimivejšimi bo prva revija tržiških pevskih zborov TR21C POJE 1982, ki bo v soboto, 6. februarja., ob 18. uri v dvorani tovarne obutve Peko Tržič. Predstavili ae bodo vsi trliški pevski zbori: pionirski zbor KUD Podljubelj, zbor Društva upokojencev Tržič, Tržiški oktet, kvintet bratov Zupan, dekliški zbor Mladika iz Križ in Pevsko društvo Peko Tržič. Revijo bo pripravila Zveza kulturnih organizacij Tržič, zbori pa se bodo predstavili s po tremi skladbami: narodno, umetno in revolucionarno pesmijo. 0 pomenu revije in o slovenskem kulturnem prazniku bosta spregovorila predsednica ZKO Tržič Maja Ahačič in Tone Pretnar. Kot gostje pa bodo na reviji nastopili pevci iz zamejstva: oktet iz Slovenj Plaj-berka in kantavtorici sestri Čertov. Istočasno pa bo v Tržiču potekala še ena prireditev. V paviljonu NOB se bodo začeli družabni plesni večeri standardnih plesov, ki jih skupaj z ZKO in OK ZSMS Tržič organizira 00 ZSMS Tržič-mesto. Prireditev je namenjena ljubiteljem plesa. V drugem delu večera se bodo naučili nekaj novih plesnih korakov, pridružili pa se jim bodo pevci, ki bodo nastopili na reviji in tako bodo poje skupaj zaplesali. Člani izvršnega odbora ZKO in Kulturne skupnosti Tržič pa se med obema prireditvama pogovorili z organizatorji kulturnega življenja s Koroške o še temnejšem sodelovanju. Ob samem prazniku, 8. februarja, Ea bo v prostorih tržiške občinske njižnice literarni večer, v katerem se bodo z izborom lirične poezije slovenskih pesnikov predstavili člani recitatorske sekcije 00 ZSMS Križe. Večer je za ljubitelje poezije pripravila Bojana Gradišar Boris Kuburič naselja pod Smarjetno goro in Jo-štom, Sorsko polje, Loško hribovje, onstran Save pa slikovita kranjska in cerkljanska ravnina z gorami, ki se s polj navpično dvigajo kvišku Tod okrog v vsakem letnem času srečujemo slikarja pri delu. Zdajšnja Belčeva krajina je realistična. Najboljša dela se ne spogledujejo z lepoto pokrajine, raje si izberejo za oči manj privlačen, a slikarsko in barvno bolj zanimiv motiv: zapuščen kamnolom, raz-drapan kolovoz, s prodom prekrit breg reke, hiše, utrujene od starosti itd. Kljub doslednemu upoštevanju kranjske danosti Belcev realizem nikoli ni tog, temveč razpoloženjski, včasih celo dramatičen (Temno nebo. Sorsko polje itd.) Razstavljeni pejsaži so razdeljeni po letnih časih ali še bolje po koloritu. Ker slikarju že od nekdaj najbolje uspevajo dela z umirjeno barvitostjo, so zimske krajine zaradi svoje oblikovne in barvne prepričljivosti in razpoloženjske klime med najboljšimi na razstavi. Številne med njimi spadajo z nekaterimi deli, ki smo jih spoznali že pri prejšnjih avtorjevih slikarskih predstavitvah v sam vrh Belčevih likovnih prizadevanj. Upati smemo, da bo raznolika likovna angažiranost našega kranjskega rojaka kmalu našla svoje mesto na obsežnejši galerijski predstavitvi, na retrospektivnem pnkazu avtorjevih del, od prvih začetkov do zrelih likovnih stvaritev. Cene Avguštin Razstava in literarni večer Ziri — Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo drevi ob 18. uri v žirovski galeriji, v prostorih muzeja v stari šoli, odprli razstavo slik samouka, domačina Milana Dolenca. Razstava bo na ogled od 5. do 7. februarja in 13. ter 14. februarja, vselej od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Drevi ob 19.30 pa se bo v dvorani Partizana začel literarni večer »Preieren in sodobniki«, s katerim se bodo predstavili člani Kluba študentov Poljanske doline. V soboto, 6. februarja, ob 19. uri se bodo v dvorani Partizana zbrali na občnem zboru člani DPD Svoboda Ziri. V uradnem delu večera bodo nastopili: ZPZ Svoboda, MPZ Alpi-na, MPZ Podjetij Ziri, MIS Svoboda in Pihalni orkester Alpina. Sledil bo družabni večer. Slovesnost v Prešernovem gaju Kranj — Tudi letos bodo Kranjčani počastili Prešernov spomin ob njegovem grobu. V nedeljo, 7. februarja, ob 16. uri bo v Prešernovem gaju, na grobu Franceta Prešerna in Simona Jenka, zapel Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Ustaljena je tudi že podoknica pred Prešernovo hišo v kranjskem mestu. V nedeljo, 7. februarja, ob 18,30 bo tam zapel moški pevski zbor Iskre Elektromehanike iz Kranja. Teden slovenske drame 82 — Prešernovo gledališče Kranj Zdravko Duša: Jaslice Dušan Pirjevec: 0 smrti in niču, o biti in bogu Eksperimentalno gledališče Glej edino stalno neinsti-tucionalno gledališče pri nas — Pirjevčev dramatizirani esej med spremljevalnimi prireditvami Eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane je bilo ustanovljeno pred dobrim desetletjem z željo, da uprizarja predvsem tista dramska besedila, ki niso našla pot na »priznane« slovenske odre. V začetku so bile predstave tega gledališča prodorne, zanimive, tudi šokantne, toda sredi sedemdesetih let je vitalnost Gleja močno upadla, predvsem zato, ker so funkcijo iskateljstva v gledališču močno prevzela tudi ostala gledališča. Nekako v istem času kot Glej se je uveljavilo tudi ljubljansko Gledališče Pekarna (ki je nekajkrat sodelovalo tudi na kranjskem festivalu), gledališče, ki so ga sami ustanovitelji »ukinili«. Glej je kljub krizi nekako vzdržal ter predvsem v zadnjem letu močno okrepil svoje delo, tako da ostaja edino slovensko gledališče, ki formalno ni institucionalizirano. Lani je Eksperimentalno gledališče Glej uprizorilo prvenec Zdrav-ka Duše. JASLICE. Predstava sama je doživela čudno usodo, saj je bila že na repertoarju ljubljanske Drame, toda zaradi zavlačevanja s študijem so repertoarno nalogo Drame prevzeli glejevci - podobna situacija kot v začetkih Gleja. »Jaslice« (ne slučajno izbran parodičen naslov) uprizarjajo urad, uprizarjajo svet brez svetlobe, uprizarjajo brezizhodno življenje in brezno v katerem se znajdejo protagonisti igre in življenja. Brezno, ki so si ga sami izbrali. Besedilo odkriva talentiranega mladega dramatika, ki iz polpretekle tradicije svetovne in naše dramatike črpa snov in dramaturgijo s poskusi po gledaliških novostih. Lani je Eksperimentalno gledališče Glej jasno izpričalo svojo usmeritev. Odprtost za vse gledališče usmeritve, želja po izvirnosti. Brez dvoma ni slučaj, da Glej uprizarja tudi Pirjevčev dramatizirani esej: 0 SMRTI IN NlCU, 0 BITI IN BOGU. Tudi ta gledališki projekt (besedilo Dušana Pirjevca sta izbrala in priredila Rudi Šeligo in Tine Hribar) je bil pred glejevo uprizoritvijo na repertoarju mariborske Drame in^situačija kot pri Jaslicah je Gleju omogočila realizacijo zanimivega dela. Vsekakor pri Prijevčevem besedilu ne moremo govoriti o tisti gledališki atraktivnosti (vizuelni), ki je^icer značilna za sodobno gledališče, saj je v središču pozornosti beseda in predvsem misel. Organizator TSD 82 se je odločil, da to uprizoritev uvrsti med spremljevalne prireditve letošnjega festivala. Z zapisom o EG Glej smo zaključili predstavljanje gledališč in njihovih predstav na letošnjem Tednu slovenske drame 82. S svečano otvoritvijo, s podelitvijo »Nagrade Slavka Gruma« in »Griin-Filipo-vičevega priznanja« ter krstno uprizoritvijo drame Vitomila Zupana »Stvar Jurija Trajbasa« se bo v torek, 9. februarja, začel v Prešernovem gledališču letošnji festival slovenske dramatike in slovenskih gledališč. ML. Gustav Januš v Kranju Človek po enem kopitu Koroški likovnik in književnik Gustav Januš se je z razstavo v Prešernovi hiši v Kranju že tretje leto predstavil kranjskemu občinstvu. Začetki njegovega likovnega snovanja segajo v zgodnja sedemdeseta leta, ko ga spoznamo kot slikarja, oprtega na oblikovno poenostavljeno predstavo o naravi in njenih pojavih. S krajinsko podobo, ki jo tlel i na razgibane in barvno intenzivne sestavne dele, izraža avtor svoje poglede na svet. Preprosta slikovna sredstva, ki se jih Januš pri delu poslužuje, ustvarjajo prepričljivo razpoloženjsko atmosfero in še: z minimalno oblikovno angažiranostjo skuša doseči kar največjo pristnost in neposrednost slikarskega izraza. v novejšem času so nekdanje sem in tja razločno opazne antropomorfne sestavine nekdanjih Januše-vih krajinskih kompozicij zamenjale prave figure, izrezane iz gumija in kot skupina postavljene v prostor. Svojevrsten sestav v srednjeveškem kletnem prostoru obešenih figur je dobil svoj otipljiv pomen kot smo ga bili vajeni razbrati iz starejših Janu-ševih del. Tu oblikovalec ničesar več ne prikriva. Janušev človek je postavljen pred nas kot Šablona, kot uniformirano bitje, brez sledi individualnosti, človek, kakršnega odseva sodobna civilizacija in ki ga poznamo iz utopičnih romanov Kot ubogljivega robota, ki mu je mogoče ukazovati, ne da se bali njegovega upora. Idealno bitje ne samo za samodržce in njihove režime, temveč tudi za sodobno tehnizirano družbo, ki ne potrebuje obveščenega posameznika, temveč človeka — številko, s katero je mogoče manipulirati po mili volji. Zal ta grozljiva umetnikova predstava marsikje vse bolj postaja resničnost. Cene Avguštin Večeri v počastitev slovenskega kulturnega praznika v radovljiški občini gofcota, i. februar Koncert moškega pevskega zbora SPD Radiše na Koroškem, vokalne skupine Radiški fantje in instrumentalnega tria Korotan - Sindikalni dom v Kropi ob 19. uri Glasbeno-folklomi večer KUD Anton Umek Ofcjfki iz Boitanja pri Sevnici in slikarska razstava likovne skupine LIKOR - Zadružni dom v Ribnem ob 19.30 Glasbeni recital o Prešernu, KUD Ljubno -Kulturni dom v Ljubnem ob 19. uri Memento mori - večer o Prešernu, 00 ZSMS Bled - Mladinski klub Bled ob 19. uri Bosta njci ae ■nastavijo - Vpisanem in bogatem sporedu, ki »o ga l radovljiški občini pripravili ob ilcjvenskem kulturnem prazniku, te bodo predstavili tudi pevci in plesalci KUD Anton Umek OkdJtt iz Boitanja pri Sevnici. Društvo je zelo delavno, saj ima bogato ff/UUornfi, pevsko in dramsko dejavnost. Kulturne vezi med Ribnim in Boštanjem so se začele spletati pred tr prvem gmtovanju nbenske gledališke skupine. Boštanjci se bodo zavrteli j ^to*™!*™ «« prekmurskih plesih, z ubrano pesmijo pa se jim bosta pri družila ie oktet Boštanjski fantje in dekliški nonet osnovne šole Nedelja, 7. februar Ivan Potrč: KREFLI, DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno — Zadružni dom v Ribnem ob 19. uri Glasbeno-folklorni večer, KUD Anton Umek Okiški iz Boštanja pra Sevnici — Dom družbenih organizacij Brezje ob 15.30 Ponedeljek, 8. februar Kulturni večer, KPD Veriga Lesce - Osrtov-na šola Lesce ob 18.30 Petek, 12. februar Prešernova proslava, DPD Svoboda Bohinjska Bela - Kulturni dom na Bohinjski Beli ob 19. uri Folklorni večer folklornega ansambla DPD Svoboda Tone Cufar z Jesenic - Osnovna šola F. S. Finžgar Lesce ob 19. uri Poezija grobov in noči, 00 ZSMS Radovljica in Klub radovljiških študentov - Šivčeva hiša v Radovljici ob 19. uri Koncert Prešernovih pesmi, pevski zbor KUD Stane Žagar Kropa in pevski zbor DPD Svoboda Podnart — Sindikalni dom v Kropi ob 19. uri Ivan Potrč: Krefli, DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno — Dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici ob 19.30 Sobota, 13. februar Koncert Prešernovih pesmi, pevski zbor KUD Stane Žagar Kropa in pevski zbor DPD Svoboda Podnart — Kulturni dom Podnart ob 19. uri Petek, 19. februar Poezija grobov in noči, 00 ZSMS Radovljica in Klub radovljiških študentov - Mladinski klub Bled ob 19. uri Petek, 2«. februar Ciganska poezija, 00 ZSMS Bohinjska Bistrica - Dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici ob 19. uri Koncert Prešernovih pesmi, pevski zbor KUD Stane Žagar Kropa in pevski zbor DPD Svoboda Podnart ter recital Svetlane Makarovič IZSTEVANJA v izvedbi Linhartovega odra KUD Radovljica - Osnovna šola A. T. Linhart v Radovljici ob 19. uri Svetlana Makarovič: Sapramiška, podmladek DPD Svoboda T. Godec Bohinjska Bistrica -Dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici ob 12. uri Sobota, 27. februar Ivan Potrč. Krefli, DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno - Osnovna šola F. S. Finžgar v Lescah ob 19.30 Fadil Hadžič: Žensko vprašanje, DPD Svoboda T. Godec Bohinjska Bistrica Mesec februar Otroška likovna razstava »Lepo je biti v naši domovini mlad« Slikarska razstava F. Dolinska, člana DOLIK Jesenice v Osnovni šoli Dr. Josipa Plemlja na Bledu Razstavi prirejata KUD in Osnovna šola Bled OLASS STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PETEK. 5 FEBRUARJA Pipe lahko tudi presahnejo v kranjski občini v okoli 400 kilometrih vodovodnega omrežja ne priteče dovolj vode do porabnikov, posebno ob konicab in v ™*™ obdobjih - V naslednjih letih bi morali zajeti nove vodne vire in obnoviti primarne cevovode, toda denar je le za manjše investicije v omrežje steme. nekatere delovne organizacije pa imajo tudi že svoja črpališča ali pa jih pripravljajo.« Dosedanji vodni viri za kranjsko občino niso zadostni, se manj pa za potrebe v naslednjih desetletjih. Sedanjim glavnim virom, kot so zajetje v Baši ju. Novi vasi, Cemseniku, pod Krvavcem in drugim, dosti manjšim, bo treba priključiti Se nove. Del vode sicer priteka tudi iz tržiškega vodovoda, vendar pa ne gre za velike količine. Precej vodovodnega omrežja, dolgega okoli 400 km je precej starega, nujno potrebnega obnove. To je tudi ena najvažnejših nalog, ojačanje glavnih cevovodov, če naj bi potrošnikom od Naklega tja do Zbilj in Medvod, kjer so tudi črpališča talnice, zagotovili dovolj vode. Predvsem je treba omogočiti večji dotok vode do vodovodnega stolpa, ki ima sedanji rezervoar le za 250 kubikov. za hitro rastoči stanovanjski del mesta pa bi ustrezal rezervoar s 3000 kubičnimi metri Kranj - Ciste, svetlozelene vode zgornjega dela Kokre naj bi v naslednjih letih postale eden glavnih vodnih virov za kranjski vodovod. Seveda pa neizčrpne vodne zaloge ne bodo stekle v precej, dotrajane cevi stare vodovodne napeljave že v tem ali naslednjem srednjeročnem obdobju, pač pa je takšna perspektiva odprta na osnovi študije o oskrbi z vodo za področje občine Kranj in okolice, izdelal jo je ljubljanski Hidrotehnik, tozd Hidroinženiring. Trenutnih zadreg z vodo torej Kokra še ne rešuje, pač pa je drenažno zajetje, s katerim imajo že dosti izkušenj v preskrbi z vodo v kamniški občini, dolgoročna tešitev, tudi tja do leta 2000. Prve raziskave v Kokri sicer že tečejo, vgrajene so izometrične cevi, ki merijo podtalnico, opravljeno bo v poletnih mesecih tudi poskusno črpanje, prvi litri pa ne bodo pritekli še tako kmalu, saj denarja za tako velik projekt sedaj še ni. Dotlej se bo treba ozreti po drugih virih. Dosedanja ocena tega zajetja je zelo ugodna, saj bi bil dotok vode lahko tudi do 500 litrov na sekundo; za primerjavo naj bo podatek, da zmore črpališče podtalnice na Gorenjski Savi 120 litrov na sekundo, medtem ko ostali vodni viri za kranjski vodovod zmorejo skupno nekaj manj kot 300 litrov na sekundo. Tolikšna količina vode, ki doteka v vodovodne cevi, sicer ni ravno majhna in bi, če bi jo toliko tudi lahko priteklo iz pip, morala zadoščati vse večjim potrebam po vodi. Vendar pa po ozkih ceveh, mnogo jih je tudi dotrajanih in se okoli 30 odstotkov vode zaradi tega izgubi, do končnega porabnika vode priteče manjša količina. V Kranju sicer obstaja desetletni program obnove kranjskega vodovoda, po katerem naj bi med drugim tudi zamenjali glavne vode, toda denarja ni ravno na pretek. Verjetno bo program moral doživeti še kakšno spremembo glede na ugotovitve nedavno dokončane študije o oskrbi z vodo in glede na že opravljene in tudi bodoče geološke raziskave za vodna zajetja. »V kranjski občini smo lani porabili nekaj več kot 5 milijonov kubičnih metrov vode, od tega 1,8 milijona metrov v industriji, več kot 3 miliijone metrov pa v široki potrošnji,« je povedal direktor kranjskega Vodovoda inž. Janez Frelih. Dejansko se porabi za okoli 10 odstotkov več vode, saj v 5 milijonih kubičnih metrov ni zajeta poraba krajevnih vodovodov. »V naslednjih letin se bo poraba vode večala za okoli 3 odstotke na leto, odvisno seveda tudi od količine vode v zajetjih, ki v sušnih obdobjih -seveda upadajo. Industrija rešuje problem oskrbe s tehnološko vodo tudi s preusmerjanjem na zaprte vodne si- vode. Probleme z vodo imajo tudi na desnem bregu Save, s suhimi pipami pa se poleti srečujejo tudi v stanovanjskem naselju Planina. »Za letos je predvidena rekonstrukcija cevovoda na desnem bregu Save in odsek Mavčiče — Podreča Vodne zadrege na Planini bodo odpravljene vsaj v večini z novim cevovodom iz rezervoarja v Stra-žišču do Škofjeloške ceste in na Planino prek novega Delavskega mostu, kjer so bile že med gradnjo vstavljene vodovodne cevi. Z vgraditvijo avtomatskega ventila v naprave na vodovodnem stolpu bi letos odpravili tudi probleme z vodo v Stražišču. Za vsako nadaljnjo gradnjo na Planini pa bi bilo potrebno primarni dovodni sistem cevovodov ojačati.« meni ing. Frelih. Vendar bi novi primarni viri in obnova dosedanjih zahtevali kar precejšnje denarje, ki pa jih za takšno celovito obnovo in za nove vodne vire, za daljši čas, ne bo na voljo dovolj še tako kmalu; preostaja torej le postopna obnova. Tako naj bi letos v kranjski občini namenili za investicije v vodovodno omrežje le 25 milijonov novih din. L.M. Pozabljen kontejner - V Podkorenu so namestili ivč kontejnerju za smeti in odvoz zaupali jeseniškemu Kovinarju. Sneg je zapadel u pokril smetnjake, toda odjuga jih je spet odkrila. Na enega pa H pozabili, saj do njega ni narejena pot za tovornjake, ki odi>ažajo smet Kontejner je tako že zdavnaj poln, tako da domačini zdaj smeti odk gajo kar poleg. Povejmo še to, daje smetnjak postavljen le dobra a\t metra od magistralne ceste. — A. Kerštan Konji obolevajo Pri petnajstih konjih v kranjski občini d 300 je bila pri pregledu krvi odkrita kužna malokrvnost — Obolele konje morajo rejci prodati v zakol, v občini pa veljajo posebni ukrepi ob nakupu novih živali — Morebitno obolelost konj bodo ugotavljali tudi v drugih občinah Gorenjske Kranj - V kranjski občini je bila konjereja tako kot tudi v drugih občinah že precej časa na stranskem tiru, zadnji čas pa spet v marsikaterem hlevu prestopa tudi konj. ne glede na to, da je v gospodarskem poslopju tudi traktor ali dva. Niso tudi več redki kmetje, ki za zabavo sebi in družini pa tudi krajanom v veselje od časa do časa vprežejo v zapravljivčka lepega konja. Čeprav so konji na Gorenjskem vedno bili cenjeni kot delovna sila, manj sicer kot šport in razvedrilo, pa jih je stroj zelo spodrinil s kmečkega dvorišča. S spoznanjem, kolikšno vlogo ima konjereja tudi za splošno ljudsko obrambo, pa se je v marsikateri občini število konj celo povečalo. V kranjski občini je bilo konec lanskega leta 297 konj, večina delovnih konj, vendar pa lastniki vseh niti več ne morejo uporabljati za delo, saj so nekateri stari celo več kot dvajset let. Da bi ugotovili zdravstveno stanje tolikšnega števila konj Je veterinarska inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko odločila pregledati kri vseh koni najprej v kranjski občini, v naslednjih mesecih pa bi enak postopek izvedli tudi v ostalih gorenjskih občinah. Izkazalo se je, da 15 konj v kranjski občini ni zdravih, saj imajo kužno malokrvnost, zato je veterinarski inšpektor izdal odločbe o odstranitvi teh konj. Polovico konj so lastniki že prodali v zakol, kajti meso je užitno, preostali pa se bodo za to vsekakor morali še odločiti. »Malokrvnost se pri konjih, za katere lastniki lepo skrbijo in jih ne obremenjujejo preveč, kaže v malo opaznih znakih,« je povedal mag. Roman GrandiČ, veterinarski inšpektor, »žival ima le občasno napade slabega počutja z neješčnosv^o, vročino. V drugih predelih, kjer konj še vedno veliko dela na kmetiji, pa seveda bolezen hitreje napreduje in žival ie tudi v zelo slabem stanju. Obolele konje je treba izločiti, ker so doživljenjsko kliconosci, prenašjo bolezen na zdrave živali z nozdrvmi, s pripustom ali drugačnim stikom. Prav zato je treba obolele konje ločiti od zdravih, P^P0^*"^ nrioust saj se bolezen prenaša tudi n^potomce; obolele, konje tudi n, dovoljeno prestavljati v druge hleve novoijenu (ih.ik. .. ali prodati — razen za zakol. Zaradi te bolezni pri kdnjih veljajo v občini strogi veterinarski ukrepi pri nakupu živali, saj mora biti obvezno prisoten veterinar, listina o pregledu krvi konja pa ne sme biti ob nakupu starejša od 30 dni, žival je treba prepeljati na razkužnem kamionu. Petnajst obolelih konj, ki ne bi prenesli večjih obremenitev ob kmečkem delu aH ob morebitni mobilizaciji, niti ni tako majhna številka ob sicer dokaj skromnem številu konj v občini. Bolezen se je iz ravninskih močvirnih predelov največ iz okolice Siska in Karlovca lahko zanesla tudi v alpske predele, kjer je sicer redka oziroma je sploh ni, zaradi nenadzorovanih, stihijskih nakupov v preteklosti. Z obolelim konjem pa se seveda bolezen lahko razširi na druge zdrave živali, virus pa sčasoma vpliva na vse vitalne organe živali, da ta shira in pogine. »Ob vseh prizadevanjih za ponoven dvig konjereje« pravi mag. Grandič, »do te bolezni pri konjih so osnova dobre konjereje; konec lanskega leta smo na Gorenjskem uvozili pet konj, haflingerje in norike, del denarja zanje se je zbralo iz sredstev splošne ljudske obrambe. Za vsakega od teh konj je bilo po 40 kandidatov za nakup in rejo, pa ne le zaradi ugodne cene.« L M Zakon ni preprečil drobljenja kmetij prečil drobljenja kmetij j ravnavamo skozi doseženi d Le 200 kmetov na celotnem zadruge se je namreč od__ polno pokojninsko zavarovanje to za najnižji razred. Zato bi predlagati spremembo zaku. sicer v tem smislu, da bi lahko dosegel polno zavarovalno d( delom v kmetijstvu in gozda. Tudi v žirovski zadrugi meni je organiziranost dobra in k odločajo o vseh pomembnejših vah. Dobro imajo izpeljane kovne odnose s kmetijsko Vrhnika, kamor oddajajo Slabše je v govedoreji. , Mercator daje interne stimula* prirejo in prodajo govedi. Prob! Kojavlja. ker klavnice n odka in bi s kmeti lahko najv delile le izgubo. Žirovski k tudi menili, da je nujno enotno uskladiti politiko cen skih pridelkov za vso Ju Škofja Loka — Konec januarja se je zaključila javna razprava o uresničevanju zakonov s področja kmetijstva ia na torkovi razširjeni se i i sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi pri občinski konferenci SZDL so pregledali stališča, ki so bila izrečena v javni razpravi, in predloge za izboljšanje. Hkrati so poudarili, da bi morali v obravnavo vključiti tudi uresničevanje zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, saj zaradi slabega uresničevanja tega zakona že upada prireja govedi predvsem v hribovitem svetu; če na tem področju ne bodo takoj storjeni ustrezni ukrepi, se bo opuščanje hribovskih zemljišč nadaljevalo. Organiziranost kmetov v dve kmetijski zadrugi zadovoljuje. Na območju, ki ga zajema škofjeloška zadruga, ie vključenih v zadrugo več kot 95 odstotkov kmetov; članov pa je več kot 2000, ker zakon o združevanju dela in sredstev omogoča, da sta člana zadruge tako mož kot žena. Število kmetov, organiziranih v zadrugo, daleč presega slovensko poprečje. Kmetje so v vseh samoupravnih organih v veliki večini in odločajo o celotnem poslovanju zadruge. Dohodkovna povezanost je zelo dobro speljana v proizvodnji mleka, ker je mlekarna sestavni del zadruge. Slabša je v prireji živine, ker zadruga takšnega dogovora s klavno industrijo še ni dosegla, čeprav se že kaže večja pripravljenost klavnic pomagati primarni proizvodnji in si s tem zgotavljati potrebno surovino. Kmetje prek zadruge prodajo večino tržnih viškov mleka, govedi in krompirja. Socialna varnost kmetov je pogosto vprašljiva, posebno če jo ob- unajo sicer na osnovi dogovorjene 1 koruze. Prav tako menito stimulacije za hribovske km»*. 9 zadoščajo in ne zagotavljam približno enakega dohodka kot tom v ravninskih predelih novih davkov oziroma spreme2 davčne politike pa so mnenj*T predlog vse premalo konkn?t* tako kmetje ne vedo, kaj M pravzaprav prinesel. Delegati zavrnili predlog Z dvigom rok so delegati Verige preprečili, da bi sprejeli predlog, da ae ugotovi sploini interes za gradnjo hale za vzdrževanje begunjskega Elana, čeprav so bili delegati zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora za predlog Oskrba s kurivi — Ob pomanjkanju kurilnega olja je črpalka Istra benza v Medvodah na klancu ena redkih, kjer je ta dragocena tekočina kupcem večkrat na voljo. Posameznik lahko dobi 20 litrov kurilnega olja, prodajati pa ga začnejo ob 15. uri popoldne, kar ustreza večini kupcev. Foto — fr Radovljica — Največji izvoznik v radovljiški občini ie prav tovarna športnega orodja Elan, saj njen izvoz predstavlja tretjino industrijskega izvoza občine. Elan izvaža predvsem na konvertibilno tržišče in tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju, čeprav ob nekoliko spremenjenem programu in prilagojenem zahtevam in potrebam inozemskih kupcev, namerava veliko izvažati. Ze pred petimi leti so v Elanu izdelan idejno zasnovo razvoja 2000. Med drugim predvidevajo razširitev svoje proizvodnje ob sedanji lokaciji v Begunjah. Elan naj bi se precej razšinl, čeprav znatno manj, kot so v Elanu najprej predvidevali. Pri teh načrtih so v Elanu predvidevali najbolj gospodarno in ugodno lokacijo, saj bi vsako oddaljevanje pomenilo večje stroške transporta in gospodarske infrastrukture, kar bi zmanjševalo konkurenčno sposobnost Elana. Pri tem so upoštevali tudi ustrezne čistilne naprave, kajti danes ne morejo postaviti nobenega objekta več brez ustreznih republiških soglasij. Najprej so se v radovljiški občini postopki za sprejetje prostorskega Elana vlekli zelo dolgo in predolgo, ar je bilo nerazumljivo predvsem delovni organizaciji Elan, ki je imela edina tako temeljito začrtano pot nadaljnjega razvoja. Na eni izmed zadnjih sej vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so delegati obravnavali tudi ugotovitev splošnega interesa za gradnjo hale za vzdrževanje pri delovni organizaciji Elan. Delegati zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so se strinjali, da se ugotovi splošni interes in razlasti del zemljišča v Begunjah, saj bi tako v Elanu lahko začeli z nadaljnjim pripravljanjem dokumentov za gradnjo. Vendar pa so se predlogu uprli nekateri delegati zbora združenega dela, delegati Verige, ki so nasprotovali, temu, da se ugotovi splošni interes. Pri tem se vsem, ki so za predlog glasovali ,postavlja povsem umestno vprašanje, kakšna je odgovornost delegacije iz Verige, ki je glasovala proti. Pri tem se povsem umestno zastavljajo vprašanja, kaj bi bilo, ko bi delegacija Elana iz kaj veš kakšnega interesa glasovala proti nadaljnji gradnji in nadaljnjemu razvoju Verige? Očitno gre za skupen dogovor nekaterih delegatov, ki niso upoštevali ali iskali mnenj in soglasij delavcev, saj je domala nerazumljivo, da bi delavci leske Verige glasovali proti. Pri tem se tako Eostavlja upravičeno vprašanje, akšna je odgovornost tistih, ki so dvignili roke in preprečili Elanu nadaljnji razvoj ali vsaj hudo zavlekli postopek. V družbenopolitično presojo v Verigi mora priti njihovo neodgovorno ravnanje. D.Kuralt Manj so na Škofjeloškem voljni z uresničevanjem drugih tijskih zakonov. Kmetijska in na zemljišča se po sprejetju o kmetijskih zemljiščih V drobijo. Zaradi zemljiškega murna za nekmete se je pov« število darilnih pogodb in paro še manjše. Zato bi bila nujni memba zakona. Zakon o preliv skem varstvu se v škofjeloški ni uveljavil, saj ni niti uživalca preživnine. Vendar ker zakon ne bi ustrezal, interesenti za preživnino le na tistih področjih, kjer"d sektor nima interesa. Tudi zakon o dedovanju skih zemljišč in kmetij le preprečuje drobljenje kmetij ni interesa za prevzem k dediči že prej kmetijo Deloma je vzrok tudi v prevzemniki le težko zmore dedne deleže. Zato so v javni vi predlagali, da bi kmetijo vali kot delovno mesto, ki i poštev za dedovanje. Pri kmetijski zemljiški so v razpravi še posebej p je dobra zemlja še vse premalo tena. Težko bomo uresničili moramo pridelati doma 85 kov potrebne hrane, če ne bt_ pazili na njivske površine. V* da bo tudi na Gorenjskem bolj misliti na koruzna in polia. Zakon o intervencijah in vanju sredstev za kmetijstvo goča občinam, da sprejmejo ne odloke o združevanju sredah dohodka, kar do sedaj m mogoče. S tem se odpirajo 5« možnosti za delovanje kmeti; sklada za pospeševanje krneti za kar škofjeloški delavci h let prispevajo po 0,40 odst^ osebnega dohodka. Vendar n težko zbrati, ker ga je treh* iz sklada skupne porabe. Novi je to oviro odpravil. Na seji je bilo tudi izraleno nje, da ne bi razmišljali o skupnosti za preskrbo ker vsaka SIS veliko stane bi se skušali čimprej dogo*** združevanju sredstev v te n»a* okviru kmetijskih skladov, ki »1 vseh občinah. . „ L. Bosi Iv!' ] fKf^-:- Mi mat- --7. STRAN O LAS mk Diskoteka Club v Kranjski gori "^klgtnke »pietne* so na suhem, kajti jezero j? zamrznilo nm, postalo vabljivo za številne drsalce, ki se ne morejo preti prostranemu naravnemu drsališču. _jirvlt Foto: D. Čebelarski muzej v Radovljici je edini tovrstni muzej v Jugoslaviji. Izredno okusno in lepo je opremljen, obiskujejo pa ga poleti radi predvsem tujci, pozimi pa je manj obiska. Letno odprejo vrata muzeja, ki kaže bogato in izvirno čebelarsko zbirko, okoli 10.000 obiskovalcem. — Foto: D. Kuralt Kranjska gora — Pred kratkim smo obiskali diskoteko Club v Kranjski gori in se pogovarjali z Ernijem Gregorčičem, ki je tam zaposlen kot organizator glasbe. »Diskoteka je v središču Kranjske gore, v zimski sezoni je odprta vsak dan, sicer pa ob petkih, sobotah in nedeljah, vselej od devete do druge ure zjutraj. Sprejme največ sto obiskovalcev, zato za konec tedna priporočamo rezervacije. Kranjskogorska diskoteka je ena lepše urejenih pri nas, v njej nudimo gostom udobje, zabavo in razvedrilo na mednarodnem nivoju.« Za mešalno mizo med ploščami in aparaturami je bil Brane Justin. O delu disko jockeva pa je pripovedoval Erni: »Povsem slučajno sem se I Ti "k htari leseni kranjaki most čez Kokro obtožuje - Če bi me praAali. kdo je najbolj korajžen Kranjčan, bi mu odvrnila, da je zagotovo vsak tisti, ki sijdanes še upa čez stari most čez Kokro, ki povezuje Kokrški breg (pod staro tovarno Savo) s Klancem, Hujami in Planino Tako je revež dotrajan, polomljen, ves nagnjen v vodo na zgornjem koncu, da si resnično nisem upala stopiti nanj, ko je nastajala ta fotografija. Menda je nekdo pred leti že padel s tega ■u v Kokro, kar skozi podnice. Zdaj lukenj v tleh ni videti, ker je po sredini na gosto »poflikan«. Toda kaj, ko ga tule na začetku podpirata le dva drobna stebriča, dotrajan les se bo vsak čas odkrhnil. pa bo šlo vse skupaj v vodo. Zdaj je na njem še led in zdi se, da ga le še ta drži %kupaj. Odjuga led jemlje po kapljicah in nič čudnega bi ne bilo, če bi s kapljicami odtekle tudi zadnje moči mostu. Danes ljudje še kar hodijo čez Cisto nalahko napravijo prvi korak pa drugi pa tretji, malo zamiže, in ko se nič ne zgodi, pohite čez, vendar samo čakajo, kdaj bo za njimt zahreščalo. Dosedaj so jo,kaže, še odnesli, toda nekega dne bomo i Kranju zagotovo zagnali vik in krik. ko bo ta in ta kljub vsej pazljv osti omahnil skupaj s starim veteranom v vodo ... Nak, tole pa ■ist Kranju in kranjskim občinskim možem. Most je potreben, to »e ve, saj hodi čezenj veliko ljudi, (mogoče bi jih bilo dobro prešteti!) iti je za pešce najhitrejša vez med levim in desnim bregom Kokre. Betonski oporniki so dobri, le leseni del.mostu bi moral biti nov. Toliko \pa i' Kranju vendarle še zmoremo?! Foto: D. Dolenc /II PA NISMO SE UKLONILI Krajevna skupnost Radovljica Komunalni problemi Radovljica — V krajevni skupnosti Radovljica so v minulem obdobju dosegli lepe uspehe in viden napredek na vseh področjih. Društva in organizacije v okviru krajevne skupnosti izredno prizadevno in aktivro delujejo, ljudje pa se zavedajo, da le z nenehnim prizadevanjem poskrbijo za ureditev vseh problemov in težav, ki se pojavljajo v krajevni skupnosti. Za letošnje leto načrtujejo v krajevni skupnosti več akcij in tako bodo v okviru programa srednjeročnega razvoja pripravili cestišča za asfaltiranje Štrukljeve ceste, Bazoviške in Spicarjeve ceste, predvide-cajo pa tudi več razširitev, cestno kanalizacijo, zasipanje bankin, vse skupaj v vrednosti milijon 900.000 dinarjev. V programu predvidevajo, naj bi znašal prispevek občanov polovico, polovico pa naj bi prispevala krajevna skupnost. Za izgradnjo kanalizacije na Gorici v dolžini 300 metrov bo prispevala samoupravna komunalna skupnost ter krajani Gorice s prostovoljnim delom. Za akcijo zasaditve 88 dreves v krajevni skupnosti Radovljica bo krajevna skupnost prispevala 100.000 dinarjev, načrtujejo pa še avtobusno postajališče' ob cesti Radovljica —Nova vas na odcepu za Vrhnje ter dela na cestišču od križišča Osnovne šole do G radni* kove poti pri Slandru. Pri tako imenovanih »iso-spanih« na Gorenjski cesti naj bi namestili pokrita postajališča, za kar bodo predvidoma porabili 150.000 dinarjev. Za položitev grobega asfalta na delu Langu-sove ceste pa naj bi dala nekaj denarja interesna komunalna skupnost ter krajevna skupnost Radovljica. V okviru krajevne skupnosti so se že dogovorili, da bodo krajani, pri- spevali 950.000 dinarjev, interesna komunalna skupnost pa za vsa dela 500.000 dinarjev. Sama krajevna skupnost'pa lahko nameni za razna komunalna dela milijon 520.000 dinarjev. V Radovljici si želijo, da bi letos zgradili parkirišče v starem delu mesta za frizerskim salonom Nada po lokacijski dokumentaciji. Za odkup zemljišča, gospodarskih objektov, pripravo zemljišča in asfaltiranje v velikosti 2.000 kvadratnih metrov bo treba nameniti 6 milijonov 500.000 dinarjev. Parkirišča naj bi bila zgrajena iz sredstev stavbnih zemljišč. Nosilca investicije še nimajo. Tako v krajevni skupnosti Radovljica korakoma, vendarle zanesljivo urejujejo mesto, skupaj s prispevki ostalih interesnih skupnosti, predvsem komunalne skupnosti. Ta predlog srednjeročnega načrta za letošnje leto so že obravnavali na seji sveta, predvidoma pa naj bi ga sprejeli marca letos na skupščini krajevne skupnosti. D. Kuralt odločil za to delo. Začel sem pred enajstimi leti, ko sem preživljal poletje na morju in obenem delal kot disko iockev. Delal sem z velikim navdušenjem čeprav je bilo na začetku nekaj težav, kajti težko je bilo ugotoviti okus obiskovalcev v discu. Kmalu sem spoznal, da je to delo zame pravšnje. To so spoznali tudi plesalci, saj so bili z izborom glasbe zadovoljni. V Italiji pa sem se naučil poklicno opravljati to delo.« Erni opravlja ta poklic že enajst let, zadnji dve leti kot organizator glasbe. Delal je v različnih diskotekah pri nas in v Italiji. V kranjskogorski vrtijo soul in disco glasbo. Trenutno je najbolj moderna nova klasika, nova zvrst disco glasbe. Erni kupuje plošče v Angliji, v zadnjem času tudi v Italiji, v glavnem angleške in ameriške. Vse stroške za plošče krije sam, kajti njegov cilj je, da obiskovalci spoznajo glasbo, ki jo tudi v tujini trenutno najbolj poslušajo. Zanimalo nas je, ali prihajajo obiskovalci v diskoteko le zaradi plesa ali jim je moderna glasba tudi razvedrilo, pa je Erni odgovoril: »Razlogi so različni. Zaradi plesa in razvedrila. Večina nas obiskuje zaradi dobre glasbe. Ta pa je osnova za plese, ki jih sedaj plešejo in so trenutno najmodernejši. Vsekakor je glasba pri nas zanimiva za obiskovalce, saj je drugačna kot v drugih diskotekah« Erni Gregorčič pravi, da je imel srečo pri izbiri poklica, saj mu je v veselje in zadovoljstvo. Se naprej ga bo opravljal. Poslovili smo se od njega in prijaznega osebja kranjskogorske diskoteke Club. Obiščite jo, če se boste te dni mudili v Kranjski gori, zimsko športnem središču Zgornjesavske doline! A. Kerštan Osebje kranjskogorske diskoteke Club. Drugi z desne je Erni Gregorčič. e enkrat skozi zasede ro Kočevar-Kostja Kdo neki bi mogel biti v Trbojah ta spo-gar Kočevar, mi je šlo po glavi. Pa mi v prva od šole naprej, odpre stari znanec. Kočevar, naš stari znanec z Avto moto va' Kdo bi si mislil, da bom prav njega Nikoli, kadar sva se srečevala na občnih zborih, ko je ves navdušen >val. koliko novih članov so pridobili _ koliko zelenih kart so prodali, kaj vse ae novega uvedli, česa vsega se bodo še atvu lotili, nikoli ni z besedico črhnil o irtizanščini. lo sem doma, sem takle, deloven, it« se pogladi po bradi. Hišo preureja, domačimi. Toda vseeno sva našla čas za tale najin pogovor. Hitro zvem. da je sicer rojen v Tržiču, toda drugače so Ljubljančani, šolo in gimnazijo je tam obiskoval, na Prulah šport uganjal. Pa šole ni mogel dokončati, kajti njegovi niso bili v jugoslovanski radikalni stranki, ki je bila tedaj na vladi. Vse drugačen duh je vel v njihovi družini. V Vzajemnost je bil vključen, v Šentvidu, politično povezan z Bežigrajčani. Studirati ni smel, dela ni dobil. Občasno so ga vzeli pri železnici, da je premog razkladal. V »figure« so ga metali z vagonov. Ni bilo lahko, toda vesel si bil vsakega dela. Za tono premetanega premoga dinar in pol. Od takrat ga vodijo pri železnici. Kadarkoli izdajo kakšno knjigo o železničarjih, za njihove praznike, vedno se ga spomnijo. Tudi tole, ki jo že prelistavava, Fotografski dokumenti o boju KPS, so mu prinesli ob neki priložnosti. Na nekaj slikah se je tudi sam našel. Ima pa tudi svoj mali album slik, v katerem so same majhne, miniaturne fotografije iz tistih težkih dni. Vedno se čudim, kako so se ohranile vse te slike, pa kako so s tistimi enostavnimi aparati posnete lahko tako ostre, čiste. Tisti večer, bilo je konec oktobra 1941, ko so v bivši kavarni »Francija« v Kolodvorski ulici Italijani razhajkali njihov sestanek in mu je uspelo uiti, je šel naravnost na vlak. Ni smel več tvegati. Junija so ga imeli že tri tedne v šempeterski kasarni. Ze prej mu je sestra Ančka Cerne vzpostavila zvezo z aktivisti v Polju. Na Pugledu se je pridružil štajerskemu bataljonu. Stane Rozman je bil njegov prvi komandant. V Štajerskem bataljonu, kasneje II. grupi odredov, je ostal vse do junija 1942, ko je bil tik pred roško ofenzivo dodeljen za spremljevalca glavnega štaba, v zaščitno četo. Roška ofenziva. Se zdaj se vsako leto dobivajo preživeli. Nobenega svojega varovanca niso izgubili. Fantov je pa padlo precej. Smeli fantje so bili, izbranci. Tudi na II. zasedanje AVNOJ bi bil moral Miro-Kostja kot zaščitnik, pa je bil malo prej ranjen v Kočevskem Rogu, pa ni mogel. Bil pa je kasneje na zasedanju ZAVNOH v Otočcu. Ko se je ustanovila VDV je prišel v njen I. bataljon. V Podturnu pri Dolenjskih Toplicah so imeli sedež. Najprej je bil komandir čete, potem namestnik komandanta I. bataljona, od tu pa je šel za komandanta zaščitnega bataljona divizije KNOJ. 1944 je bil v oficirski šoli v Gradacu v Beli krajini, nekaj časa pa, ko je še okreval po ranah, in je bil še nesposoben za boj, pa namestnik komandanta šole VDV v Gradacu. Od tu tudi vrsta tistih majhnih slik s tovariši. In pevski zbor. Prvi slovenski partizanski oktet pri štabu divizije KNOJ, ki ga je vodil Janez Kuhar. Takrat je bilo lepo in veselo. Drugi tenor je pel Mirko Kostja. Svoje drugo ime, Kostja, ie dobil prav zato, ker je tako rad pel tisto rusko o pastirju Kostji. Po Dolenjskem in tovariši ga poznajo le po tem imenu. Enkrat bo moral iti obiskat vse tiste kraje, vse tiste čudovite ljudi okrog Dolenjskih toplic, v Podtaboru, Poljanah, v Riglu. pa v Beli krajini, v Gradacu, Otočcu, v vseh vasicah v teh hribih, kjer je s svojimi fanti hodil v akcije. Takoj po vojni ni bilo časa. Tempo življenja po vojni je bil prehiter. da bi hodili obujat spomine kamorkoli. Letos pa bo šel Zagotovo. Na Riglu se mora še danes poznati, kje so bili vkopani. Kolikokrat so udarili Italijani, pa potem Nemci iz Novega mesta. Skoraj vsak drugi dan! Pa so imeli dobre položaje tu gori in vedno so jih zavrnili. Pri pokopališču v Dolenjskih toplicah je bil ranjen huje, a v bolnico v Rog ni hotel. Naj bolj varno je bilo še pri fantih. Ni mogel kar ležati in čakati. Pa se je vedno zlizal. Šestkrat je bil vsega ranjen. Dvakrat huje, da ima zdaj posledice, ostalo pa so bili pa bolj »štrajfšusi«, kot so rekli takim »praskam«. Ampak vseeno je bilo najhuje v roški ofenzivi. Pa ne takrat, ko so se prebijali z glavnim štabom. Huje je bilo potem. Ko so tovariše iz štaba varno prepeljali čez ves Rog, se Srebili skozi vse obroče in prišli ven pri v. Ani nad Kočevjem, je Luka Leskošek odločil, da mora še enkrat nazaj. Se enkrat skozi vse to?! Kakor se je hudo in skoraj neverjetno slišalo, je moral iti. On in Nande. doma nekje iz Kočevja. Na sliki ga ima Decembra 1942, ko je bilo vse hudo mimo in sta bila v 3. četi I. bataljona Dolomitskega odreda, sicer pa še vedno spremljevalca tovarišev iz glavnega štaba, ju je nekdo »pritisnil« na Toškem čelu. V snegu stojita, vsak na svojo mavzerko naslonjena. S tem Nandetom sta torej morala nazaj v ogenj. Nekega tovariša in tovarišico, menda sta bila Rusa, sta morala spraviti nazaj v Belo krajino. Uf! Nista smela pomisliti, kaj vse ju čaka. Ko so štabovce vodili iz obročev, so sedem ali osem dni prečepeli v nekem bunkerju,, brez hrane, brez vode, Italijani so pa mimo hodili. Matija Maček opisuje te dogodke nadrobno v svojih spominih. To bo branje! Toda z Nandetom sta morala, naloga je bila naloga. Pa sta ju varno prepeljala Čez. Ženska si je še nogo izpahnila, da sta jo morala še nositi. Čudnega ni bilo nič, saj sta ju vodila po najgršem, tam, jer sta bila prepričana, da ne bo Italijanov. Ko sta prišla v Belo krajino, so ju domačini pogostili. Ej, to je bilo mesa! Nazaj grede bi ju pa res kmalu skupila. Na nikogar jima ni bilo treba več Faziti, razen nase, pa sta dvakrat za las ušla talijanom. Uf, kako so užgali po njiju. Tri javke sta imela na volio, da prideta do svojih. Zadnja je bila na Podlipoglavu. Potem sta le zagledala svoje. Jaka Avšič je ravno vadil borce zaščitne čete, ko sta prišla nazaj. Pa je bilo treba kmalu spet naprej. Po dolgem in počez je prehodil Dolenjsko in Belo krajino, pa Dolomite, pa Hrvatsko. V Beli krajini ustaše porival nazaj čez Kolpo ... Celo vrsto odlikovanj ima. Na »partizansko zvezdo« je skoraj bolj ponosen, kot na spomenico. »Zvezde« so bile najbolj redke. Orden za hrabrost je dobil v Gradacu. Vsa odlikovanja, kar blizu deset jih je, je pripel na temen žamet in dal v okvirček. Lepo jih je videti. Toda, to ie preteklost, spomini. Kmalu je bil upokojen, kajti leta so se mu hitreje štela, ker je bil vsa leta po vojni na posebnih nalogah na ministrstvu, pozneje sekretariatu za notranje zadeve. Šestnajst let je bil potem sekretar kranjskega AMD. Tudi zdaj tu še ni povsem spregel. Se ima nekaj funkcij tu. Sicer ima pa doma polne roke dela. Zdaj, ko ima več časa j ne je vrgel na mizarstvo. Cisti samouk. Brunarico si je naredil nekje v Storži** u. Tak vikend, pravi, ima lahko vsak. Do zadnje deske in zadnjega brunčka jo je sam naredil. No. sinova in žena so pomagali. Lani je naredil za hišico okna, letos postelje, počasi Ra še vse ostalo. Sproti se uči. Pa mu kar uspe. le, mirovati ne more. In ko bo narejeno vse tam v Storžiču. se bo lotil lova. Pa ne pravega, temveč takega s fotoaparatom. Ta je veliko lepši D. Dolenc GLASB STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 5. BOGDAN ŽONTAR Ko študent Ko se zjutraj zbudimo pred železniško postajo, so okrog nas sami »povratniki«. Nihče izmed njih, ki nam dajejo nasvete, ni bil na drugi strani preliva dalj kot dva dni. Vsi se želijo doma pohvaliti, da so stopili na afriška tla. Z nasveti preglasujejo drug drugega. »Ne hodite tja čez!« »Dežela je lepa, ljudje pa ohupni « »Bolje da ostanete tu.« »Ne veste v kaj se podajate. Se žal vam bo.« »Kaj komu mar kam gremo. Gremo pa pika!« Gomila obupancev nas že ne bo odvrnila od tega. Stojimo v vrati in čakamo na trajekt. Ljudi je vse polno. Kaj vse vlačijo s seboj. Kovčke, potovalke, cele bale. »Saj so nori!« Telo mi prešine bolečina. Boleče vzdihnem. Kaj je z nogo? Bom celo pot šepal? Je šlo potovanje k vragu? Kri prav grdo teče. Boječe se ozrem. Za menoj stoji ogromen kovinski kovček z okovanimi robovi. Arabec, ki mi ga je pognal v nogo. gleda, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Oči odsevajo, da ne obžaluje dejanja. Najbrž si želi, naj se mu umaknem izpod nog, da bo čim prej na ladji. Nasploh želi biti vsak prvi na trajektu, kot da za ostale ne bo prostora. Turisti jim predstavljamo nadležno navlako, ki samo povečuje gnečo. Končno se skozi labirint kovinskih pregrad prerinemo do ladje. Počutim se kot miška, ki se probija do svojega koščka sira. Ko bi vsaj lahko sedel. Noga me svinjsko boli. Ljudje se drenjajo okrog nas in nas butajo z vseh strani. »Kateri norec si je izmislil postaviti na ladjo samo dva ozka mostička? Le kdaj se bo vsa drhal vkrcala?« Ljudje vpijejo, se drenjajo na ladjo in zopet nazaj po prtljago. Čez ograje plezajo na mostička. Ladijski uslužbenci, ki kontrolirajo karte, izgubijo živce. Vkrcavanje je prekinjeno. Čakamo in ugibamo kako se bo stvar nadaljevala. Prekinitev je bila brez učinka. Vse gre po starem. Ženski si skočita v lase, otroci jokajo, moški vpijejo. Komaj jim uspe, da ju ločijo. Vse s kovinskimi kovčki spuščamo naprej. Prenevarno se nam zdi imeti te ljudi za hrbtom. Ladja se premakne. Nekaj me stisne pri srcu. Zdaj se torej podajamo v neznano. Utrip poraste. Nepopisni občutki me spreletavajo. ko zaplujemo mimo Gibraltarja. Močan veter, ki mi šiba obraz s slano vodo. me povrne v realnost. Tu puloverji ne pomagajo več. Edino v spalnih vrečah nas ne zebe. Delo si porazdelimo. Eden čaka v vrsti na štampljanje potnih listov, ostala dva pa, zavita v spalni vreči, med valovi iščeta delfine, ki jih razburkano morje ne moti. da nam ne bi sledili. Na dvajset minut se menjamo. Lani sem na Kreti mislil, da vidim velike valove. V primerjavi s temi so bili pravi malčki. Želodec se mi zoprno dviguje. Arabka bruhne po vsej »gastarbaj-terski« krami. Kot pijanec se opotekam med stoli, ko grem v vrsto zamenjat Staneta. Na levi je Afrika, na desni Evropa. Obe obali sta strmi. Morje si je tu utrlo le ozek prehod. Pred nami se prikaže Tanger. Izgleda majhen, saj se le kopica belih hiš stiska pod breg. Trajekt pristane. Odprem čutaro. Naj bo. Zadnji požirki portugalskega vina. »Na Afriko!« Gledam preko boka ladje na ljudi, ki tekajo po pristanišču. Tu se torej naša pot zares začne. Kaže, da ima maroški carinik precej avtoritete. Medtem, ko se ljudje kot običajno drenjajo z ladje, tisti v pristanišču v vrati mirno čakajo na vkrcanje. na rajzo gre Študentje povsod najdemo sorodne duše Arabci ne bi bili Arabci, če ne bi iz vsega poskušali narediti business, saj so rojeni trgovci — takoj za Židi. Komaj pokažemo nos iz pristanišča, že se nam dva obesita za vrat. Za bakšiš nas hočeta popeljati do železniške postaje in morda še dalj. Zelo sta vztrajna. Odnehata šele, ko sami zavijemo na postajo. Tu se kalvarija neizkušenih evropskih turistov šele zares začne. Domačini dobro vedo, da večina mladih turistov, ki pridejo sem dol, nima nikakršnih izkušenj z Arabci in to s pridom izkoriščajo. Ponujajo nam spominke — seveda najlepše, na j original ne jše in najcenejše v vsej Afriki; ogled Tangerja, ki da je najstarejše mesto arabske kulture, z najlepšo medino, najvišjim minaretom, največjo tržnico, kjer dobite vse kar vam srce poželi; najcenejši in najboljši hašiš v vsem Maroku. Nekateri ponujajo vsako stvar posebej, drugi spet združijo vse skupaj v prijetno ponudbo. »Pridite. Razkazal vam bom vse mesto z medino in tržnico vred. Potem bomo šli k meni. Videli boste, kako se izdelujejo preproge - lahko tudi kupili kakšno. Za vas bo seveda ceneje, saj ste moj gost. Potem bomo popili malo čaja, pokadili cigareto hašiša in vse to za majhen bakšiš.« Kasneje sem srečal ljudi, ki so si privoščili tak obhod, a se je v večini primerov nasilno končal v zakotni ulici ali temačni podstrešni sobi s krajo ali prodajo malovredne stvari za drag denar. Prodajalcev je veliko, sami mladi fantje. Ker sedimo na tleh sredi postaje nas vztrajno obletavajo. Najprej so prijazni, potem pa se njihova agresivnost stopnjuje. Med njimi večkrat pade nekaj ostrih besed, včasih celo klofut - kaže. da delajo vsak zase in si ne pustijo hoditi v zelje. Mlad fant se obesi na Staneta. »Kupi stuff! Pridelal sem ga na svoji parceli v hribih in je garantirano najboljši, kar ga lahko dobite. Študentje ste, kajne? Prav, zato vam nudim stvar tako poceni, ker sem dober človek in vem, da nimate denarja, a bi tudi radi poleteli visoko pod nebo, plavali v oblakih, doživeli nebeško glorijo. To je največ, kar lahko doživite v svojem kratkem bivanju na zemlji.« Ker ni in ni hotel odnehati, mu Stane pravi, da hašiš že imamo, kar pa vzbudi bujno reakcijo. Takoj mu zagrozi z očetom — šefom mestne policije. »Če je njegov oče policaj, je moj kralj Hasan drugi!« Na moje vmešavanje ostro reagira. Pravi, da Tne bo zaklal, če ne neham motiti njunega razgovora. : nor* 1 i« BMiLjmBazMm »Kaj pa je, papači?« sem ga vprašala prijazno. »Kaj je, kaj je? Še vprašuješ! Kaj pa pomeni ta mačja muzika?« »Papači, vadimo. To je orkester. Morda bomo celo nastopili.« »To mi ni prav nič mar. Toda tu v tej hiši ne boste vadili. Izbo** drug prostor. Saj ne morem delati. Saj se nc morem zbrati pri det«!* v hiši, koncerta konec! Razumeli?« »Kaj pa v uti na dvorišču?« Papači je nekaj časa razmišljal in s kazalcem desne nekaj čvekal* zraku. Mislim, da si je v mislih risal tloris naše hiše. Pokimal je in idi* »Tam lahko. Uta je na nasprotni strani hiše, daleč od moje delovne stat Kljub temu pa se vam ni treba dreti na vse pretege.« »O, mi igramo,« mi je ušlo, potem pa: »Prav lepa hvala in opre* Takoj se bomo izselili.« »To tudi pričakujem,« je rekel papači in odšel. »Se mi je zdelo, da bodo težave,« se je oglasila Tatjana, ki ni iai nobene domišljije. Pobasali smo »glasbila« in se preselili v uto. Ker gramofona mogli vzeti zraven, sem ga zamenjala s tranzistorjem. Saj je bil prav spored na valu 202, ko so se vrtele popevke za popevko. Zasedli smo mesta okoli mize in začeli muzicirati. Zal, koncert ni dolgo trajal. Nenadoma se je pojavil ob plota * sosed Gurnik, majhen možic, ki se je skoraj skril pod velikim dežw>4 tako da smo zagledali izpod dežnika le njegovo ozko brado, ki je ac** Ijeno sršela naprej. »Končajte, končajte, Hotentoti!« seje razlegalo izpod dežnika Za hip smo res prenehali igrati. Ker pa nas je še vdrugič s Hotentoti, sem rekla odločno: »Kar igrajmo. Saj smo na svoji zemlji.' Spet so zaropotale pokrovke, zabobnela škatla, zabrenkal risdjj in zaigrale orglice. Seveda v spremljavi tranzistorja, ki je hrešcal z 4 večjo močjo. Sosedov dežnik je poplesoval levo pa desno pa naprej pa niza* potem se je začel oddaljevati od plotu ter kmalu izginil za zidovi sose4J hiše. Ko sem to videla, sem zavpila: »Odšel je, odšel je! Zmagah *f zmagali smo! Na svoji zemlji, na svoji zemlji!« Začeli so vpiti drugi in razlegalo se je splošno veselje, pri Utt4 smo se še bolj zabavali, kot pa s samim koncertom. Vse skupaj ni dolgo trajalo. Kajti zaslišali smo, kako se naafl bližuje sirena policijskega avtomobila. Morda je bil tudi rešilni. Spet al zaigrali, toda tista sirena je bila vedno bliže in polotil se nas je nepi9»l občutek. Zato smo nehali igrati. Sirena pa je bila vedno bliže m ajajj smo nehali igrati. Sirena pa je bila vedno bliže in potem smo zagleda*5 ulici sosedov široki dežnik, ki je zrasel tam kot velika črna goba. Sirena pa je bila vedno bliže, vedno bliže in pred hišo se je ob dežniku ustavil policijski avto. Šele zdaj je sirena utihnila. Pokimala sem drugim in stekli smo k vrtnim vratom. Ob avtomobilu sta stala stražnika, pred njima pa sosed Gura* vedno je bil pod dežnikom, čeprav je nehalo pršeti. Besede so mu kar vrele iz ust. Bil jih je pravi slap. »Pomisli kričal z visokim glasom, ki bi ga bolj prisodili kakšni operni pevki.'' mislite, človeku ne privoščijo niti popoldanskega počitka. Zganja«: ropot, kot da bi bili v Afriki. Kot Hotentoti.« »Pa ste že bili v Afriki?« je vprašal prvi stražnik, kateremu. fc» mi je zdelo, Gurnik ni bil preveč všeč. Ta se je nekoliko zmedel, zajel sapo in spet zavpil: »Nt% v nisem bil.« »Potem nepoznate Hotentotov?« »Ne, pravzaprav, da. Bral sem o njih. Sicer pa to ni važno. VL da ti smkravci,ali bolje smrklje,ker je njih več, človeku ne dajo počiva: »In zato ste nas poklicali?« »Točno, zato. Želim, da mi zagotovite popoldanski mir, do ima pravico vsak pošten državljan.« »Tudi mi smo pošteni državljani!« je zaklical Jaka. Ah, bil je fantastičen. JOŽE VIDIC Življenje in smrt 2 Tugomirja Vidmar j a-Jože ta Okrog 20. decembra se je nekega večera spet oglasil doma. Kot smo se ga vsi zelo razveselili, smo bili tudi vsi zanj v strahu. Smeje nam je pokazal medaljon .matere božje' in dejal: Ta me bo varovala. V medaljonu je namreč imel strup. Živega me ne bodo dobili, je dodal Tugomir. Ob tej priložnosti je tudi povedal, da je njegovo ilegalno ime Jože. Če bi kdo spraševal po njempod tem imenom, mu lahko zaupamo, je dejal Tugomir. Na božični dan decembra 1941. leta sem nesla k Šiškovim v Stražišče, kjer se je Tugomir večkrat zadrževal, nekaj priboljška. Potico in kekse sem zložila v aktovko, na ročaj pa sem obesila drsalke, ket da se grem drsat na ribnik v Stražišče. Tugomirja ni bilo tam, pač pa je bil Stane Žagar mlajši, ki me je opozoril na skrajno previdnost. Sedemindvajsetega decembra je med 18. in 19. uro prišel na naš dom mlajši moški. Oblečen je bil v karirano, rjavkasto suknjo, rumenkasto rjavo srajco, na glavi je imel klobuk, obut pa je bil v gojzance. Prišlec je vprašal za Jožeta, oče pa mu je odvrnil, da v naši hiši ni nobenega Jožeta, nakar je fant dejal: No, Tugomir. Oče in mati sta zatrjevala, da ne vesta zanj, da je odšel v Ljubljano ipd. Fant je tvezil, da se s Tugomirjem dobro poznata. Išče pa ga zato, ker je v stiski. Nemcem je doma komaj ušel skozi okno. Starši so fanta povabili v kuhinjo. Mama mu je ponudila večerjo, ki pa jo je odklonil z izgovorom, da je bolan na želodcu. Prosil je za zvezo s Tugomirjem. Nazadnje so se tako zbližali, da je oče obljubil zvezo, ko bo prišel s Tugomirjem v stik. Fant je predlagal, da bi se s Tugomirjem dobila na Stari pošti v Kranju. Oče se je vznemiril in dejal, da je to skrajno neprevidno. Nato je prišlec predlagal sestanek v gostilni na Laborah. Oče je tudi to odklonil, češ da je v zaprtih prostorih zelo malo možnosti za beg. Nazadnje sta se domenila za sestanek pod stopnicami, ki vodijo od savskega mosta v Kranju v Stražišče (to je na klancu na glavni cesti med Kranjem in naseljem Labore). V tem trenutku sem prišla iz službe domov. Dozdevalo se mi je, da se je za drevesom blizu hiše premaknila neka senca. Žal sem kasneje spoznala, da je bilo res, takrat pa sem menila, da stoji tam zaljubljeni par. Danes vem, da je imel gost v hiši zunaj enega ali dva skrita spremljevalca, gestapovca. Ko sem vstopila v hišo, sem se vznemirila ob pogledu na tujca. Z očmi sem preiskovala njegov izraz na obrazu: bil je negotov in zadržan, kot bi bil v stiski. Morda je res bil, če si je za tako ceno kupoval življenje. Zdelo se mi je, da ima pod plaščem revolver. Za njegovim hrbtom sem s prstom na ustih dala očetu in mami znamenje, naj molčita. Nato sem vprašala, kakšnega gosta imamo v hiši. Tujec je še enkrat povedal, čemu je prišel in v kakšnih težavah je. Takoj po njegovem odhodu sem odšla k sosedu Aleksandru Kumpu, kjer je Tugomir večkrat prenočeval. Povedala sem mu vse in ga prosila, naj opozori Tugomirja, naj ne hodi na omenjeni sestanek. Morda ni vzroka za strah, toda iz previdnosti naj pošlje koga v izvidnico, da ugotovi,s kom ima opraviti. Drugo jutro se je oglasil Kump na našem domu in povedal, da se je Tugomir oglasil kmalu potem, ko sem odšla. Obljubil mu je, da sam ne bo šel na sestanek, temveč bo stvar kako drugače uredil. Zgodaj zjutraj je zapustil Kumpovo hišo in odšel v Stražišče. Na dogovorjenem mestu, kjer bi se moral srečati s tujcem, ki nas je prejšnji dan obiskal, pa so ga aretirali. Bilo je to okrog 17. ure. O njegovi aretaciji so krožile različne govorice in še danes natanko ne vemo, kje in kako so ga aretirali. Dva dni kasneje, 30. decembra zvečer, sta v hotel Evropa v Kranj prišla dva jeseniška gestapovca in aretirala očeta. Z avtom sta ga odpeljala domov (stanovali smo na Jezerski cesti št. 23 v Kranju) in tam opravila hišno preiskavo. Med tem sem prišla domov iz službe. Vprašala sta me, kdo sem. Z očetom sva morala v avto in odpeljali smo se proti Radovljici. Gestapovca sta sedela spredaj, midva z očetom pa zadaj. Menila sva, da naju peljejo v begunjske zapore. Nemalo pa sva se začudila, ko smo na križišču za Begunje nadaljevali pot. Odpeljala sta naju v jeseniške zapore. Tam sta naju pustila za trenutek sama v neki sobi. Ko sta se gestapovca vrnila, sta s seboj pripeljala Tugomirja. To je bil za naju z očetom najstrašnejši trenutek v življenu. Prepričani smo namreč bili, da je Tugomir na varnem na svobodi. Takoj sva doumela usodnost tujčevega obiska v naši hiši. Gestapovca sta naju vprašala, če ga poznava. Tugomir ni ničemer pokazal, da naju pozna. Gledala sem njegove velike, temne oči in zdelo se mi je, da so govorile, naj ga ne spoznava. Odgovorila sem, da ga ne poznam, čeprav priznam, da moj odgovor ni bil prepričljiv. Očeta pa je srečanje tako prizadelo, da ni mogel skriti globoke žalosti. To je bilo moje zadnje srečanje z bratom. Tugomirja smo imeli v družini zelo radi, kajti bil je do nas vseh zelo plemenit in tovariški. Z Jesenic-so naju z očetom odpeljali v begunske zapore. Se enkrat sem slišala Tugo-mirjev glas. Nekega večera smo v begunjskem zaporu sedeli za mizo, ko je vstopil stražar in nas nagnal v bunker. Večina so bile to dekleta z Jesenic in Javornika, le jaz sem bila iz Kranja. Precej hrupno smo se preselile v enega izmed bunkerjev. Ko so se za nami zaprla vrata, smo iz sosednjega bunkerja slišale vprašanje: od kod ste, dekleta? Odgovorile so, da so z Javornika in povedale svoja imena, jaz pa sem rekla, da sem iz Kranja. Vprašal me je, čigava sem. Odgovorila sem, da sem Vidmarjeva. Nato je dejal: vse vas poznam, prav vse. S slabotnim glasom je nato zapel pesem: da nije ljubavi, ne bi tebe, mene, draga bilo.. . Tedaj sem vzkliknila: saj to je vendar moj brat Tugomir! Ko sem ga vprašala, kdo je, mi ni odgovoril, dekleta pa so me prepričevala, da ga še niso pripeljali z Jesenic. S Cirilo Kozjek in Mimico Zupanovo smo se v zaporu večkrat pogovarjale o izdajstvu. Mimica mi je pripovedovala, da so jo na zasliševanju gestapovci spraševali, če pozna tega in tega fanta, pri tem pa so kazali na sliki Tugomirja. To je bila skupinska fotografija iz gimnazije. Gotovo jo je moral dati gestapovcem kdo izmed njegovih sošolcev. Kmalu po vojni je bila v Kranju sodna preiskava proti sošolcu iz jeseniške občine, za katerega sumimo, da je bil tisti tujec, ki nas je 27. decembra 1941. leta obiskal in nas prosil za zvezo s Tugomirjem. Sošolec se je izgovarjal, da smo ga gotovo zamenjali z nekim Kočevar-jem, ki mu je bil zelo podoben. Pri tem je mislil na gestapovca Helmutha Zobca ...« Iz knjige zapornikov begunjske to** \ je razvidno, da so Tugomirja pripel gunjske zapore šele 7. januarja 19£ torej deset dni po januarja 19«. torej deset dni po aretaciji. V kq^K da ga je aretiral jeseniški gestapo, v 9< h, pa ga je poslal blejski center gestap* ^ so Tugomirja mučili in zasliševali najr* S Jesenicah, nato pa še na Bledu in v Begi** \ Tugomir je zdržal najhujša mučea* ^ da je Tugomirja zasledoval jeseni*" kranjski gestapo, kaže, da so Tugoniira na Jesenicah. Vendar Tugormrjeve a* ne celotne ----- -(,VHU1" Tugomirjeve moremo presojati ločeno od javorniške in jeseniške staršem Lesc vlaku skojevce v. organizacije. 21. januarja 1942. leta so v Dragi p-* Teodorja Bombača in Cirila Benko** Kamnika, Rudolfa Papeža iz Kneze I I grapi, člana okrožnega komiteja partije', in okrožnega odbora OF in 10 partijec jevcev in mladincev iz jeseniške oK* Tugomirja Vidmarja iz Kranja. Sestra sekretarja jeseniških sfc*, Stanka Balanča Marija Balanč * "] opisala pretresljiv prizor v Dragi: »21. januarja 1942. leta sem zagfcsr stavbi občine letak z imeni ustretj* Dragi. S solznimi očmi sem ga besno s» ga odnesla domov. Staršem nisem p0 da so brata ustrelili. Naslednjega dne sem šla v Drago. 0ar w m vzbudila suma, sem se na v** esc preoblekla v črne nogavice m t s črno ruto. Če bi to stonla doma, bi »e* mati takoj vprašala, za kom žaluie* sem srečala še več svojcev usOT Bragl je bila krvava. Sledovi krv J Haleč naokrog. Se vedncTso na monfc\ ?ri f razcefraŽi koli. Torej scj stre jal, M tri Kako grozno je bilo za tiste trt. i ' zadnji ustreljeni! Med ustreljenim^ tudi Viktor C-regorač .£w™kaK, «. eorač septembra 1941. leta gieaai pet *v umetniSka slutnja ^ ^ Tugomir Vidmar iz Kranja. \ ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI Obiskal nas je Ive Subic 9. STRAN O LAS racija uspela, pacient umrl razredu se dogaja ij lanimivega. No, tole Vaj;*.**. * ?*d glavnim odmorom HJrT*1 m biologijo. Raz- •em lutko, v kateri je Ven sem "vzel tudi -.-Jo je prišel sošolec. S^jns« sva ae. Naenkrat so Sr*1 »svalili name in začela K^J*°pwqJ«- Obleko so mi V^2? 8* m mi narisali srce •*jis*t. Tomaž je dal fluma-kstsrimi so risali po meni a*la mu. da bomo tudi ^•perinu! • "■•laduji uri smo ga res • i*?" ** J« podrgnil ob amn se mu je izruvalo no znamenje«. Zelo mu ■ kri Ms te U in Rolando !J"P*ljala v zbornico, da so ^*^fi- Rolando je rekel, da J* jaz davni Naš raz P" je hitre jeze. Poklical J« B razreda in me vprašal, j« Pomeni. Povedal sem, da ^**B« že operirali in da pri 1 Tomaža nisem bil sam. Dejal je še, naj pridemo na razredno uro. Vsi smo se tresli, kaj bo. S sošolcem sva gledala na uro in govorila: »Še pol ure do giljotine, še petnajst minut do obsodbe.« Nihče pa ni mislil, da bo taKo hudo. Ko smo stopili v razred, je tovariš rekel, naj se usedemo in bomo kar začeli. Potem je zahteval, naj vstanemo vsi tisti, ki smo sodelovali v akciji. S strahom smo vstali res vsi udeleženci. Vprašal nas je, kako je bilo. Druge sošolce je spustil domov, nas sedem pa je moralo počakati Ugibali smo, kaj razrednik dela. Kmalu se je vrnil v razred in prinesel opomine. Brez besed Ie vsak odšel po svoje plačilo, lilo je nekaj solz, toda nič niso pomagale. Treba je bilo povedati staršem. Upam, da takih operacij ne bo več. Toamaš Vilfan, 7. c r. osa. lola Cvetko Golar Skorja Loka V sredo, 6. januarja, smo učenci osnovne sole Ivan Tavčar v Gorenji vasi praznovali občinski praznik. Na ta dan nas e obiskal tudi znani slikar Ive >ubic, ki je bil partizan v poljanski vstaji in draigoški bitki. Pripovedoval nam je zanimive zgodbe iz teh dveh bitk. Skupaj s tovariši je takrat prehodu po globokem snegu in mrazu poljanske hribe in Jelovico. Bilo je minus 30 stopinj, partizani pa so bili lačni, prezebli in utrujeni. Komaj so se usedli na kakšen hlod ob stezi, že jih je premagala utrujenost. Bilo je nevarno, da bi zaspali in v hudem mrazu zmrznili. Zato so drug drugega budili in tako premagovali spanec. Ive Subic je povedal, da je tako nekje v Bosni zmrznila cela četa. Pri- Kvedoval je tudi o mladem, stletnem partizančku, ki je tolažil svojo mamo, ko je obu- Eala, ker so jima Nemci požgali iso in sta se potem pridružila partizanom. Ive Subic nam ie Drirjovedo-val še veliko zanimivih partizanskih zgodb. Septembra lani sem bila v Poljanah na proslavi, kjer so odkrili fresko slikarja Šubica. Na tej freski je naslikal dogodke iz poljanske vstaje. Oktobra pa smo si skupaj z očkom in mamico ogledali njegov mozaik v Dralgošah. Želim, da bi Ive Subic še kdaj prišel v našo šolo in nam povedal še veliko zanimivih partizanskih doživetij. Vidka Keilar, 4. a r. osn. iole Ivan Tavčar Gorenja vas Jama v Adergasu Pod razvalinami gradu Kamna smo otroci med lanskimi poletnimi počitnicami našli zanimivo jamo. Prvi jo je odkril Miha Bider. Vhod v jamo je bil ozek, visok le okrog pet centrimetrov, širok pa okrog 40 centimetrov. Razširili smo ga, tako da smo se lahko splazili skozenj. Jama je dolga približno pet metrov. V njej lahko čepiš. Otroci smo jo raziskovali mesec dni. Našli smo zanimive kapnike iz apnenca in kosti vseh vrst. Žal nismo mogli ugotoviti, katerim živalim pripadajo. I vko Krivic, 4. r. osn. šole Davorin Jenko Cerklje Veselim se počitnic Jure sanja, da ga zmaj preganja, kopaše zbudi, muha le brenči. SLON Bim je slonček, rad jč bonbonček. Ko postal bo slon, bo dobil balon. Z njim se bo igral, z njim bo tudi spal. Bim je majhen slonček, misli na balonček. SESTANEK Zajčki mali so se zbrali v ranem jutru na poljani. So skakali, klepetali in se končno domenili, da bodo zajčjo šolo naredili. Anka Polajnar, osn. šola Peter Kavčič Škofja Loka Počitnic se najbolj veselim zato, ker se bom lahko odpočil od učenja. Ko jih bo konec, bom zelo žalosten. — Andrej Počitnice bom preživela največ doma, v Besnici pri očkovi sestrični in v Celju. Uspeha v šoli se zelo veselim. Smučati in drsati ne bom mogla, ker sem dobila steznik. Moje počitnice bodo dolgočasne. Veselim se. ker mi ne bo treba hoditi v šolo in se učiti. Veselim se pa tudi smučanja. — Pero Med počitnicami se bom izpopolnjevala v smučanju na Krvavcu. Prosti čas pa bom izkoristila tudi za branje in za klepet s prijateljicami. — Nataša Vesel sem, ker so zimske počitnice, saj se bom lahko smučal in sankal. Četudi bo sneg skopnel. mi ne bo dolgčas. Iz knjižnice sem prinesel kup knjig. — 8m#o Med zimskimi počitnicami bom doma. Če bi imeli avto, bi šli smučat. Tako pa se bom dolgočasil. Upam. da bo kakšen planinski izlet in se ga bom udeležil. — Zlatko Zimskih počitnic se veselim zato, ker bom lahko z dedkom ves dan skupaj. Večkrat bova šla v gozd, kjer bova videla tudi srne. Nesla jim bova koruzo in zelenjavo. — Boštjan Zimskih počitnic se veselim zato, ker se bom lahko smučal Hodil bom s smučišča na smučišče. Želim, da bi zapadlo veliko snega. — Matjaž Zelo se veselim zimskih počitnic. Ostala bom doma in hodila drsat na novo drsališče. Sla bom tudi v kino. - Milena Zimskih počitnic si želim, ker bom šel v Kamnu gorico smučat in se mi ne bo treba učiti in hoditi v šolo. — Janez Veselim se zimskih počitnic, ker se bom vsaj za tri tedne rešila šole in pouka. Lahko se bom smučala na Krvavcu in drsala v Čukovi jami. — Sabina Učenci 5. a in b r. osn. šole Stane Žagar Kranj Moja mladost in moj oče To sem jaz Jaz sem debeluška. Rada jem čokolado, ne maram fižola. Rada telovadim in poslušam kasete. Večkrat obujem mamine čevlje in plešem. Imam morskega prašička z imenom Miki. Večkrat me ugrizne v prst. Vsak dan moram hoditi v šolo, čeprav bi se rajši igrala. Saša Pegam, 1. c . r. oan. šole Simon Jenko Kranj ečaj za pletilje Moj oče je bil zaposlen v LTH. Po službi je vedno našel kakšno delo doma. Tudi nas, otroke, je vzgajal že od mladosti, da nismo pohajkovali brez dela. Ifrko ie bilo veliko veselih in žalostnih doživljajev, med njimi pa mi je eden prav živo ostal v spominu. Bilo je takole. Čeprav sem bila še zelo majhna, se dobro spominjam, kako je oče nekega dne ostal doma in ni šel več v službo. Meni je bilo to seveda v zabavo, ker sem ga imela ves dan poleg sebe, čeprav ie ležal na kavču v dnevni sobi. Naenkrat se je spomnil, da bi se igrala kot dva psička. Zlezel je s kavča na tla in po vseh štirih začel hoditi in oponašati psa z laježem. Jaz pa brž na vse štiri in z laježem za njim. To se mi je zdelo zelo zanimivo, zato sem se igri smejala. Sla sva skozi dnevno sobo v predsobo, na hodnik, nato pa do stranišča, kjer mi je rekel, naj ga počakam. Ubogala sem in ko se je vrnil, se je igra ponovila nazaj v dnevno sobo, kjer je oče spet legel na kavč. Drugi dan so očeta odpeljali v bolnišnico. Ko smo ga po nekaj dneh obiskali, je pred bolnišnico mama nekemu znancu povedala, da je oče zbolel in ohromel na obe nogi. Slišala sem, ker pa vse stvari nisem dobro dojela, sem hitro mamine govorice popravila, češ da ata lahko hodi po vseh štirih in kar na licu mesta pokazala, kako sva šla po hiši. Ta dogodek oziroma igra z očetom mi je dolgo ostala v spominu kot zelo prijetna, dokler nisem prišla toliko k pameti, da sem razumela, kaj je očeta doletelo. Kljub temu je bolezen spremenil v igro, da me kot otroka ne bi preveč prizadela. Ko opazujem svoje vrstnike, kako se igrajo in hodijo na sprehode s svojimi očeti, pa vendarle občutim, da sem za nekaj prikrajšana. Moj oče se ne more loviti in igrati z menoj kot drugi očetje, ker le težko hodi in še to z berglami. Kljub temu ga imam rada, saj bolj ko doraščam, bolj spoznavam, da mi želi dobro. Mislim, da na svetu ni bolješga očeta kot je moj. Mojca Logonder, 6. a r. oan. šole Planina lni zavod za napredek .go-"jstva v Ljubljani je organi-*e vrsto uspelih tečajev za pletenje. Veliko zanimanje ^J * kaže tudi na Gorenjskem. ^ *> nam povedali pri zavodu, so konec marca pripravljeni organi-ti v Kranju ali Skofji Loki, ^tt k», če bo dovolj prijavljenih, fcvjti se mora najmanj 20 do 25 jnic. Če bi bilo pa interesentk 80 pripravljeni tečaj tudi pono- je zelo intenziven in se v 80 tečajnice res veliko nauče, o vse, kar pletilja mora tudi poklicna: od čiščenja in r*nja stroiev, zamenjave m igel, dodajanja in odvze-zank, zaključevanje pletiva, J* vratnih izrezov, pletenja «. luknjic, všitkov, nogavic, ZDRAVJE raznih vzorcev, sestavljanja posameznih delov z nevidnim vbodom, večbarvnega pletenja, do nasvetov za uporabo raznih modnih časopisov za pletenje in za uporabo krojev. Pletenje poučujejo na vseh vrstah pletilnih strojev evropske in japonske proizvodnje. Vsaka udeleženka pa mora seveda imeti svoj stroj. Učenje je izrazito individualne narave in prilagojeno zmožnostim posamezne udeleženke in vrsti stroja, s katerim dela. Tečaj je običajno ob delovnih dnevih popoldne, okvirno po 8 ur na dan, v soboto in nedeljo pa po cel dan. Vsega traja tečaj devet dni. Prijave sprejema Centralni zavod za napredek gospodinjstva Gradišče 2/III, informacije pa dobite na telefon 221-983 pri tovarišici Marjeti Mohar. - Natakar, ta zrezek nesi-te kar nazaj! Ne bom jedel, ker držite palec v njem. - Ja, mar naj ga pustim, da mi bo še enkrat na tla padel? Varčujmo z elektriko Dobra kuhalna posoda x8mJ°!;rno kunanJe na električnem štedilniku moramo uporabljati dobro kuhalno posodo, saj bodo tako izgube električne energije manjše. Posode s tankim vbočenim dnom mso .primerne za kuhanje na električnih ploščah. Zračna blazina ki Pijmo vodo Zakaj vse lahko uporabljamo vodo? Predvsem jo pijemo. Pitje vode zelo koristi. Zjutraj na tešče popijmo z majhnimi požirki venk kozarec vode. Najbolje je, če je mlačna ali zmerno topla. S tem skrbimo za lepoto kože, kajti tako »notranje« umivanje, ki zlasti čisti jetra, povzroči, da je koža bleščeča, svetla, bolj zdrava. Vodo pijemo tudi čez dan, in to vsaj dva ali tri kozarce, z istim namenom. Seveda, če ni kakšnih nasprotnih indikacij, na primer ob vnetju želodčne sluznice ali pri prebavnih motnjah. V takem prime-. ru lahko obilno pitje škoduje. Virusni meningitis Vprašanje: »Veliko je pri nas zadnje čase govora o virusnem ^jungitisu pri otrocih. Kot vsaka mati se tudi jaz bojim, da bi ga 2^>u moj otrok. Pravijo, da sta znaka zanj bruhanje in vročina, nima f*trok trdega vratu kot pri navadnem meningitisu. Rada bi zvedela, " t* ie kakšen drugačen znak za to bolezen in kakšne so posledice po pravljenju.* - B R.. Kranj Dr. Milena Zavrnik: »Virusni meningitis lahko povzročijo različni virusi. Na primer virusi, ki povzročajo otroške nalezljive bolezni, včasih povzročijo tudi meningitis (virus mumpsa, ošpic, noric, rdečk). So pa tudi drugi virusi, zlasti nekateri črevesni, ki ravno tako lahko povzročijo meningitis. Navadno se virusni meningitisi pozdravijo brez posledic. Drugače je, če niso prizadete le možganske mrene, temveč tudi možgani. Nekateri virusi povzroče oboje. Znaki so netipični za laika, diagnozo ■•Postavi zdravnik in še to včasih šele v bolnici s punkcijo hrbtnega [*^zga Zvišana temperatura, glavobol (zaradi glavobola se lahko zdi udi tilnik otrpel), bruhanje — to so tudi klasični znaki za gnojno an kakšne druge bolezni in ne samo meningitisa. Drugače je, če »rne do motnje zavesti, krčev in drugih znakov s strani živčnega siste-'ha. ■ Kako se obvarujemo virusnega meningitisa, se ne ve. Veliko drugih tZ, P?vzročijo isti virusi, le pri posameznikih pride še do virusnega [Jtfningitiga. Poznamo klopov meningoencephalitis (vne^e, »»m in j^gani). Včasih se omeji le na možganske mrene. CUku2eni Wop p**&*se virus na človeka. Bolezen je sezonska, geografsko omejena in £ lahko pojavi v epidemijah. Lahko se pozdravi brez posledic, včasih *» te tudi ostanejo. Modne svetlikajoče se niti — Nimamo prostora tule, da bi vam posredovali celoten napotek za pletenje tega lepega puloverja s pisanim skandinavskim vzorcem. Naštejemo vam lahko le barve: patent je temno moder, potem si sledijo po vrsti nežna lila s temnejšim filastim cik-cakom, vinsko rdeča na svetlo sivi osnovi, pa spet modra, pa lila in ta ■ ko naprej. Posebnost pa &o svetlikajoče se zlate in nežne roza niti, ki se ponavljajo - zlata na lila vzorčku, rožnata pa v modrem, v sredini med cik-caki. Sicer ihx izbirate lahko poljubne barve. Pa še to: osnovna volna naj bo mehak mohair. nastane med dnom posode in kuhalno ploščo, je toplotni izolator, ki onemogoča enakomeren in hiter prehod toplote s plošče na posodo oziroma živilo. Posoda z močnim in ravnim dnom pa dobro nalega in zato tudi dobro prevzema toploto kuhalne plošče. Pazite tudi, da se velikost dna posode ujema z velikostjo kuhalne plošče, saj bodo tako izgube energije manjše. Kuhalne plošče na štedilniku so različne velikosti in majhnih loncev torej ne kaže postavljati na največje plošče. Pri varčevanju z energijo je priporočljivo uporabljati posodo na zvišan pritisk. Prihranili boste od 20 do 60 odstotkov-energije. Kuhanje vam bo vzelo tudi od 20 do 80 odstotkov manj časa, da ne govorimo o tem, da pri tem hranljive in biološke vrednosti ter vitaminov živila ne izgubijo. Prihranek je odvisen od tega, kakšno živilo kuhate, največji ie pri tistih, ki sicer zahtevajo dolgo nihanje. Prihranek boste še povečali, če boste kuhali v loncu na zvišan pritisk več jedi hkrati. Seveda morate dati v lonec jedi, ki zahtevajo približno enak čas kuhanja, sicer prihranka ne bo. Novost na področju gospodinjske tehnike je mikrovalovna pečica, ki jo uporabljamo za dodatno toplotno obdelavo živil. V mikrovalovni peči hitreje in varčneje pogrejete ali od-talite jedi. V pečici se jed lahko tudi skuha, vendar vam tega ne priporočamo. Pečica kuha z visokofrekvenčnimi mikrovalovi, ki hitro in učinkovito skuhajo le manjše količine jedi, pri večjih količinah moč mikrovalovnega polja oslabi. PIJAČE ZA ZDRAVJE Za lepe in zdrave oči pa še za lepo polt — pijače z vitaminom A /. Korenčkov sok in nekaj kapljic limoninega soka. 2. Pol kozarca korenčko-ve ga soka in pol kozarca mleka. S. V električnem mešalni-ku zmešamo 114 breskve, pol marelice. 2 jagodi in kanček sladkorja. r Izurjeni borci tudi na snegu Mladi rod vojakov spoznava prve vojaške veščine — Pouk v zimskih razmerah za planince in druge vojake, katerih delo in življenje sta tesno povezana z njimi — Za učinkovito izponjevanje borbenih nalog nujna tudi spretnost na snegu in v strmini Pokljuka — Mladi fantje iz vseh krajev naše domovine so pred nedavnim odšli na odslužitev vojaškega roka. Dodeljeni so bili tudi v nekatere enote ljubljanskega armadnega območja. Starešine so jih seznanili z zgodovinsko potjo njihovih enot in doseženimi rezultati v preteklosti, da bi kar najbolje izpolnili obveznosti iz sedanjega programa vzgoje in izobraževanja Novi rod vojakov spoznava prve . vojaške veščine. Kljub mrazu in snegu je pouk na mnogih vojaških vodiščih nadvse intenziven. Še posebno zahteven je na zasneženi Pokljuki, kjer se pripadniki enot Spira Nikoviča urijo za opravljanje borbenih nalog v zimskih razmerah. V to enoto, pripoveduje njen poveljnik, prihaja veliko število mladih iz vse Jugosjavije. Med njimi so pre- bivalci iz hribovitih predelov in ravnin, celo z otokov na našem Jadranu. Vse druži lastnost, da radi služijo vojaški rok med planinci. Saj. redke so enote, kjer bi bil človek bolj pomemben, bolj v ospredju, kot je prav tu. Predvsem od človekovih sposobnosti je odvisno uresničevanje mnogih zahtevnih nalog, zato namenjajo vso pozornost razvijanju vseh vojakovih kvalitet. Vojak planinec mora med poukom obvladati sleherno nalogo iz težkega programa osebnega usposabljanja in poznavanja posebnega sistema oborožitve. Tega ne bi zmogel brez moralnopolitične trdnosti, ki jo enota in posamezniki gradijo z razvijanjem revolucionarnih tradicij, povezovanjem z okoljem ter vodilnim vplivom komunistov. Spodbuda za dobro delo so tudi uspehi enote v preteklosti, ko Planinci se morajo prepričati o udobnost igluja r iucm1 v ovtov1ni Gorenjski gW i. I t S I I o OSVOBODILNE F B O N T B Z i GOBKNJSKO ODPRTO PISMO OKRAJNEMU ODBORU LJUDSKE PROSVETE RADOVLJICA Okrajni odbor Ljudske pro-svete Radovljica je i. junija lani poslal vsem knjižnicam v okraju okrožnico, naj organizirajo tekmovanje v počastitev štiristolet-nice slovenske knjige. Med drugim naj bi to tekmovanje obsegalo tudi izboljšanje poslovanja knjižnic, dvig števila knjig in povečanje števila bralcev. Leto 1951 je že minilo. Okrajni odbor pa 0 uspehih skrivnostno molči. Se do danes ni objavil rezultatov tekmovanja. Tako vprašuje knjižnica v Kranjski gori in predlaga, da napoveduje tekmovanje vsem knjižnicam v okraju po naslednjih točkah: katera knjižnica bo dosegla najvišji odstotek novih knjig; katera najvišji odstotek novih bralcev; katara knjižnica bo redno poslovala skozi vse leto; katera bo najbolje uredila svoje notranje poslovanje; v kateri knjižnici bo najvišji odstotek prebranih knjig. CE 80 DRUGI URNEJŠI KOT TAT. . . Delavec iz Sorice je izkoristil odsotnost skladiščnika Lesnega industrijskega podjetja na Trati in ukradel dva gaterska žagina lista v vrednosti treh tisočev. Ko ju je skrival pod deske na svojem vozu, so ga zasačili. Ukradeno robo je moral vrniti, sam pa je dobil en mesec zapora, pogojno za eno leto. NOVE USTNE HARMONIKE V zadnjem času so začeli v Mengšu izdelovati tudi ustne harmonike, za katere je v naših krajih veliko zanimanje. Ljubiteljem orglic lahko že zdaj povemo, da bodo marca orglice že na trgu. Razen tega bodo v tovarni glasbil v Mengšu podjetni strokovnjaki začeli izdelovati še instrumente za godbe na pihala, s čemer bo izpopolnjena občutna vrzel v pomanjkanju teh instrumentov pri nas. je bila večkrat pri samem vrhu v ljubljanskem armadnem območju. Planinci so prav trako ponosni, da mednje prihajajo mnogi vrhunski jugoslovanski alpinisti, smučarji im drugi športniki in njihovim zgledom skuša slediti večina. Uspešni na zasneženih vadiščih Spretnost na zasneženih strminah je nujna tako za prave planince kot vse druge vojake, katerih delo in življenje sta v tesni zvezi z njimi. Sleherni vojak — od strelca do topni-čarja pa od pripadnika inženirskih enot do enot za zveze in služb za intendantsko ali tehnično oskrbo — se mora pripraviti, da bi lahko preživel v najtežjih razmerah. Da bi se v zahtevnem okolju smotrno bojeval in tudi zmagoval, mora veliko uriti. Temu je namenjeno zlasti usposabljanje planinske enote v zimskih razmerah. Delovni dan vojakov in starešin na sneženem vadišču je daljši kot v vojašnici. Tudi napori- so večji kot pri pouku v normalnih razmerah. Vendar, življenje v naravi je obenem zanimivo in prijetno. Posebno tisti, ki še nikdar niso bili na snegu, doživijo marsikaj novega. Naučijo se uporabljati smuči v taktičnih nalogah in varno premagovati zasnežena pobočja gora z alpinistično opremo, spoznajo, kako je treba ravnati z orožjem. Učenje smučarskih veščin je za vsakogar prijetna obveza ■BBBBBBaHMaBHBMHHH»^i — »Nobene škode ne delajo!« Presneto, da nisem vedela, dokler mi niso povedali za Rezko in njene mucke, da ima Kranj javno stranišče. Pri Evropi, na začetku mostu čez Kokro, pri dvorišču, ki vodi k Senti. so narejene stopnice, stranišče samo je pa vdelano v skalo. Prav primeren prostor! In vse je lepo počiščeno, od stopnic do zadnjega stranišča. Nobenega duha po urinu, kot skoraj po vseh straniščih tega sveta. Rezka Sikoškova zdaj že *tiri leta skrbi zanj. Zanj pa za svoje mucke. Ni je bilo tam. ko sem se spustila po stopnicah, toda se preden sem ugotovila, da je železna ograja zaprta, se je oglasila za menoj, (e ni ljudi, ji postane dolgčas pa stopi malo gor do prodajalk oh mostu, toda / enim očesom stalno pazi. če se je kdo odločil za njene stopnice. Ze zgoraj sem opazila velikega rumenega mačkona. ki je lezel čez stare deske v luknji v zidu tam med parkiranimi avtomobili; črn in bel spodaj se je pretegoval \ travi ob stopnicah, tisti l>eli pa jo je čepe čakal na vrhnji skali pri vratih Se dva sta nekje, pa sta ne nekam potepla. Prejle jih je segnala ven. tla gredo malo na /.rak. na sonce Pravkar je prebrala v Glasu tisto, kako so v Gorjah odtrgali mačku rep. Mučiti bi ga dala. tistega, ki je to naredil, je vsa jezna, in to na javnem prostoru, da bi vsi ljudje gledali. Kaj se to pravi, takole delati /. živaljo! Vsaj pri miru naj jo pusti, če mu žival nič noče! Ljudje so pa res grdi. kar siplje iz sebe. Kaj pa ti vendar hoče maček? Tako prijazna in lepa žival je to. In kako Žival ve. kdo jo ima rad! Ko je prišla, so bili to sami divji, potepeni mački. Tudi nezupljivi. Danes pa so kot ena družina. Zjutraj, ko pride sem od Evrope*, jih že vseh |)et čaka na vrhu stopnic. O. to hi morali videti! In potem kar v črti za njo Mleko jim pogreje kar v vroči vodi. od mesarja prinese kurje vratove, tudi kakšna gospodinja tu v bližini se spomni njenih muck / ostanki iz kuhinje Vse je dobro. Ko se najedo, se zdajle pozimi najprej malo pogrejejo pri njej v prostorčku, ki ji je odrejen Na stole, na polico pri oknu. na tla k j)ečici se spravijo Posebne cunje ima Rezka zanje ali pa jim pogrne časopis. I n ob teh mehkih, lepih kožuščkih pozabi, da je pravzaprav sredi stranišč, da ne vini nikamor kot \ sive stebre mostu, čeri pod n jim Radenko Milovanovie motornimi vozili in mrazu in snegu, prej moč preživeti hladno streho pa še marsikaj ki do. Med premagovanj nalog postanejo iskr dobijo zaupanje tudi sobnosti. »Takšno urjenje.« odgovornejši starešina vadišču Ivo Kukec. »jei za vojake in starešine verjanje praktičnega nekaterih specifičnih tokrat povsem uspešno urjenje sprejeli kot sneeu. zato ga kljub tc ljajo z zadovoljstvom jim delo v naravi da,,, saj ni opaziti nikakršnih] jenosti ali naveličanosti Med sedanjim med najtežjimi nalog zasnežene strmine m Delali smo intenzivno odmerjenega časa za ur sabljanja na snegu, izmed vojakov se b__ še vračali po novo zt večinah.« Starešina Milivoje deveto leto skrbi za planincev, je o njih .. »Vojaki se zelo hitro sistem vzgoje. Naj! oborožitev. Kmalu naučijo /. njo ravnati bražen občan nima preden se le-ta kon.. znanje o vojaški tehr Pri delu nam sposobnejši vojaki, spodbuda za kolektiva. Po , „ spoznavamo bližnje planine. Stalno se bivamo moči za izp^,, nalog. Čeprav so živji naravi trde. hi mi tod.« Voiak Radenko Cačka je o svojih uniformi povedal že za mano, na ui razmerah pa sem pr\ prilagodili zahtevnej snegu, čeprav slab ozemlja zahteva od napora. Pomagamo zato nam uspe izpolt nalogo. Sicer pa je kljuki za večino od n_, memba. Rad sem tudi se vrnem domov, boa včasih odšel smučat na > Zlatibor. Vedno se Uv spominjal, da sem * , izpopolnil med sluten* roka v planinski enoti Be Stojal Upokojena je ze Rtjk dvajset let službe inu »j rostno se je upokonLi bila majhna, pa « , I delo. Ko je spravila \ ^1 pa stranke seveda tudi | zjutraj bodo spe! c. zagotovi« prišla mm fiUvoje Simić Ivo Kukec [rtileriste ne moti pri izpolnitvi naloge niti debela snežna odeja *1 ni* ■ Hi *M mi 8 ti v S Ji' m •I at i * Meie valni čoln je moč uporabiti tudi za prevozx>rozja Marija PETKOV PO Mrzlo je bilo sredi januarja, da je škripalo pod nogami. Marija Strupijeva z Rupe pri Kranju se je pozno poldne vrnila iz gozda. Avtocesta Naklo - Ljubljana bo presekala njihov gozd in so spravljali les Počitnice so bile in je skupaj z brati in sestrami pomagala očetu. Malo je bila zardela v lica in na vprašanje, če le ni prehladno za delo zunaj, se je zasmejala; saj ni nič hudega. Ko delaš(se ogreješ. Kot pri športu. • Osemnajst let ji je in je učenka četrtega letnika srednje veterinarske šole v Ljubljani. Ze kot otrok se je vedno smukala med kravami v hlevu, delala družbo čuvaju na dvorišču in se motala med kmetijskimi stroji. Na kmetijsko šolo bi se najbrž vpisala po osnovni šoli. če ne bi bilo treba v Maribor ali na Grm pri Novem mestu. Zato se je odločila za veterino. Doma so ji sicer svetovali srednjo ekonomsko šolo. Bolj primerna naj bi bila za dekleta in poklic lažji. Celo spričevalo in vpisni-co je že hotela vzeti in se prepisati, a se je v zadnjem hipu premislila. Sedaj je prepričana, da je ravnala prav. Letos ima pouk popoldne. Čeprav bi zjutraj lahko poležala, saj iz Ljubljane pride kar pozno, je že pred šesto v hlevu. Da malo razbremeni mamo. Potem postori še to in ono in sede za uro dve h knjigam. Vajena je dela, zna razporediti čas in se potrebno za šolo hitro opravi. Odličnjakinja je. Delo na kmetiji, v hlevu in na polju ji je v veselje. Orje in kosi ata, kultitivira, obrača, naklada pa tudi Marija. Kot je rasla, tako se je učila dela s stroji Vendar ne misli, da bi prevzela doma. Pet otrok je in vsi so majši od nje. Brat naj bi se pripravljal za gospodarja. Letos končujeta s sestro dvojčico osmi razred. Na kmetijsko šolo se bo vpisal, dvojčica na mlekarsko. Marija se je odločila za agronomijo. Da bi nadaljevala študij veterine, pravi, skoraj ni misliti, ker je težko dobiti delo Povsod najprej vzamejo fante, ker je delo fizično zelo naporno, veterinarke pa delajo v različnih drugih poklicih, ki so bolj ali manj sorodni z veterino. Prepričana je, da bi kot kmetijska inženirka lažje našla delo. Upa tudi, da bo dobila štipendijo. Mariji je osemnajst let. Zato je hkrati prav takšn* kot druga dekleta njenih let; vesela, razposajena nasmejana, rada v družbi vrstnikov, kjer se lahk< zasmeje najbolj preprosti šali. L Bogataj. Prav ko smo pripeljali na dvorišče med hišo in hlevom, je stopil proti vozu, da bi ga znova napregel in šel še po drva in motorko v gozd. Najprej je obstal tam na sredi kot vkovan. Z miličniki se že pozna, toda kaj hočejo ti tujci? Dobrega zagotovo nič, če so prišli z miličniki... Povedali so mu, da so od Društva proti mučenju živali in da bi radi pogledali njegovo živino. Zvedelo da se je, da je živina večkrat lačna, da so tudi iz vikendov zgoraj prišli nakrmit živino, ko njega ni bilo nikjer, živina pa je mukala... In potem še podgana, ki je kravo na zadnji nogi do kosti ogledala, da jo bo moral dati v zakol. Tudi veterinar si je primer že ogledal. Vražje so podgane. Živino najprej poščije, da jo začne srbeti koža, potem jo gloda in živini je kar všeč. Tudi v čistih hlevih se to zgodi. Brez besed je odprl .vrata v hlev. Nekaj kuštravih glav je pokukalo v zimski dan. Nak, ni bilo videti suhih reber, kot bi morda kdo pričakoval. Prej lepo rejena živina kot ne. Le kravi s teličkoma sta bili malce bolj suhi, to pa je normalno. Devet glav ima vsega skupaj v hlevu. Ko gre zjutraj od doma, jih nakrmi dovolj pa odveze, da pride živina sama do vode na sredi hleva. Zato so tudi bolj umazane, kot če bi bile privezane. Zjutraj jim je počedil, pravi. Toda videti je, da bolj slabo. Na debelo je gnoja po hlevu, nikjer niti za kovanec suhega. Pa ima tam v kotu senika na kupe lepega suhega listja. Le do čistega bi moral očediti hlev pa jim nasuti listja. Morda nima časa ali pa tudi ne pravega občutka za to, da mora biti tudi živina na suhem, tako kot on. Zdaj pa blodijo po blatu, čeprav niso videti zato prav nič nesrečne. Verjetno so že dolgo vajene takega hleva. Tudi prej, ne le te mesece, kar je sam z njo. Po svoje jo ima rad, to živinico. Saj je poleg psa, ki se zaganja tamle v krogu, edina živa stvar tu na kmetiji. Ni se še navadil, da je takole sam. Sam za vse. Za gozd, za hišo, za hlev, za gospodinjo in gospodarja. Ko bi imel še koga, bi bilo drugače. Tako pa . . Ko vidi, kako je vse brezupno, se ga napije. Potem ponori. Stekla je razbil po oknih, vrata, spravil se je nad pohištvo. Toda živine, ne, te ni tepel nikoli. Njo ima rad. Bom, res ji hom bolj redno nastiljal, boste videli, lahko pridete naokrog spet, toda odvezano bo imel zagotovo, kajti bolj važno je, da dobi živina piti, kadar je žejna, kot pa da je čisto na suhem. Zdaj priskoči soseda na pomoč in nakrmi živino. kadar ga ni. Pove ji prej. Saj se bo navadil tudi sani gospodariti, le malo časa še potrebuje. Ko naenkrat ostaneš sam, šele vidiš, kaj pomenita vsaj še dve roki v hiši. Morda bo nekoč tudi pri Ivanu, tu visoko v hribih,lepše. Saj je še mlad, močan in zdrav. In tako grd spet ni, da bi ga nobena ne marala. Morda bo nekoč tu gori spet veselo, vse tako, kot mora biti, da se ne bodo obregovali nad njim. ga vlačili po zobeh. Kdo pa je brez napak? Kar povejte mi. govori njegov pogled. Prepričana sem, da se bo pri Živini zdaj res zavzel, tudi soseda obljublja, da mu bo še naprej pomagala. Saj takole na samem res morajo drug drugemu priskočiti na pomoč, kadar jo nekdo nujno potrebuje. Bo, vse bo še dobro. Tudi pri Ivanu. I). Dolenc »i > i i »I Uf K*1 f* •a, I i KI H\ m mi f| Vsak pleše po svoje L Kranj je po družabni plati izredno zaspano mesto, ugotavlja plesni učitelj Janez Borišek — Nihče dovolj načrtno ne vzgaja mladih — Plesna Šola bi spet oživila tekmovalni in izrazni ples ter kvalitetne družabne plesne večere — Učitelji »plešejo« vsak po svoje; kaže, da njihovega društva še nekaj časa ne bo — Sredi februarja začetek rock'n roll tečaja z akrobatskimi figurami Kranj — S plesom človek že tisočletja izraža svoja čustva. Z gibi telesa izpoveduje žalost, samoto, bolečino, ljubezen, radost. Ples je postal del njega, njegove kulture. Pomaga mu do sprostitve, razgibanosti, novih poznanstev. Janez Borišek se je plesu že davno zapisal. Glasba in ritem sta ga tako močno zasvojila, da je stopil med športne plesalce. Zal je klub pred nekaj leti razpadel. Prevladali so osebni interesi. Kljub težnjam nekaterih posameznikov, da bi ga ponovno oživili, je ljudi, pripravljenih trdo delati, premalo. Skromno je tudi zaledje; nekdanji plesalci so se raztepli na vse strani, podmladka pa nihče ni dovolj načrtno vzgajal. »Kranj je po družabni plati izredno zaspano mesto,« ugotavlja Janez Borišek. »Ni žalostno le to, da Športnega kluba ne moremo postaviti na noge. Mislim, da bi morali narediti še več; ustanoviti plesno šolo. Kdo naj jo odpre, kje naj dobi prostore in denar, mi ni jasno, vendar bomo le z neprekinjeno plesno vzgojo lahko prišli do višjih ciljev: do tekmovalnega, izraz- nega plesa in nenazadnje do kvalitetnih družabnih plesnih večerov.« Velika ovira je vsekakor razcepljenost plesnih učiteljev in vseh drugih, ki se ukvarjajo z organiziranjem zabavnega življenja. Vsak dela po svoje, išče lastne poti in zaslužek. Zato bi morali v Kranju najprej ugotoviti potrebe in prostorske možnosti, nato pa se odločiti, kdo naj bi vso stvar ob podpori kulturne skupnosti ali zveze kulturnih organizacij peljal. »Kako vsak po svoje vleče svoj voz, pove tudi to, da se športni učitelji nikakor ne moremo povezati v društvo. Težnje so stare že nekaj let, propadejo pa, brž ko jih je potrebno uresničiti.« Janez Borišek, član združenja plesnih učiteljev Slovenije, se je tako odločil za svobodno pot. Prve tečaje je vodil oktobra lani v Creini. nakar se je povezal z upravo delavskega doma in v njem speljal že dve seriji dokaj dobro obiskanih začetnih in nadaljevalnih tečajev za mlade in starejše. V dvorani delavskega doma vodi tudi petkove disco plese, na katerih prevladujejo ritmi disca in ročka. Mladeži so se zelo priljubili. Podobno kot sobotna srečanja ob rocku in punku, ki jih organizira delavski dom in so čisto nedolžna stvar; redarji skrbijo za mir, točijo samo določene količine piva in coca-colo, mlajši od petnajst let pa se morajo pri vratih obrniti. »V drugi polovici februarja spet pripravljam tečaje,« je povedal Janez Borišek. »Novost bo rock'n roll tečaj z akrobatskimi figurami za začetnike. Tudi na naših plesiščih namreč rock'n roll yse bolj spodriva disco ritme, zelo zelo redki pa so mladi, ki bi zahtevne figure obvladali. Naj pomirim dvomljivce; tečaj bomo začeli z osnovnimi liki, ki jim bomo postopno dodajali zahtevnejše elemente. Torej predznanje ni potrebno.« Glede na zvrst glasbe, ki je zadnja leta v modi, bi se pravzaprav lahko vprašali, koliko mladini .sploh koristi učenje foxtrota, valčkov, tanga, rumbe in sambe in drugih manj ali bolj klasičnih plesov. Najbrž ni treba posebej poudarjati, kako čisto drugačni so lahko užitki v dobro izpeljanih korakih . in obratih. Navsezadnje današnja mladina tudi ne bo večno mlada, ogreta za »divje« ritme. Pa še nekaj je; v diskotekah se da, če je seveda dovolj prostora, dobro uporabiti vrsto plesov: jive, disco blues, fox, hustle, .cha cha cha ali celo sambo. H. Jelovčan Osemindvajseto svetovno prvenstvo v alpskem smučanju Jugoslovani uspešni r SCHLADM1NG - Takega raspleta kot je "bil sredin veleslalom na prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah hi si želel vsak filmski režiser V odločilni vožnji, ko ie slo za odajah roke Prvo mesto ni bilo oddano vse do pete startne številke druge VOinje. Čeprav je imel vodilni po prvem nastopu, Američan Steve Mahre, prednost, ni bil gotov, da si bo prismučal za svojo drŽavo prvo zlato kolajno v Schladmingu Prvi favorit za zlato(Ingemar Stenmark.je bil na drugi progi dovolj hiter, da bi lahko osvojil prvo mesto Bil je »šele« drugi Toda za bron so vsi morali čakati se na sedmouvrščenega iz prve vožnje Borisa Strela iz Loke. Boris Strel je se enkrat dokazal, da je tak smučar v veleslalomu, da mu je malo takih. Tako hitro je smučal med vraticami. da mu je ta hitrost in prefinjena tehnika prinesla tretje mesto in s tem bronasto odličje. Ze v prvem nastopu je presenetil po-zneiAi zmagovalec Američan Steve Mah-re. Na tej prvi progi je bil tako hiter, da je premagal vse tekmece. Tudi Švicar Joel (iaspo/ na drugem mestu si je lahko v drugem nastopu obetal, da se lahko vmeAa v boj za kolajne. Na tretjem mestu pa je bil Liechtensteinec VVenzel in takoj za njim Bojan Križaj. Šved Ingemar Stenmark prvi favorit se je moral zadovoljiti le s petim mestom. Jugoslovani so bili na izredno uspešnih startnih pozicijah za drugi »polčas« Boris Strel je bil sedmi. -Jure Franko pa Šestnajsti. Ugoden položaj za nase. V drugem odločilnem nastopu je bilo vse postavljeno na kocko. Spraševali so se vsi le tisto, ali bo hladokrvnemu Svedu uspelo, da nadoknadi zamujeno iz prvega »polčasa« Inge je dosegel res izvrstni čas. toda moral je čakati Se na preostale, ki hi Šah Radovljiško prvenstvo RADOVUICA - Na članskem prvenstvu občine Radovljica je igralo 30 igralcev. Zmagal je Osterman z enakim številom točk (7) kot drugouvrAčeni Petek. Imela sta tudi enak koeficient po Bucholzu, vendar je Osterman imel več zmag. Sledijo: Mali, Harinski in Jovan po 6 točk, Hrovat, Radevič in Roblek po .r),f) točk, Tramte, Šinkovec, Korošec in Mulej po 5 točk itd. Na prvenstvu se je izkazala mladinka Omejčeva, ki je zbrala polovico možnih točk. KRANJ - Na članskem prvenstvu Gorenjske so odigrali 3, kolo. Presenetljivo vodi Rodman z 3 točkami. Sledijo Jokovič, Ciril Logar, Krek po 2,5, Ciglič in KokoAar po 2 (1) itd. Z dobro igro še je izkazal tudi mladinec Kokošar, ki stoji bolie v prekinjeni partiji z Cigličem. Pomembnejši izidi 2 in 3. kola: Deže-lak-Kokošar 0:1. Roblek—Mali remi Osterman—Jusufi remi, Hribar—Jokovič 0:1, Vojičič-Rodman 0:1, Bukovac-Jo-kovič remi. Mali—Osterman remi. Mazi—Hribar 1:0. Roblek—Petek prelož. V. Perovič Gumar najboljši v prvem delu Kranj - Končan je prvi del gorenjske medobčinske namiznoten -ke lige. Lanski rrvak Gumar vodi zanetil ivb brez poraza fraki Gumarja so poki ali najzaneslji-vejAo igro. Triglav, Sava in Jesenice pa v ligi predvsem kalijo mlajše igralce za zahtevnejša tekmovanja. Med posamezniki je igral najboljše Bec (Gumar), ki v prvem delu tekmovanja ni bil poražen. Vodi Kumar s 14 točkami pred Triglavom in Savo 10, Jesenicami 8, Kondorjem 6, Krizami 4, Murovo 2 in MoAnjami 2 J. S. ALPINISTIČNEApVICE Stanovitno in lepo vreme v preteklih tednih je botrovalo tudi precejAnjemu Številu vzponov, ki so jih opravili člani AO Jezersko in AO Kranj Vzrok temu so prav gotovo tudi ugodne snežne razmere po gorah in marsikdo se je premislil in namesto na smučiAče zavil v hribe, bodisi po normalnih poteh, bodisi po stenah. V soboto 23. 1. so Karmen Kem. Rihard Murn, Dane Jagodic in Zdenko Jagodic preplezali v S steni Kočne zimsko smer Carmtn in sestopili po SZ grebenu Kočne na Veliki vrh. Istega dne sta Luka Karničar in Milan Senk preplezala Sinji slap v steni pod CeAko kočo Vsi so člani AO Jezersko. V soboto so bili v hribih tudi Kranjčani. Marko Ažman. Rudi Lanz. Andrej Zidar in Janez Triler so Breplezali Marjanovo diagonalo v laiAkem grebenu. Isto smer sta naslednji dan preplezala tudi Tomaž Jumn.ik in Nejc Zaplotnik V petek, 29. 1. sta Marko Stremfelj in Matjaž Dolenc opravila prvo zimsko ponovitev Variante malega babja-ka v JZ steni Velike koroAke Babe in nato sestopila po Grapi med Veliko Babo in Ledinskim vrnom. naslednji dan pa sta Marija Stremfelj ih Franci Markič ponovila Marjanovo diagonalo v Z steni Kalškega grebena. Matjaž Dolenc mu lahko prekrižali račune za ponovni tnumf na prvem mestu Vodilni po prvem nastopu , S. Mahre, ni naredil napake in zlato je bilo njegovo Še bolj napet l*>j je bil nato za tretje odličje Kdo ga bo dobil, ie bilo samo vprašanje časa /.a to kolajno ie hilo pet tekmovalcev, ki so Se čakali na start A že o sedmouvrščenem v prvem obračunu ni bilo več dvomov Boris Strel ie Se enkrat dokazal, da mu prvo mesto \ svetovnem pokalu v Cortini d'Ampezzo nihče ne more več oporekati Boris Strel na progi ni naredil napake. Vozil je hitro, s samo zanj značilno tehniko jemanja vratic. in uspelo mu je. da je na drugi progi dosegel najboljši čas in s tem je bila dobljena prva medalja v zgodovini jugoslovanskega smučanja Pri vsem tem ne moremo mimo ugotovitve, da je k jugoslovanskemu uspehu botroval s sedmim mestom tudi Bojan Križaj in s Štirinajstim Jure Franko. .Škoda je le. da je moral V sneg Jože Kuralt. odpela se mu je smučka, in jugoslovanski uspeh v Schlad-mingu bi bil Se popolnejši. Rezultati - IS Mahre (ZDA) 2:38.80, 2 Stenmark (Švedska) 2:39.31. 3. Strel 2:39,42,... 7. Križaj 2:40,01, 14. Franko (vsi Jugoslavija) 2:42,47. -dh NAJBOLJŠE UVRSTITVE JUGOSLOVANK SCHLADMING - V veleslalomskem nastopu žensk na svetovnem prvenstvu v tem Stajersko-avstrijskem smučarskem srediAču je prišlo do presenečenja pri podelitvi zlatega odličja. Zmagala je Švicarka Erika Hess, ki je izrazito dobra v slalomu. Sicer je treba zapisati, da je Hessova zmagala zasluženo, a takega njenega uspeha nismo pričakovali. K zlati medalji v kombinaciji je ta Švicarka dodala Se najžlahtnejAo odličje v veleslalomu. Je na najboljAi poti. ida bo naj-uspeSnejSa na tem svetovnem prvenstvu. Lep uspeh je dosegla tudi Američanka Cooper. ki je kombinacijskemu bronu dodala Se veleslalomsko srebro. Najbolj prijetna presenečanja pa so nam v tem veleslalomskem ženskem nastopu pripravile jugoslovanske tekmovalke. Mlada Andreja LeskovSek je bila z odličnim drugem nastopom trinajsta. Metka Jerman je Ae ujela uvrstitev med prvih petnajst, medtem ko je Zavadla-vova dosegla petindvajseti najboljAi čas. Uspeh žensk smo sicer pričakovali; a takega ne. Se posebno ker vemo. da je prav veleslalom pri naAih dekletih slabša disciplina kot slalom. Vseeno iskrene čestitke dekletom v modrih oblačilih, saj so dosegle take uvrstitve, ki bodo Sle v zgodovino jugoslovanskega alpskega smučanja. Takih uvrstitev kot sta jih dosegli Le-'.ovšek in Jermanova na svetovnih in olimpijskih igrah v veleslalomu Se nismo imeli. Na težkem in odlično pripravljenem veleslalomiAču je že po prvi vožnji najboljši čas imela poznejša zmagovalka Hessova. Z izredno vožnjo je presenetila njena sestrična Momka Hess. ki ie na drugem mestu le za nekaj stotina zaostajala za vodilno. Naše so vozile v Krvem obračunu odlično, saj je bila letka Jerman na desetem mestu. Nekoliko je zaspala le Andreja LeskovAek, ki je bila dvajseta. Na drugi progi je bilo nato vse odločeno. Eriki Hess ni bilo težko obdržati vodilnega mesta, Se posebno ne, ko je morala v sneg njena sestrična Monika. Vendar se je izkazala Konzetto-va, ki je za Liechtenstein osvojila prvo odličje, bron. Jermanova je bila hitro napoti. Le v spodnjem delu proge je Erehitro prišla v vratica. Zaneslo jo je, se omaj ujela, izgubila nekaj dragocenih sekund, a vendar Se prišla v cilj Njen čas ji je zadoščal za petnajsto mesto. Andreja LeskovSek je bila spet tista Andreja, ki mo jo bili vajeni gledati. Na progi je bila napadalna, hitra in zanesljiva. Zato tudi njena izvrstna uvrstitev. Niso namreč mačje solze(se prebiti i/, dvajsetega mesta na trinajsto. Rezultati - 1. Hess (Švica) 2:37.17. 2. Cooper (ZDA) 2:37,96, 3. Konzett (Liechtenstein! 2:38,03,... 13. Leskovsek 2:40,73, 15. Jerman 2:40,92, 25. Za-vadlav (vse Jugoslavija) 2:43,51. Polona Pehare je zaradi napake morala odstopiti. -dh Kondorjev občni zbor Godeaič - Člani Športnega društva Kondor z GodeAiča so se zbrali na občnem zboru in ocenili delo v letu 1981 ter sprejeli naloge za leto 1982. Društvo deluje že 14 let in je v tem času doseglo zavidljive uspehe. Organizirali so sposoben strokovni kader trenerjev, vaditeljev, učiteljev in sodnikov, ki opravlja delo brezplačno. Največja problema sta prostor in denar. V letih delovanja Kondorja so njegovi člani dosegali pomembne uspehe, o čemer pričajo pokali in priznanja, ki se jih je v teh letin nabralo kar precej. Tudi lani uspehov ni manjkalo. Našteti velja le najpomembnejše kot osvojitev naslova namiznoteniškega prvaka škofjeloške občine, zmago na nogometnem turnirju za pokal GodeAiča, dobre rezultate pionirjev in mladincev v gorenjskem nogometnem tekmovanju itd. Tudi program letošnjih prireditev je bogat. Potekal bo v znamenju 15. obletnice delovanja društva. Razen tradicionalnih prireditev bodo pripravili Ae pionirski nogometni turnir, tek na smučeh, kolesarjenje, strelska tekmovanja itd. Izvolili so novo vodstvo društva in najzaslužnejšim podelili priznanja. Odmevi občanov na svetovno prvenstvo v Schladmingu Uspehe je treba negovati KRANJ - NaAe alpske smučarke in smučarji odlično nastopajo na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju. Razveseljujejo nas naAa dekleta, ki se ne bojijo strmin Schladminga, čeprav so take, da vzbujajo vse spoš-spoštovanje. Še posebno, ker so na gosto posejane z veleslalomskimi in slalomskimi vratu Tako kot nas s svojimi uspehi razveseljujejo dekleta, nas radostijo tudi naši fantje, saj posegajo celo po odličjih, ki so merilo tega svetovnega prvenstva. V sredo, na sporedu je bil molki veleslalom, smo po prvi jugoslovanski medalji med občani Kranja naredili anketo. Le eno prešanje smo jim zastavili: Prvenstva res da Se ni konec, a kaj menite o uspehih naAih deklet in fantov doslej? Andrej Pogač ar: »Vsekakor vsa čast našim dekletom, ki nas razveseljujejo s takimi uspehi. Še posebno njihovemu trenerju Jožetu Sparovcu, ki zna naše smučarke pripraviti v pravem trenutku. Ne vem, zakaj se pri moških govori o presenečenjih. To Ae posebej velja za Borisa Strela. Ze v Cortini je zmagal in dokazal, da je veleslalomist svetovnega razreda. Tudi Bojanu Križaju bi v nedeljo v slalomu želel podoben uspeh ali pa Ae boljšega kot Strelu v veleslalomu. Skratka, uspehi obeh reprezentanc so že sedaj več kot zadovoljivi. Marjan Koren: »Ce upoštevamo možnosti, ki jih imajo jugoslovanski smučarji in smučarke, in dosedanje delo, so rezultati taki. kot pač so. Strelov uspeh v sredo je dokazal, da se hitro prebijamo v vrh svetovnega alpskega smučanja v tehničnih disciplinah. Ženske imajo dobro strokovno vodstvo, ki se spozna na svoje delo in skoraj nič ne zaostajajo za fanti. Vendar jih uspehi ne smejo uspavati. Trdo bo treba delati naprej « Miha Princi*: »Se vedno sem pod vtisom druge Strelove vožnje. Take vožnje, kot jo je Boris pokazal v odločilnem nastopu, ne moreš kar tako pozabiti. Odlično sta nastopila tudi Križaj in Franko. Škoda, da se je Kuraltu odpela smučka. Za našo žensko smučarijo so zelo spodbudni uspehi deklet Dolgo so bile v senci fantov. S trdim in načrtnim delom so dokazale, da so sposobne smučarke Vse te uspehe in trdo delo je treba razvijati naprej. D. Humer Izšla je knjiga »Smučarska šola Bojana Križaja« LJUBLJANA — »Uspehi Bojana Križaja niso povezani le s tekmovalno ambicijo in športno srečo. Tudi ne samo s talentom in napornimi pripravami Skrivnost njegovih rezultatov, kolikor je sploh skrivnost, je tudi v izredno izdelani smučarsko tekmovalni tehniki. Zato je prav, da ta tehnika, strokovno obdelana in jasno prikazana, postane dostopna številu ljubiteljev smučanja d« dobi posnemalce in da se na njeni podlagi razvije jugoslovanska šola smučanj«. je zapisal v predgovoru knjige Toneta Vogrinca »Smučarska šola Bonna Križaja« član predsedstva FIS in predsednik SZ Slovenije Janez Kocijantv Knjiga Toneta Vogrinca je v samozaložbi išla te dni, ko so oči ljubite)* smučanja uprte na prizorišče svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah \ Schladmingu. Imeni Tone Vogrinec in Bojan Križaj sta povezani z jUtlv slovanskim smučarskim vzponom v mednarodno areno. To sta imeni ki s ti knjigo odpirata novo obdobje na področju strokovne smučarske literature Knjiga Križajeva šola smučanja je namenjena ljubiteljem smučam« Popelje nas od prvih korakov na smučeh. Od najbolj splošnih podatkov začetnika do pravih mojstrov na smučeh. Ta Vogrinčeva knjiga je dobrodo/1 tudi zato, ker tri desetletja nismo imeli strokovne smučarske knjige. Skoraj p*4 z Jesenic. Prepričani smo. da to ni zadnje sodelovanje Toneta Vogrinca m Bojana Križaja. Od obeh se namreč pričakuje, da bosta dala na trg novo kniito, poglobljenim strokovnim delom, ki bo namenjeno zahtevnejšemu kn« smučarjev. I" Knjiga »Smučarska šola Bojana Križaja« bo v prodaji v vseh knjigarnah &. >sebni klubski ceni pa v Svetu knjige (Mladinska knjiga). -dh Smučarski teki Moštvena zmaga Triglava BOHINJSKA BISTRICA - Ker v Dolu ni toliko snega, da bi domači Partizan lahko organiziral smučarsko tekaško tekmovanje, so se Dolani odločili, da letošnje osemnajsto tekaško prireditev »Srebrna smučarska palica« prestavijo na znane FIS proge v Bohinjsko Bistrico. Udeležba je bila odlična, saj je nastopalo v vseh kategorijah nad dvestosedemdeset tekačev in tekačic iz osemnajstih klubov. Srebrna smučarska palica je tokrat v rokah tekmovalcev in tekmovalk iz kranjskega Triglava. V moštveni razvrstitvi so oili hitrejši od ljubljanske Olim-pije in Partizana iz Dola. Na zahtevni progi, bila je odjuga, je bil spet najzanimivejši tek članov na 15 kilometrov. Na startu so bili namreč vsi naši najboljši tekači. Tokrat je najhitreje premagoval smučino vojak VP Kranj Ivo Carman. ki je bil hitrejši od Toneta in Dušana Dju-ričiča. Odlično so se izkazali starejši mladinci. Član Olimpije iz Ljubljane Jani KrSinar je zmagal in v teku na 15 kilometrov dosegel najhitrejši čas. Vse to kaže, da je kvaliteta v jugoslovanskem tekaškem smučarskem vrhu vse večja. Morda se našim tekačem le obetajo boljši časi. Moštveni vrstni red - 1. Triglav 81. 2 Olimpija 70. 3. Partizan Dol 66. 4. Kranjska gora 60, 5. Pohorje-Hoče 52, 6. Bohinj in Kamnik oba po 38. Rezultati - člani (15 km) - 1. Carman (VP Kranj) 43:32,35. 2 D. Djuričič (Mojstrana) 43:35,95, 3. T. Djuričič (Kranjska gora) 43:43.58. st. mladinci (15 km) - 1. Kršinar (Olimpija) 43:14,95, 2. Klemenči (Dol) 44:00,96, 3. Kustec (Kranjska gora) 44:24,81, ml. mladinci (8 km) - L Greif (Pohorje-Hoče) 22:43,59. 2. Mašovič (Kranjska gora) 22:66.14, 3. Flere (Dol) 23:30,90, st. pionirji (6 km) - 1. Raišp (Pohorje-Hoče) 15:13.84. 2. Velepec (Dol) 15:29.44 . 3. Klemenčič (Triglav) 15:44.59. ml * nirji (3 km) - 1 Vodušek |Lm 8:22.35 , 2. Nunar (Triglav) 9 00:< Kranjčič (Maribor) 9:30.58. ti**, (5 km) - 1. Jelovčan (Triglav i 2. Munih (Olimpija) 16:33,16, 3. Po** (Olimpija) 19:37,32, ml. mladinke (h lometrov) - 1. Mlakar (Kranjska** 15:42.25. 2. Raišp (Pohorje-Hoče) ir.fi 3. Kokalj (Ihan) 17:59.61. st. pioatt (4 km) - 1. Smrekar (Dol) 16:0u* Bešter (Trigalv) 18:10.75. \. Klim horje-Hoče) 18:18,75. ml. pioat* (3 km) - 1 Hočevar (Triglav! IftOlft Rozman (Bohinj) 10:12.94. i P (Pohorje-Hoče) 10:32.18. DRŽAVNO PRVENSTVO NA FIS SMUČINI BOHINJSKA BISTRICA - T* organizatorji letošnjega država^ Frvenstva v smučarskih tekih > gmanu imajo težave s snegom. JS zato so se odločili, da bo lnot*< državno prvenstvo v smučanj tekih na FIS progi v Bahinjiki \ strici. Za državne naslove se bodoW rili člani, članice, starejši in ■** ndadinci in mladinke. Prvi obračuni so bili te včeraj.« so člani tekli na 30, star*i*i nal«a% in članice pa na 10 km. V sobote spored državnega prvenstva uw nji: člani bodo tekli na 15, «wt dolgo smučino bodo imeli tudi » rejsi mladinci, članice bodo isr svoj obračun na 5, enako dolgo ar* bodo imele tudi mlajše in stani* mladinke, medtem ko se bodo aakjt mladinci pomerili na 8 km š*j progi. V nedeljo bodo na sporedu* štafetni teki. Oba dneva bo start | 9. uri. Slovenska ženska alpska turneja J0aH£3 DrVl St&Tt na Zatrniku BLED— Vse je pripravljeno za današnji slalomski start na Zatrniku, ki je v okviru letošnje slovenske ženske alpske turneje Ta turneja namreč šteje tudi za točke v evropskem pokalu. Čeprav so v teh dneh boji na svetovnem prvenstvu v Schladmingu napeti, bo ta slovenska turneja izredno zanimiva. Na startu treh tekem bodo dobre smučarke. Organizatorjem SK Bledu, slalom, SK Triglavu, veleslalom, in ponovni slalom, ki ga organizirajo Ljubljančani.. se je prijavilo nad devetdeset tekmovalk. Mednarodna druščina bo res kvalitetna. Na prvi prireditvi danes na Zatrniku bodo nastopile smučarke ZDA (5), Romunije (3), Švedske (5), Italije (10), CSSR (4), ZRN (10). Francije (10), Norveške (13), koliko tekmovalk bo nastopilo iz Španije, Švice, Avstrije se še ne ve, medtem, ko se je za Jugoslavijo prijavilo trinajst smučark. Med njimi tudi celotna ženska prva garnitura, ki bo nastopila v ponedeljek na Kobli. Ljubljančani so ponedeljkov slalom iz Ulovke prenesli na Koblo. Ze včeraj je bila v hotelu Jelovica svečana otvoritev letošnje slovenske alpske turneje. Danes pa bo šlo zares. Prvi nastop v slalomu bodo dekleta opravila ob 10. uri. Za končni zatmiš-ki slalomski obračun se bodo tekmovalke borile ob 12. uri. Enak spored je tudi za sobotni veleslalom na Kobli. Organizator SK Triglav je ta veleslalom načrtoval na Krvavcu, toda na tem smučišču v teh snežnih razmerah ni mogoče dobro pripraviti obeh pr\x Prvi start bo tako ob 10. uri, drup m ob 12. Takoj po končanem veleslalomu bo slovesna razglasitev rant-tatov. Tudi Ljubljančanom je oujodio vreme. Slalom, ki so ga v ponedttjti načrtovali na Ulovkifso morali p**-nesti na Koblo. Tako bodo tekmova. ke vse te dni ostale na Bledu, kjer k tudi skupna organizacijska pisanu Vsi trije organizatorji SK Bled. S\ Triglav in Zveza smučarskih onjartt-zacij Ljubljana delajo z roko v rob Le tako se izognejo Se večjih strosko Merkur jeva KOVINA v Lescah je dobro založena tudi z urami,, stenskimi in budilkami, pa raznimi drobnimi gospodinjskimi aparati kot so seti za friziranje, likalniki, sokovniki, osebne tehtnice in podobno. IZBRALI SO ZK m y *********** Pri MURKI na Jesenicah (supermarket Union) imajo bogato izbiro blag za posteljne prevleke, od tankih batistov do grobih frotir as tih, pa vseh vzorcev. V Merkurjevi KOVINI v Lescah so dobili kompresorje tip E4 NL, 140 l, 4 kW, delovni pritisk-12 do 15 atmosfer — za opremo delavnic. 330 litrov zraka gre skozenj na minuto. Cena: 58.121,54 din metalka proda/sina kamnih V naši prodajalni vam nudimo ploščice, primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad Velikost 20 x 10 cm, kvaliteta VS Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic je 264,50 din Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure 7A UAS DOM PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n. sol. o. Kranj, Poitna ulica 4 Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosto delo in naloge KNJIŽENJE POSLOVNIH DOHODKOV IN IZDELAVA BILANCE (ročno) za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom Pogoj: — ekonomska srednja šola. Pouk usno delo traja en mesec. Kandidati naj naslovijo prošnje na komisijo za delovna razmerja usss Prijave sprejema 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 16 dneh po opravljeni izbiri. Kruha ne bi smelo nikoli zmanjkati Včasih se pa res zgodi, da se ti zvečer, ko ugotoviš, da ni doma kruha, najavijo obiski ali pa otroci sitnarijo za kruh. Potem brezglavo letaš od trgovine do trgovine in poskušaš srečo, da bi dobil vsaj pol štruce. Prodajalke pa nam skoraj z zadovoljstvom odgovarjajo, da ga je že davno zmanjkalo ... Zaman se oziraš tudi po trajnih kruhih, o katerih si že slišal da hi se lahko rešil iz zadrege. Res, veliko zavisi od poslovodij, koliko vrst kruha naročajo v pekarni. Skoraj ne moreš razumeti, da ne naročajo kruhov z daljšim rokom trajanja, saj so konec koncev v trgovini vendarle plačani po prometu. Drugače bi bilo, če bi jih ne bilo dobiti. Vendar kranjska pekarna že dva meseca peče poleg vseh ostalih, ki jih že poznamo, pet novih vrst trajnega kruha: prleš-kega, turističnega, štajerskega, ajdov kruh in bio hlebček. Skupaj prihaja iz tega Zitovega tozda 16 vrst standardnih kruhov in 11 trajnih in poltrajnih. Morda o vsakem posebej nekaj besed, da bomo vedeli, kakšni so novi kruhi in da jih bomo v naši špeceriji vedeli zahtevati. Prleški kruh je 700-gramski, izdelan po kislem postopku, spe-čen iz mešanice ržene in pšenične moke: 60 odstotkov je ržene moke, ostala je črna pšenična moka. Prav zaradi kislosti ima najdaljšo dobo trajanja, kar 12 dni. Zanj pa je treba odšteti 21,40 dinarjev. Turistični kruh je 600-gram-ski, spečen iz bele pšenične moke, zamešen z mlekom in dodatkom maščob. 22,60 dinarjev stane. Štajerski kruh je spečen iz mešanice ržene in pšenične moke, samo v drugačnem razmerju kot prleški, in je pečen po klasičnem postopku. Oba, tako prleški kot Štajerski, imata dodano kumino v zrnu, ki da kruhu posebno aromo. Sicer je pa znano, da so že naše babice dajale v kruh kumino in janež. Štajerski kruh je 500-gramski, stene pa 14,20 dinarjev. Poleg kilogramskega običajnega ajdovega kruha so v kranjski pekarni začeli peči tudi 400-gram-ski trajni ajdov kruh, ki je pri kupcih zelo dobro sprejet. Iz 40 odstotkov ajdove moke je spečen, ostalo je črna pšenična moka. 16,80 dinarjev stane. BIO hlebček je zamešan iz polbele moke, dodani so mu bio otrobi z dodatkom janeža zaradi boljše arome. Priporočajo ga predvsem tistim, ki bi radi shujšali, ker ima za več kot polovico manj kalorij kot ostali kruhi, in pa tistim, ki trpe za slabo prebavo: v tem kruhu je več balastnih snovi, ki vzpodbujajo črevesje. Peki imajo prav, ko trdijo, da kupujemo le eno vrsto kruha, pač takega, kakšnega smo vseskozi vajeni, ne da bi pomislili, za kaj ga bomo rabili; vseeno nam je, če ga bomo podrobili v mleko ali pa jedli zraven gnjati. Pa ni vseeno. Gnjat, maslo in podobno bo lahko vse drugačnega okusa ob kakšnem ajdovem ali podobnem kruhu, kot ob navadnem belem ali črnem. Ves ta kruh je pakiran v Eosebno folijo, da pride kupcu res igieničen v roko, obenem pa se mu tako tudi podaljša trajnost. Sicer pa, kot smo že rekli, prleškega bomo lahko imeli doma 12 dni, vse ostale nove kruhe pa sedem. Če se bomo odločali za take vrste kruha, ga bomo zagotovo manj ali celo nič zavrgli pa še lepo svež bo do zadnjega. Naj vam ne bo nerodno zahtevati ga od vašega prodajalca. Peki ga pečejo za vse trgovine, ne le za nekatere. Os. ISKRA — industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj TOZD Tovarna telefonskih enot BLEJSKA DOBRAVA Na podlagi sklepa delavskega sveta temeljne organizacije razpisujemo imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA temeljne organizacije Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednic pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, - da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj, - da pozna smeri razvoja in proizvodnje ter strateške usmeritve temeljne organizacije, - da izpolnjuje določila družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Jesenice, - da aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik. Mandat traja 4 leta. Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v zaprti ovojnici v roku 15 dni po objavi na naslov: Iskra - industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, TOZD Tovarna telefonskih enot, 64273 Blejska Dobrava, z oznako »za razpis I PO«. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 45 dneh po zaključku razpisa. krajevna skupnost Ziri ponovno objavlja dela in naloge KNJIGOVODJE IN PLANERJA ANALITIKA Poleg sploinih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje: - višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in I leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom v delovni skupnosti KS Ziri. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Krajevna skupnost Ziri. Stara vas 14. Ziri. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav. GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 75 prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva 2 teksturirna stroja LE-ESONA 556 leto izdelave 1969, inv. št. 4171 in 4172, izklicna cena je 100.0Wdin za kos; stroj za rezanje PERFECTA Typ B - Firma RUCKH leto izdelave 1972, inv. št. 4897, izklicna cena je 250.000 din, stroj za parjenje UNIVER-SAL Tvp STF - firma RUCKH leto izdelave 1974, inv. št. 5407 izklicna cena je 200.000 din. Licitacija bo v ponedeljek, 8. 2. 1M2, ob 9. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva 75. Ogled navedenih strojev je možen eno uro pred pričetkom licitacije. HOTELSKA FAKULTETA OPATIJA ŠOLSKI CENTER RADOVLJICA Dislocirani oddelek Bled razpisuje vpis v 1. letnik Hotelske fakultete Opatija - Dislocirani oddelek Bled (studij ob delu). Pogoji za vpis: končana srednja šola Prijave sprejema Šolski center Radovljica, Gorenjska cesta 1.1. do 22. februarja 1982. Informacije po telefonu: 064-75-871 in 77-331. OLA8 14. STRAN GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH PETEK, 5. FEBRUARJA KAM ECREinfl HOTEL CREINA in ANSAMBEL MODRINA prirejata VESELO PUSTOVANJE v soboto, 20. 2. 82 od 20.-01. ure. Poleg pustne jedače bo za dobro razpoloženje poskrbel ansambel Modrina. Pustni ples prirejamo na pustni torek, 23. 2. z ansamblom Modrina, od 20. —01. ure. Rezervacije in prijave v recepciji hotela Creina. KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS OBVEŠČA: • Dobrna, PUSTNO RAJANJE, 19/2, 3 dni • KARNEVAL v Noverd Vinodolskem. 3 dni. 19/2, avtobus • Križarjenje z *L I BURNI JO«, lOdni, 16/4. cena od 15.000 do do 30.000 din STROKOVNA POTOVANJA: • PARIZ — SIMA in SIA 82, med. razstava kmetijskih dosežkov, 4 dni, 11/3 • PARIZ — med. salon elektronskih sestavnih delov, 4 dni, 4/4 • FRANKFURT - sejem glasbil. 4 dni, 12/2, 15/2 • BERLIN - ITR, med. turistična borza, 4 dni, 1/3 • HANNOVER - DIDACTA 82, med. razstava učil, 2 dni, 8/3 • FRANKFURT - med. spomladanski sejem, 4 dni, 1/3 • VERONA - kmetijski sejem 2 dni, 19/3 • LEIPZIG, med. tehnični sejem, 2 dni. posebno letalo, 15/3 in 16/3 • MUNCHEN. obrtniški sejem, 3 dni, 14/3. 16/3, 18/3 • KOLN, med. sejmi - Demotehnica. gospodinjski aparati, želez-nina, 4 dni, 9/2 in 12/2 * SMUČANJE: • KANIN - odhod vsako soboto, 7 dni • PAMPEAGO - 6/3, 13/3, 20/3, 27/3. 8 dni * •CHAMONIX - 12/3. 19/3, 9 dni • AVORIAZ - 12/3, 19/3, 9 dni • LES MENVIRES - 12/3.19/3, 9 dni • COURCHEVEL - 19/3. 9 dni • MARMOLADA - 24/4, 8 dni • VAL SENALES - 25/4, 8 dn • STURAJSKA DOLINA - 2i 26/4, 5 dni VESELO PUSTOVANJE Z »ZLATIM HAZARDOM« HOTELU SLON 19/2. turistična agencija globtour Informacije in prijave GLOBTOUR Ljubliana rjhšl M,mm. - 213-912 in 213-843 m" GLOBTOUR L|uhh,«vi,v pt&T Go-spbšvetsi .GLOBTOUR RENT- A-CAR -. M.iMi.aKrti; 2 i 3- 992 m <>-i A 8-10 -25. 3. 82 z letalom iz Ljubljane — 12. 3. 82 z letalom in vlakom 20. marec 82 Zagreba 1 STROKOVNI SEJMI - FRANKFURT - 4xBAU - 23.- - HANNOVER - DIDACTA - 9. - VERONA - kmetijski sejem 19.- 2 SMUČANJE V SLOVENIJI - KOPE — Partizanski dom — še nekaj prostora v februarju odhod 14. 2. in 21. 2. 82 - ROGLA — Hotel Dobrava v Zrečah — s prevozom na Roglo — primerno za zaključene skupine - JEZERSKO - Hotel Kazina in Planinka 13. 2. in 20. 2. 82 . 3 SMUČANJE V Č88R - Liptovski Jan — Chata Tatra 6. 2. in 13. 2. 82 lastni prevoz 4 ZIMA OB MORJU, V TOPLICAH IN HRIBIH - STRUNJAN — Zdravilišče Svoboda — vikend in mini počitnice - PORTOROŽ - Hotel Bernardin, Slovenija, Riviera - OPATIJA - Grand hotel Adriatk - POREČ - Hotel Delfin, Parentium, Diamant - VRSAR - Hotel Pineta - RAB — Hotel International - SIBERNIK - Hotel Ivan in Jure - SPLiT - Hotel L>av ČATESKE TOPLICE -Hotel Terme in Zdraviliški dom DOLENJSKE in ŠMARJEŠKE TOPLICE RADENCI - Hotel Radin A in BLED - Hotel Krim BOVEC - Hotel Kanin ŠKOFJA LOKA - Hotel Transtuns 5 PUSTOVANJE - ŠMARJEŠKE TOPLICE - 20.-21. 2. 82 z ogledom pustovanja v Šentjerneju - PTUJ — 20 — 21. 2. 82 — z ogledom karnevala in zabavo 6 DAN ŽENA - ŠMARJEŠKE IN DOLENJSKE TOPLICE - vikend paket in enodnevni izlet - SAN MARINO - 6.-7. 3. 82 - PRAGA - 5.-7.3.82 PREVOZI — za zaključene skupine organiziramo avtobusne prevoze. INDIVIDUALNIM potnikom, kakor tudi ZAKLJUČENIM skupinam posredujemo hotelske rezervacije ter letalske in železniške vozovnice (po domovini in inozemstvu). Informacije in prijave: GLOBTOUR Ljubljana posl. Maximarket 213-912, 213-843, posl. Gosposvetaka 4 - 311-164 in 327-743 RENT a CAR - Maximarket 213-992, 213-840. NA PUSTOVANJE V ŠMARJEŠKE TOPLICE vabi Globtour. Izlet z avtobusom traja 2 dni in stane 780 din. Avtobus bo odpeljal v soboto, 20. februarja oo 15. uri s Trga osvoboditve v Ljubljani. Po nastanitvi v hotelu v Šmarjeških toplicah bo veselo pustovanje z večerjo in glasbo. Maske so obvezne, zato bo v hotelu orga nizirana prodaja mask, očal in klobukov. Naslednji dan bo po zajtrku na voljo hotelski bazen, po kosilu pa se bodo udeleženci odpeljali v Šentjernej, kjer si bodo ogledali pustni karneval. Povratek v Ljubljano bo v večernih urah. Z LADJO V GRČIJO Po številnih uspešnih potovanjih z ladjo po Sredozemlju o; Kompas letos potovanje do nekaterih mest v Grčiji pod naslo\ čitnice na ladji Liburnija«. Potovanje, ki traja 10 dni, je organi« tako, da se v pravem pomenu besede lahko spočijete, obenem pa i vsake luke, kjer bo ladja pristala, organiziran izlet do različnih ip*yy vinskih znamenitosti. Ogledali si boste lahko znamenitosti DujV nika, starega Korinta, Miken, Argosa, Naupliona, starega Epidauiu Atene, se povzpeli na Akropolo, se sprehodili po Krfu in na koncu jw vanja obiskali še Bari, kjer bo zaključna »Kapetanska večerja«. Sij vanje z eno naših najmodernejših ladij Liburnijo bo udobno skrbljeno pa bo tudi za zabavo, saj bo vsak večer igral ladijski orWj Na ladji bo tudi ladijski zdravnik. Odhod na omenjeno potovanj 16. aprila, cena pa je od 15.000 din naprej, odvisno od kategorije kajkj V ceno je vračunano: prevoz z ladjo Liburnija, prevoz z avtobusi Ljubljane do Reke in nazaj, polni penzion na ladji (odlična laj, kuhinja z bogatimi obroki), pristaniške takse, uporaba ležalnikov* ladji, organizacija in vodenje ter zavarovanje. Podroben program je na voljo v vseh poslovalnicah Kompasa. VESELI pusln vlak pelje v Iatro - pustovanje - Medulin, 20. in 21. H. 1982. Vlak pelje iz Maribora, Celja, Ljubljane, Postojne in Kopra. Vse informacije in prijave sprejemajo turistične DosIovilJ TTG-v Ljubljani, Mariboru, Ceiju, Kopru, Postojni p rožu. Rogaški Slatini. Prijavite še lahko tudi na ie|f*2S postaji na Jesenicah in v Novi Gorici. CENEJE DO ZNANJA! DELAVSKA ENOTNOST PAKETNI NAKUP 20% POPUST OBROČNO ODPLAČEVANJE Prvi paket Več avtorjev: AKTUALNI PROBLEMI MARKSIZMA 310,- din A. Bibič INTERESI IN POLITIKA 550,- din P. Alatn: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI 420, din B. Kavčič - I. Svetilk: POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE DELA 360,- din V Sruk: FR0MM0VA HUMANISTIČNA VIZIJA 290,- din 1.930,- din - 20 % popust 386, - din 1.544,- din (v 5 obtokih; 1 obrok 308,- din) DrugI paket: A. Kranjc: IZOBRAŽEVANJE NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA 220,- dih S. Be/danov: ZDRUŽENO DELO J** IZOBRAŽEVANJE 190, - din A. Kranjc: METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 260,- din E. Roje: IZOBRAŽEVANJE ZA DELO IN SAMOUPRAVLJANJE 360. - din 1.030,- din - 20 % popust 206,- din 824,- din (v 3 obrokih; 1 obrok 274,- din) Tretji paket: Več avtorjev: INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU 150, - din G. Devetak: TEHNIČNE INOVACIJE - 550. - din L Sočan: POT V GOSPO DARSKO RAZVITOST 360, - din M. Bunc: MARKETING V ZDRUŽENEM DELU 390, - din C. Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NASE GRADITVE SOCIALIZMA 250, - din 1.700, - din - 20 % popust 340,- din 1.360, - din (v 5 obrokih; 1 obrok 272, - din) Četrti paket: S. Ilić: PSIHOSOCIOLOŠKI ASPEKT INFORMIRANJA V ZDRUŽENEM DELU . 250,- din F. D?inić: KOMUNIKOLOGIJA 320, - din dr. V. Stambuk. KIBERNETIKA 250, - din M. Gorjup: SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO 140,- din L. Šetinc. TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA 190,- din 1.150,- din - 20 % popust 230,- din 920, - din Iv 3 obrokih; 1 obrok 306 - din) Peti paket: . Več avtorjev: KRONOLOGIJA NAPREDNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1868-1980 700,- din P. Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI 420,- din dr. M. Stiplovšek: RAZMAH STROKOVNEGA SINDIKALNEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1918- 1922 650,- din V. Tomšič: ŽENSKA V RAZVOJU SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE JUGOSLAVIJE 240,- din 2.010,- din - 20 % popust 402,- din 1.608,- din (v 5 obrokih; 1 obrok 321,- din) Šesti paket: M. Kerševan: RAZREDNA ANALIZA IN MARKSISTIČNA DRUŽBENA TEORIJA 300. ~ dm C Ribtčič: IZVRŠNI SVET V DELEGATSKEM SKUPŠČINSKEM SISTEMU JUGOSLAVIJE 300,-dr dr. B. Kavčič-V. Anton«: SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ 250,- dr - 20 % popust 850,- or 170,- din 680.- din (v 3 obrokih; 1 obrok 226, - din) • 2 vplačilom 1. obroka na žiro račun št.: 50100-603-41502 DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana. Dalmatinova 4 in navedbo žaljenega paketa vam pošljemo naročen(e) paket(e) in ustrezno dokumentacijo za obročno odplačevanje. Podrobnejše informacije zahtevajte na naslov DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 (telefon 320-403), Knjigarna DE (telefon 317-870) in po vseh knjigarnah v Sloveniji. NAGRADNA KRIŽANKA PETEK, 5. FEBRUARJA 1942 RADIO, KRIŽANKA SOBOTA, t. FEB Prr. program 4.30 Jutranji program - ste-reo - 7.30 Z radiom na poti -8 06 Pionirski tednik • 9.06 Matinejski koncert - 9.45 Za- Cojmo pesem - MPZ RTV jubljana - 10.06 Panorama lahke glasbe - 10.40 Po republikah in pokrajinah - 11.06 pojo amaterski zbori - 11.30 Pogovor s poslušalci -. 12.10 Godala v ritmu' - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Veseli domači napevi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naAih krajev - Iz naAih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... 14.06 Glasbena matineja -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.06 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi • 19.56 Domovina je ena - 2000 Sobotni zabavni većer - 21 00 Oddaja za Slovence na tujem - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba D nagi program 7.30 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -clasba. tema dneva »Človek a\ prosti čas«, koledar večernih prireditev, druge servisne mforamcije, Minute za EP in Ae kaj - 19.25 Sport in glasba . 21 15 Pol ure za chanson -21.45 SOS - V soboto obujamo spomine - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa VAS TURISTIČNI SERVIS POSLOVALNICA KRANJ BB TELEFON: 2». 472, 2*473 NEDELJA, 7. FEB. Prvi program 5 00 Jutranji program - glasba - 7.30 Zdravo, tovariAi vojaki' - 7.40 Vedri zvoki - 8.07 Radijska igra za otroke -Ljubica Ostojič: Deček s ključem okrog vratu - Skladbe za mladino - 9.06 Se pom-nrte. tovariAi - 10.06 Nedeljska matineja - 11.00 NaAi poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba • 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna -gran Miličinski: Skavt Peter . 14 25 Z majhnimi ansambli . 14.40 Pihalne godbe - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedelj-tlu reportaža - 15.56 Listi iz not«** - 16.20 Gremo v kino -17.06 Priljubljene opeme melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - G. Parenti: Kosma-■n - Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.36 Lahko noč, otroci! -19.46 Glasbene razglednice -10.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih -Skopni program JRT - Studio Zagreb - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Nočni koncert lahke glasbe - 00.06 Nočni program • glasba Dragi program 730 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -iaort, fiaaba in ee kaj - 19.30 gtereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 Jazz — klub — gost kluba: Vladimir Trop - 22.45 Zrcalo dneva - 22.56 Glasba za konec programa /£\ VAŠ TURISTIČNI SERVIS POSLOVALNICA KRANJ 122,'**. TELEFON: 28-472, 28-473 PONEDELJEK, 8. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Karol Pahor: Kraguljčki 9 05 Glasbena matineja - 10.06 Rezervirano za... - 11.06 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naAih krajev - Iz naAih spAoredov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.06 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 NaAi poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Fantje z vseh vetrov - 20.00 Kulturni globus -20.10 Iz nafte diskoteke -21.06 Glasba velikanov - Bela Bartok: Divertimento za godala - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleAčini - 22.25 Iz naAih sporedov -22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih piareditev, druge servisne informacije, Minute za EP in Ae kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II programu Sonny Stitt - Paul Desmond 20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa MS ---\ VAŠ TURISTIČNI SERVIS w POSLOVALNICA KRANJ TELEFON: 2*-472, 28-473J KOMPAI TOREK, 9. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.06 Za Aolarje - 8.35 Iz K' isbenih Aol - Zavod za glasno in baletno izobraževanje - 9.06 Glasbena matineja - 10.06 Rezervirano za ... -11.06 Ali poznate - 11.35 NaAe pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naAih krajev - Iz naSih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam 14.06 V korak z mladimi -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.06 Radijska igra - Bob Leshoai: © metalka \ sanitarna v keramika J^f*/f/f,a J RADIO TRIGLAV JESENICE Ponedeljek: 16 00 Domače aktualnosti -obvestila 16.30 Ponedeljkov »porini pregled - Morda vas H zanimalo - 17.20 Nafti od-Hlevi - čestitke ali Izbor domače Klasi* Torek: I-S0O Domače aktualnosti ■ obvestila - 16.30 Oddaja za mlade Morda vas bo zanimalo 17 20 Delegati spraftu-K Oddaia n NNNP - Č e ■ritke greda: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila • 16.30 Stop zelena ltV ■ Morda vas bo zanimalo .Čestitke Četrtek: 16 00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 NaAe zrcalo - Morda vas bo /.animalo 17.20 Po domače za vas ■ Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila 16.90 Kulturnu snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Nafti odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti • obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.K) Nafti odmevi • Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Naši odmevi - Morda vas bo zanimalo Jeza prednikov - Glasbeni in-termezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleAčini - 22.25 Iz naAih sporedov - 22.30 Vodomet melodij - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku v . . .«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije. Minute za EP in Ae kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.30 Spekter - 22.15 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza (III. oddaja) - Miljutin Negode - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa l/0T\ VAŠ TURISTIČNI SERVIS POSLOVALNICA KRANJ SSSSSfl TELEFON: 2* 472, 28-473 SREDA, 10. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaftko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - Škotska ljudska glasba - 13.00 Danes du 13.00 - Iz naAih krajev - Iz naAih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 NaAi poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Uglasbene pesmi Ivana Cankarja - 18.15 Naft gost - 18.30 Srečanje harmonikarskih orkestrov III. del - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta - 20.00 Koncert za besedo - 20.30 Dve sonati VVolfganga Amadeusa Mozarta v izvedbi pianistov Dubravke TomAič-Srebot-njakove in Acija Bertonclja -21.05 Gaetano Donizetti: Odlomki iz opere »Lucia Lammermoor« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleAčini - 22.25 Iz naAih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Garbarek - Stenson - Enrico Rava - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in Ae kaj -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po poAti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa VAŠ TURISTIČNI SERVIS POSLOVALNICA KRANJ TELEFON: 28-472, 28-473 ČETRTEK, 11. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.06 Za Aolarje - 8.35 Mladina poje - Mladinski pevski festival Celje 81 (20) - 9.05 Glasbena matineja - 10.06 Rezervirano za .. . - 11.06 Ali poznate - 11.35 NaAe pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naAih krajev - Iz naAih sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade po-sluAalce - Plesne oblike skozi stoletja - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Orgelske skladbe madžarskih skladateljev - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Humor z vsega sveta -IX. - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemAčini in angleAčini - 22.25 Iz naAih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 2(r2 13 00 Od enih do sedmih glasba, tema dneva »Vroče-hladno«. koledar večernih prireditev druge servisne informacije. Minute za EP in Ae kaj - 19.25 Stereorama 20.00 Od ena do pet - 21.00 Zavrtite, uganite 22.00 S festivalov jazza - jazz Ost West. Nurnberg/80 - IX del 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa --—~ VAŠ TURISTIČNI SERVIS POSLOVALNICA KRANJ TELEFON: 28-472, 28-473 PETEK, 12. FEB. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 7 30 Z radiom na poti - 8.05 Za Aolarje - 8.35 Otroške igre - 8.50 NaAi umetniki mladim posluAal-cem - R. Simoniti, M. Brav-ničar - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.06 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naAih krajev - Iz naAih sporedov - 13.20 Obvestila in za bavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje - 14.05 »Perpetuum Mobile« ... - 14.25 NaAi po-sluAalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... - 21.05 Oddaja o morju in pomorftča-kih - 22.15 Informativna oddaja v nemAčini in angleAčini - 22.25 Iz naAih sporedov - 22.30 Radi ste jih po-sluAali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in fte kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Stop pops 20 - 21.30 Misel in pesem - 22.15 Popularna country glasba - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Predel ob |užnem polu !■:,( n. steber i svetilom Ff. film. Igralec De ton Prebivalec arabskega polotoka Bodeča travn. rastlin« Razlekov. balon z zaprto gondolo Tovarna avtomobilov v Mariboru Rlbi.ki pripomoček Angleški filmski producent (Artur) Am. gramo-lonaka In radl|aka družba Škotska reka Sankcl|a prestopek Meh. tlim Igralec (Pedro) Krlvulla adlab« tlSnlh sprnmi .nI) Žensko pokrivalo (množ ) Prvi povojni predsednik Avetrl|e Enoletne tropska ol|nlca Kari Lleb knech! II. državnik (grof Camlllo) Starogr dldakt. pesnik Egtpt maršal ki |e storil samomor Calleka tovarna posode Temeljni zakonik države Prvotni preblv. Plrenej. polotoka Nasilna delavnost, llranl|a Slov germanist (Jakob) . Olika kalcllevega karbonata Rešitve po Al j i te do srede, 10. februarja do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Mole Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 29. januarja: epilepsija, karierizem, onan. ikar. niče. boban. oka, kamela, mango, olav, opera, jasnina. mt. uniati. par. gabro. past. otis. karta. ol. mark. planina, po. ai. olivier, rjavolaska. tati, anton. Prejeli smo 188 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (150 din) prejme Miro Koblek. BaSelj (S2. Preddvor. 2. nagrado (120 din) prejme Mihelečina vester-nov. V ospredju je čustven odnos med Indijanka in mladim belcem (Kirk Douglas), ki se nazadnje pridruži in dijanskemu plemenu. Oddajniki II. TV mreže: 14.50 Test - 15.05 Vroči veter, ponovitev TV nadaljevanke -16.00 Lvon: EP v umetnostnem drsanju 19.00 SP v bobu dvosedu, posnetek iz St. Moritza - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV kaseta: Moni Kovačič - 20.30 Poezija 21.06 Poročila - 21 10 Rojaki: Dimče Solidarni, dokumentarna oddaja - 21.40 Športna sobota - 22.00 Izziv novega, dokumentarna serija * TV Zagreb — I. program: 930 PočitniAki spored za dijake - 10.00 Poročila - 10.05 PočitniAki spored za diiake. nadaljevanje 10.40 TV v Aoli: TV koledar. Ustvarjanje Titove Jugoslavije 1200 Slalom iS ženske, posnetek 1 teka 12 25 Haus: Slalom za ženske, prenos 2 teka -13.55 Nogometni turnir Var-darja - Partizan : Dinamo (Dresdenl - 15.45 Poročila -15J50 TV koledar - 16.00 Košarka Sibenka : Partizan -17 30 OtroAka oddaja 18.30 Ti dnevi ta leta, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prepovedano stop niAče. ameriAki film - 22.05 TV dnevnik - 22.20 Nočni žep 00.20 Poročila NEDELJA, 7. II. 8.55 Poročila 9.00 Ziv žav. otroAka matineja - 9.50 Propagandna oddaja 9.55 Scnladming: Slalom za moške, prenos l.teka . 11.10 TV kažipot 11.30 St. Moritz: SP v bobu dvosedu - vključitev v prenos - 12.20 Propagandna oddata 12.2-r> Schladming Slalom za moške, prenos 2. teka 14.20 Poročila - 14.25 Prebujajoča se dežela, ameriAka nadaljevanka - 16.00 MPF Celje 81: Skoraj samo dekleta - 16.40 Športna poročila 16.55 Skrivnost Nikole Tesle, jugoslovanski film - 18.40 Človek brez meia: 6 mesecev z ladjo Ljubljana, dok. serija - 19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 S. Pavič Zadnje dejanje, nadaljevan ka TV Beograd - 21.40 Športni pregled - 22.10 Poročila Scenarist Si niša Pa vič in režiser Sava Mr mak sta v nadaljevanki Zadnje dejanje obudila razpad četniških ostankov in uspešno delo mlade varnostne službe v prvih povojnih letih. Prvi del nadaljevanke obravnava čas po čet-niškem porazu na Ze-lengori spomladi 1946, medtem ko se drugi osredotoči na lik Draže Mihajloviča. S strogo dokumentarnim pristopom so avtorji ustvarili pristno in razburljivo dramsko delo. Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za J L A (do 12.00) - 15.00 Test -15.15 SP v bobu dvosedu, posnetek iz St Moritza - 15.45 Lvon: EP v umetnostnem drsanju revija, prenos 19.00 Kratki film - 19 30 TV . dnevnik - 20.00 Cas jazza 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.06 Izobraževalna oddaja -21.35 H Fallada Človek hoče navzgor. TV nadaljevanka 22.30 Kronika festa (do 23.151 TV Zagreb - I. program: 8.50 Poročila 1000 OtroAka matineja - 11.00 La- Fonta-inove basni - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Posvetovalnica za starAe - 13.30 Samoborsko pogorje - 14.00 Jugoslavija dober dan 14.45 Gledalci in TV - 15.15 Vesolje, dokumentarna serija - 16.15 Praznik pečenega krompirja, sovjetski film - 17.40 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 S Pavič: Zadnje dejanje. TV nadaljevanka - 21.40 Športni pregled - 22 10 TV dnevnik PONEDELJEK, 8. II. 845 TV v Soli: TV koledar. Pravljica, Etnografski muzej v Zagrebu. MakedonAčina -10.00 Poročila - 10.05 TV v Aoli: MaterinAčina, Risanka. Sumadija, Prirodopis, Risanka, Iz arhiva šolske TV. Zadnje minute - 16.00 Kmetijska oddaja T V Beograd - 17.00 Poročila - 17 05 Zgodovina letalstva, francoska serija -18.00 Delegatski vodnik: Delovanje delegatskega sistema v SIS - 18.20 Zobozdravstvo: Nikoli ni prepozno - 18.30 Obzornik - 18.45 Zdravo mladi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Prešernov dan - prenos proslave iz Cankarjevega doma - 21.00 S. Grum: Dogodek v mestu Gogi, predstave Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice - 22.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe po Shakespearju - 18.00 Deček Skok - 18.15 Krvodajalci, izobraževalna oddaja - 18.45 Športni gTafikon - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po sledeh napredka, oddaja TV Ljubljana - 20.55 ZagrebAka panorama - 21.15 Lice ob licu, ponovitev zabavno glasbene oddaje - 22.05 Kronika festa (do 22.50) TV Zagreb - I. program: 15.30 TV v Soli: Varnost v prometu. Zgodba, Matematika, »Suma Striborova« (do 16.35) - 17.40 Poročila - 17.45 Zgodbe po Shakespearju -18.00 Deček Skok - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Zdravo mladi 19:«) TV dnevnik 20.00 Hvalnica norosti, drama - 20.45 Glasbeni trenutek - 20.50 Argumenti - 21:35 Dokumentarni film 21.50 T V dnevnik TOREK, 9. II. 8.55 TV v Aoli: TV koledar. Varnost v prometu. O pogumu. Dnevnik 10 - 10.00 Poročila 10.05 TV v Aoli: Rastlinski laboratorij. Risanka. Puškin. Dragoslav Andrič. Risanka. Glasbena vzgoja. Zadnje minute - 15.30 TV v Aoli: Učenci v samoupravni družbi. Savinjska dolina. Zanimivo potovanje - 16.45 Poročila 16.50 Potovanje Škrata Spančkolina. češka risana serija - 17.00 Pustolovščina. otroAka serija TV Beograd 17.30 Propagandna oddaja - 17.35 Veleslalom za moAke, posnetek iz Kirchber-ga - 18.30 Obzornik - 18.45 Cas, ki živi: Pohod na Stol -19 15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Skupno, oddaja TV Beograd in drugih jugoslov. studiev 20.50 E. L. Vovnich: Obad. sovjetska nadaljevanka - 21.55 V znamenju Oddajniki II. T V mreže: 16 55 Test - 17.10TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Knjige in misij 18.45 Amaterski studio -19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert narodne glasbe -20.45 Dokumentarna oddaja - 21.35 Zagrebška panorama -21.50 Izviri - 22.20 Kanjon Lazarjeve reke, dokumentarni film - 22.35 Kronika festa (do 23.20) TV Zagreb — I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Otroška oddaja 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Amaterski studio -19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno - 20.50 Ugrizni v naboj, ameriški film - 22.55 TV dnevnik SREDA, 10. II. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Učenci v samoupravni družbi, Savinjska dolina, Zanimivo potovanje - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Biologija, Risanka, Kocka kocka, Poklici, Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute - 17.25 Poročila - 17.30 Ciciban, dober dan: Civ čiv še dolgo bom živ. 2. del - 17.45 Padla z neba, češka otroška serija - 18.15 Okrogli svet - 18.30 Obzornik - 18.45 MPE Celje 81: l.del zaključnega koncerta -19.15 Risanka - 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.24 T V in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Smrt v živo. francosko- za -hodnonemški film 22 05 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17 4-5 Cas za prav Ijico - 18.15 Aktualnosti 1845 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Panorama, kulturna oddaja 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Sir Laurence Olivier je izbral za vas: H. Pinter Zbirka 22.10 Kronika festa Ido 22.551 TV Zagreb - I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Cas za pravljico - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Sisak -18.45 Pod zastavo, oddaja TV Novi Sad - 19.30 TV dnevnik - Zabavna sreda -20.00 Zgodbe iz delavnice, humoristična serija - 20.50 Od Vera Cruza do Los Angelesa. potopis, glasbena report. - Sečuanski spomeniki stare kitajske kulture -21.30, Zagrebški plesni ansambel, baletna oddaja 21.55TV dnevnik ČETRTEK, il. II. 8.55 TV v Aoli: TV koledar. Matematika, Okno v vesolje. Kakšno vodo pijemo - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Kemija. Risanka, Združeni narodi. Domača naloga, Risanka, Zgodba. Zadnje minute - 15.30 TV v šoli: O dijeti -17.10 Poročila - 17.15 Zbis: S. Rozman: Oblaček Pohaja-ček, 1. del - 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu: Peter in volk - 18.00 Mozaik kratkega filma: Antun Augustinčič in Dušan Džanionja, jugoslovanska filma - 18.30 Obzornik - 18.45 Po sledeh napredka - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Mednarodna obzorja - 21.30 Solisti: Leia Gluhak-Huneta. oddaja TV Zagreb 22DO V znamenju Oddajniki 11. IV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17:10 TV dnevnik - 17.45 Prvi cvetovi. otroAka serija T V Skopje -18.15 Znanost 18 45 Banatske pripovedi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teleskopija: Slikar Kdo Murtič 21.00 Po izbiri - 22.30 24 ur - 22.35 Kronika festa TV Zagreb — I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Prvi cvetovi - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Split -18.45 Banatske pripovedi -19.30 TV dnevnik 20.00 Spekter - politični magazin 21.20 Kvizkoteka - 22 25 TV dnevnik PETEK, 12. II. 8.50 TV v šoli: TV koledar. Francoščina, Književnost v NOB - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Oktobrska revolucija. Risanka, Ne vprašajte mene. Sola. Risanka. Izobraževalna reportaža. Zadnje minute - 15.30 TV v šoli: Francoščina, TV gledališče - 17.25 Poročila - 17.30 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija TV Zagreb - 18.00 Slovenski pihalni orkestri -18.30 Obzornik - 18.45 Človekovo telo: Kaj človeka drži pokonci - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 A Marodič: Naša krajevna skupnost Podnajemniki -20.55 Ne prezrite - 21.10 Ti dnevi ta leta: Filmska kronika 1951 - 2. del - dokumentarna serija - 21.55 Poročila -22.00 Spremljajmo - sodelujmo, športna oddaja - 22.10 Nočni kino: Valentino, angleški film Russellov (Um \i lentino je ntkm biografija Rudnfo I lentina, ki je kot* italijanski prišel v »raj$kiH riko. tam postal v, žigolo in plešah.., kasneje filmski Njegovi filmski so bili več kot Sele po filmih _ jezdeci Apokaltf* Sejk ga je a**-občinstvo pnurian. pojem lahnsktfK bimca. Poročen *<< žensko, ki ga * ± telektu precej la. Valentino jt mlad. star seU Več kot sto tiso?, prišlo na njem i Igrajo: Rudolf' ver. Leshe Car,« chelle Phillips Oddajniki IMVantj 16.55 Test - 17.10TV; v madžarščini dnevnik - 1745 Nj^ Jaz. otroAka otkU« ieseda mladih B de, ki ne ugasnem oddaja - 19.30 TV 20.00 Moj svet gLu Zagrebška pano Porota: Vas c mentarna senia nique. franc 23.30) TV Zagreb - |. 17.40 Poročila - n kakor jaz - 18.15 TV) - 18.25 Kronika oSV.! : 18.45 DokumenuS' ja - 19.30 TVda3' Potovanje Charle« na senjski film. ». z Ladom Le.kov«^ 1 V dnevnik >>,v ob 22.00. kultum 00.00 Poročil« 5f V NOVAgr. PLOSC VESELI PLANŠARj cokle 'mamo vsi no^ ZALOŽBA KASET N p^- RTV LJUDL1ANA r NOVO V KINU Start ribič pripoveduje otrokom iz primorskega mesteca o ladji z zakladom, ki so jo pred davnimi časi prebivalci s pomočjo lažnega svetilnika zvabili na čeri. Posadko je potegnila s seboj na dno. Legenda pravi, da se bodo mornarji maščevali, ko bo na pristaniško mesto spet padla josta tema. Ta se res pojavi, ko naselje slavi stoletnico obstoja. Režiser John Carpenter je v filmu Megla odlično prikazat napetost, strah, nekakšno psihološko preganjanje, ki obsede meščane. Scott James je vmešan v niz surovih umorov. Počasi pride na slea skritemu taboru v Južni Ameriki, kjer se poklicni morilci vadijo v *J,?z*"mnetnl* u°0anju Glavnega junaka je v filmu Oktagon upodobil Chuck Norns. Zgodba filma Žena ljubica se odvija v severnoita lija nskem mestu, žena leži doma hudo bolna, mož pa kar naprej nekam odhaja. Seveda ima skrito ljubezen. Zena ne ostane dolžna in si prav tako omisli ljubimca. Igrica je uspela: mož postane ljubosumen in se vrne k ženi. Igrata Laura Antonelli in Marce llo Mastroianni. V komediji Zadnji zakoneki par v Ameriki predstavljata George Segal in Natalie Wood bogata zakonca, ki živita v Los Angele-su. Rada se imata in skušata srečo tudi ohraniti, medtem ko se njuna prijatelja ločujeta. KINO kranj center .5 M 6. februarja Šved. barv. pro/. film LJUBEZENSKI VRTILJAK ob 16., 18. in 20. uri. 6. februarja ob 22. uri premiera amer ban. karate filma OKTAGON ob 22. un 7 februarja amer. ban. risani film CU DEŽNI SVET RACMANA JAKE ob 10. un. Sved ban. erot. film LJUBEZENSKI VRTILJAK ob 15. in 19. uri, ob 17. un OSREDNJA PROSLAVA OB S LOVEN SKEM KULTURNEM PRAZNIKU, pre mi eru amer. barv filma MEGLA ob 21. un H in 9. februarjo amer. ban: karate film OKTAGON ob 16.. IS. in 20. uri 10 in II. februarja ital. ban. ljub. arama ZENA LJUBICA ob 16.. 18. in 20. uri KRANJ 8TOR2IC 5 februarja amer. ban. film AL&JA PREKLETSTVA ob 16.. 18. in 20. uri 6. februarja ital. ban: akcij, film SAHAR SKA PREVARA ob 16.. 18. in 20. uri 7. februarja amer. ban: komedija DIVJA DIRKA ob 14. in 18. uri. amer. ban: film VELIKA IGRA ob 16. un. premiera amer. ban: komedije ZADNJI ZAKONSKI PAR ob 20. uri S februarja ital. ban: erot. film NEMO RA LNE NUNE ob 16.. 18. in 20. uri 9 februarja amer. ban: film DEMONSKA LUTKA ob 16.. 18. in 20. uri 10. in II. februarja amer. ban: komedija ZADNJI ZAKONSKI PAR ob 16.. IS. in 20. uri TR2IČ 6. februarja amer. barv. fant. film ALEJA PREKLETSTVA ob 16. uri. amer ban erot. komedija UČNE URE ob 18. m 20. un. premien amer. ban: komedije ZADNJI ZA KONSKI PA R ob 22. un 7. februarja meh. ban film FANTASTlC NO POTOVANJE V BALONU ob 15. uri. amer. ban erot komedija UČNE URE ob 17. in 19. uri. premiera amer. ban: filma OKTAGON ob 21 uri H. februarja Sved. ban: entt. film LJU BEZENSKI VRTILJAK ob 17. un. premiera amer barv filma MEGLA ob 19. uri 9. m 10 februarja Sved. ban: erot. film L) U BEZENSKI VRTILJAK ob 17. m 19. un 11. februarja amer barv film DEMON SKA LUTKA ob 17. in 19 un kamnik dom 6. februarja meh. ban: film FANTASTlC NO POTOVANJE V BALONU ob 16 uri. urael. ban: film STALNO DEKLE ob IS. tn 20. uri. premiera amer. ban filma MEGLA oh 22. uri 7. februarja amer. ban: film ČUDEŽNI SVET RACMANA JAKE ob 15. uri. amer srhljivka FRANKENSTEINOV SIN ob 17. uri. ital. ban: film NEMORALNE NU NE tjb 19. uri, premiera barv ljub. drame ŽENA LJUBICA ob 21. uri 8. in 9. februarja amer. ban: film VELIKA IGRA ob 18. in 20. uri 10. februarja amer. film DEMONSKA LUTKA ob I H. in 20. uri 11. februarja Sved. ban. film LJUBEZENSKI VRTILJA K ob IS. in 20 uri duplica 6". februarja amer. srhljivka FRAN KENSTEINOVSIN ob 20. uri 7. februarja amer. barv. fant film ALEJA PREfCLETSTVA+ob 15. uri. ital. ban: ljub drama ŽENA LJUBICA ob 17. in 19. uri 10. februarja amer. ban: karate film OKTAGON ob 20. uri 11. febntarja amer. ban: film VELIKA IGRA ob 20. uri komenda 5. februarja amer barv srhlj. MEGLA ob 19. uri 6. februarja amer. ban: komedija DIVJA DIRKA ob 19. un česnjica 5. februarja amer. ban: film OKTAGON ob 20. uri škofja loka bora 5. februarja ital. ban: film REKA VELI K EGA ALIGATORJA ob 18. in 20. uri 6. in 7. febntarja hongk. ban: film RDEČA MASKA ob 18. in 20. uri 9. /0. in II. februarja ital. erot. film LULU ob 20-uri. 10. februarja ob 17.30 uri amer. komedija DOBRODOŠLI MISTER C H AN CE železniki obzorje 5. februarja hongk. ban: film RDEČA MASKA ob 20. uri 6. februarja ital. krim. film TEROR EX PRESS ob 20. uri 7. februarja ital. ban film REKA VELI KEGA ALIGATORJA ob IS. in 20. uri 10 febntarja jugosl han: film PADEC KLlJEob* IT A, i 20. un jesenice radio ,,X . /ib,m?7? ampr Pust film PAS,/1 VOJAKI ob 17. in 19. un 6. in 7. febntarja ital. pust film LOVEC NA AJKULE ob 17 m 19. uri ,£r>il,?*/?f'!?1a.rjj? amer ban komedija JERfiYlSCE SLUŽBO oh 17 in 19 un , J-0^ Je^rarlu ,tal oan' Pust f'lm TIGER ■IE SF. ŽIV oh 17. in 19 uri jesenice plavž 5. febntarja avst. barv oh I hi. in 20. un film H ER LE K IN 8. in 9. febntarja Ual bon LOVEC NA AJKULE ob 18 „1 *« I // febntarja ital. pust. film Th-t * ŽIV ob 18. in 20. uri I,G«M| kranjska gora 6. februarja amer ban A7» ... DEŽELI ZlJLU ob 20. un m H 10. febntarja amer. ban kom*** ISCE SLUŽBO ob 20. un dovje - mojstrana 6. febntarja ital. ban film (Bt/t I MOTORJIH ob 19.10uri ^ J 7. februarja amer. ban hlm lul DEŽELIZULU ob I9.wun 1 radovljica .5. februarja amer. ban hlm Mu« BANDITA ob IS.un. /Xi LJUBI. LJUBI. A GLA\THkm 20. uri 6. febntarja jugosloi ban MIRU V PARIZU ob 18. un LIL TRlSVEDINJEob20.un 7. februarja nem. ban: film Vi i* NJENE tRI NECAkFsje \ jugosl. ban film LJUBI. LJlR i NE IZGUBI ob 20. un 8. in II. febntarja nem fton-.aak ŠVEDlNJEob20.un 9. febntarja jugosl ban jUb tt« MIRU V PARIZU ob 20. uri * 10. februarja nem. ban er* to DAME IN NJENE TRI V 20. un bled 5. febntarja amer. ban. kom*** \ DOSLI MISTER CHA NCE o* K 6. febntarja amer. ban- fum Jm IS. uri. ital ban film VROČI ob 20. uri 7. februarja ital. ban: ent fihi POSTELJE ob 18. un. amer St» v SUPER BANDITA ob 20 un 8. in 9. febntarja jugosl. iian %\ LJUBI. A GLAVE SE UGVM4 10. febntarja amer. ban- rt**« PA J EVE NORČIJE ob 1S. m. m film SEZONA MIRI V PAJSt , //. februarja nem ban it* \, IN NJENE TRI .VA"C.4A/Wj bohinj bohinjska BISTtK« 5. februarja ital ban film VJlVj STEIJE ob 20 uri 6. februarja amer. ban komttjim DOSLI MISTER CHA NCE ^ .\ . 7 febntaria umer han h!m 7M in 20. un 11. febntaria amer ban ftfmfOr* NORClJEob 17 un Na podlagi 25. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni Mat SR Slovenije, »t. 3/81) in 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovan za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomakih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS. štev 15/81), ter -v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 in aneksom k njem. zbor uporabnikov skupAčine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica razpisuje NATE ČA J zbiranja vlog za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti za nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj v občini Radovljica za leto 1982 I NAMEN POSOJIL Posojila se dodeljujejo za: — nakup stanovanj na Jaršah na Bledu — v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj v občini Radovljica. II VISINA POSOJIL Posojila so razpisana iz dela sredstev vzajemnosti, ki jih TOZDan delovne skupnosti združujejo v skladu s samoupravnim sporazumom 0 temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 — 1985 in aneksom k njem v okviru stanovanjske skupnosti ter se dodeljujejo: — za nakup stanovanj na Jaršah na Bledu s strani TOZD, delovnih skupnosti in delavcev — individualnih kupcev stanovanj v etažni lastnini do viSine 13.500.000,00 din. III PRAVICA DO POSOJILA Upravičenci do posojila iz sredstev vzajemnosti so: A. TOZD in delovne skupnosti z območja občine Radovljica, ki — v skladu s sporazumom o temeljih plana in aneksom k njem — združujejo sredstva vzajemnosti v okviru stanovanjske skupnosti; B Delavci, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih iz prejšnje alineje ter namensko varčujejo za nakup stanovanja v etažni lastnini. IV POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA A. TOZD in delovne skupnosti pridobe pravico do posojila iz sredstev vzajemnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da imajo srednjeročni in letni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; — da kupujejo stanovanje v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj v občini in sprejetega stanovanjskega standarda; — da so kreditno sposobne. B. Delavci, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih iz prejšnje alineje ter svoje stanovanjsko vprašanje nimajo rešeno, imajo pravico do posojila, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da kupujejo stanovanje v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj v občini in sprejetega stanovanjskega standarda; — da za nakup stanovanja v etažni lastnini namensko varčujejo; — da so kreditno sposobni. V. LASTNA UDELEŽBA A. TOZD in delovne skupnosti, ki zaprosijo za posojilo za nakup stanovanj, morajo sodelovati z lastno udeležbo, ki ne more biti manjša od ,30 zneska, potrebnega za celotno investicijo. , B Lastna udeležba delavca, ki kupuje stanovanje v etažni lastnini/ ne more biti manjša od 20 ? zneska, potrebnega za celotno investicijo. Lastna udeležba pa mora biti višja, če povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presega.povprečni mesečni osebni dohodek v SR Sloveniji ter se izračuna v skladu s pravilnikom. VI POSOJILNI POGOJI 1 Odplačilni rok Najdaljša odplačilna doba za posojilo znaša 20 let. A. Odplačilna doba za TOZD in delovne skupnosti je diferencirana in odvisna od ekonomskih možnosti oz. kreditne sposobnosti najemnika posojila. B. Pri določanju dobe odplačila posojila za delavce pa se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu in kreditna sposobnost najemnika posojila. i Obrestna mera A. in B. Za najeto posojilo iz sredstev vzajemnosti plačujejo najemniki obresti po 4 % obrestni meri. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila, se poveča obrestna mera za neplačani del posojila za 2 ^. i Visina posojila A. in B. Višina posojila zavisi od finančne konstrukcije nakupa stanovanj(-a), vendar ne bo presegla s samoupravnim sporazumom in aneksom k njem, dogovorjene maksimalne višine. VII. DOKUMENTACIJA Udeleženci posojila morajo k vlogi za dodelitev posojila na predpisanem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27, Radovljica), priložiti še: A TOZD in delovne skupnosti: — srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; — sklep samoupravnega organa o najetju posojila; — kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanj; — dokumentacijo o zagotovljeni lastni udeležbi in kreditni sposobnosti; . ,, , ... — pregled sredstev in obveznosti sklada skupne porabe, ki se nanašajo na stanovanjsko gradnjo. B Delavci, individualni kupci stanovanj v etažni lastnini: — kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja; — potrdila o višini povprečnih mesečnih dohodkov na družinskega člana v letu 1981. VIII OSTALE DOLOČBE 1. Vloge za dodelitev posojila je potrebno dostaviti v enaindvajsetih dneh od objave s celotno dokumentacijo naslovu: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Cankarjeva 27. 64240 RADOVLJICA 2. Prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane. 3. O izidu natečaja bodo obveščeni vsi TOZD in delovne skupnosti, ki združujejo sredstva vzajemnosti v okviru stanovanjske skupnosti - najkasneje v 30 dneh po seji zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, na kateri se bo odločalo o dodelitvi posojil. SAMOUPRAVNA 8T ANO VANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Predsednik zbora uporabnikov skupščine: Slavko KNAFELJ, 1. r. žirija za podeljevanje priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občinski KONFERENCI szDL Škofja loka RAZPISUJE 5 priznanj Osvobodilne fronte v letu 1982 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri - razvoju naše samoupravne socialistične družbe, - uresničevanju ustavno opredeljenih družbeno ekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, - razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, - krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - neposrednemu uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstvo družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Skofja Loka, Kidričeva 1, najkasneje do 15. marca 1882. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Jesenice, Titova 22 Delavski svet TO ZARJA o. sub. o. - Jesenice, Titova 1 v skladu z določilom 162. 61. statuta razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi RAČUNOVODJE TO za mandatno dobo štirih let Pogoji: kandidati morajo izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje ter imeti: najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu, aktiven odnos do samoupravljanja, spoštovati zakonitost mora biti vesten pri delu JSS6, Z2nd^aurilom ^ toto$***a$U pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razisujia naslov: ABC Pomurka, Trgovska T?[ova220rga Zadja G°liCa' Kadrov9ka 8l"*ba " Jesen?ce in ENTRAL Gostinska in trgovska delovna organizacija CENTRAL n. sol. o. TOZD Gostinstvo n. sub. o. Kranj, Maistrov trg 11 razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD razpisne komisije in določil Statuta TOZD proste delovne naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD GOSTINSTVO Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD, izpolnjevati še naslednje: - da imajo VS izobrazbo gostinske, ekonomske, organizacijske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah ali - SS izobrazbo gostinske, ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah, - da imajo moralnopolitične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje TOZD, - da predložijo ustrezen program dela za štiriletno obdobje. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Central, Maistrov trg 11, kadrovska služba, z obveznim pripisom »Za razpisno komisijo TOZD Gostinstvo. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu razpisnega postopka v 30 dneh od dne, ko bo le-ta zaključen. Tovarna obutve PEKO n. sol. o. Tržič razpisuje na osnovi sklepa skupnega delavskega sveta dela in naloge ČLANA KPO ZA TRŽNI ŠT VO Pogoji za sprejem: — diplomirani ekonomist, diplomirani inženir organizacije dela in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu, — ekonomist komercialist, inženir organizacije dela in 7 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu. — preiskus znanja iz VPD, — aktivno znanje dveh svetovnih jezikov, — šola za poslovodne kadre: Posebne zahteve: — sposobnost vodenja in organiziranja, — samostojnost pri delu, — sposobnost sodelovanja, — prizadevanje za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi Tovarni obutve Peko Tržič. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štiriletni mandat. TOZD TRGOVSKA MREŽA v sestavi Industrijskega kombinata i PLANIKA KRANJ objavlja naloge prosta dela in aranžer j a Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti končano štiriletno srednjo strokovno izobrazbo oblikovne smeri in eno leto delovnih izkušenj, smisel za aranžiranje in estetsko oblikovanje Poskusno delo traja 3 mesece. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi. Kandidati naj prošnje pošljejo ali dostavijo kadrovskemu oddelku Planika Kranj, Savska loka 21, TOZD Trgovska mreža. Rok za zasedbo del je 30 dni. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izteku objave. O. SŽ Veriga Lesce Alpska 43 Komisija za delovna raz meri a TOZD Kovačnica objavlja prosti delokrog skupino vod j a v proizvodnji Pogoji: — strojni mehanik, — 24 mesecev v poklicu. Kandidati naj vložijo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: SZ Veriga Lesce, kadrovska služba. Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - Kranj DEŽURNI VETERINARJI od 5. 2. do 12. 2. 82 Za občini Kranj in Radovljica RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-175 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Visoko 45 a, tel. 28-772 za občino Skofja Loka SBLAK Marko, dipl. vet., kofja Loka, Novi svet 10, tel. 80-577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Jesenice PLE8TENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77 828 ali 77-883 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 26-778 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. O LAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 5.FEBWMiUl» Ob boleči izgubi naše drage mame IVANE ROBIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za cvetje in spremstvo na zadnji poti. Pocebno zahvalo smo dolžni dr. Rusovi, sosedama Tončki in Mariji Pogačar ter Cilki Pogačar za pomoč in nego v dolgi bolezni. Najlepša hvala krajevni organizaciji ZZB Gorje, nosilcem prapora in pevcem iz Zasipa. Gospodu župniku hvala za večkratne obiske in pogrebni obred. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo v času dolge bolezni obiskovali in ji krajšali čas. Vsi njeni! Krnica, Gorje, 25. januarja 1982 ZAHVALA Ob nepričakovani, prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka DRAGOTA VODOPIVCA izrekamo iskreno zahvalo vsem njegovim in našim prijateljem, kolegom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, ga pospremili na zadnji poti in nam nudili uteho in pomoč. HVALA VSEM! VSI NJEGOVI Kranj, 28. januarja 1982 ZAHVALA ob smrti naše mame MARIJE JENKO Pivka št. 15 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence. Posebna zahvala pevcem iz Naklega, nosačem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni! Pivka, 1. 2. 1982 Ob smrti naše tete ANE RAKOVEC se iskreno zahvaljaujemo sosedom, ki so nam pomagali v teh dneh. Hvala sorodnikom, znancem in vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovniku in pevcem. ŽALUJOČI: NEČAKI IN NEČAKINJE Sp. Besnica, 28. januarja 1982 ZAHVALA Ob smrti naše Cilke LUCIJE PFAJFAR se iskreno zahvaljujeva vsem. ki so se <>d nje v mislih ali osebno poslovili, ji prinesli cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekava Zvezi borcev in Društvu upokojencev Skofja Loka poklonitev nad grobom ter tovanšicam^ Veri in Nili za tople poslovilne l>esede V IMENU SORODNIKOV NEČAKA FRANCI IN STANE Skofja Loka, 1. februarja 1982 MALI telefon OGLASI 27-960 (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 uprava komerciala Zo-*KK> prodam Prodam več mesnatih PRASlCEV, težkih od 100 do 120 kg. Oman, Zminec 12, Skofja Loka 645 Prodam OSLA, VOZ in vso OSLOVSKO OPREMO. Zaletel Matevž, Sutna 32, Zabnica 9 823 Prodam 4 mesece stare KOKOSI. Bidovec, Srednja vas 7, Gorice 849 Komplet za razvijanje črnobelih filmov, prodam. Telefon 47-361 880 Prodam BIKCA za rejo. Brankovič Valentin, Prebačevo 17, Kranj 881 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže 9, Šenčur 882 Prodam 4 TRAME dolge 8 m, 4 TRA-ME dolge 5 m, nekaj DESK treh dimenzij, PLUG za traktor pagqvali in stroj za zapiranje konzerv z novimi škatlami vred. Ljubljanska 7, Radovljica 883 Prodam »TRAVERZE« za gradnjo hleva. Vasca 11, Cerklje 884 Prodam OSOVINO za ljutomersko kiper prikolico in 200-kilogramsko TEHTNICO. Suha 24, Kranj 885 Prodam nov 80 1 BOJLER. Visoko 89 Prodam 7 tednov stare NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev z mednarodnimi priznanji (CAC, CACI B). Zupan Lojze. Sp. Duplje 106, tel. 47-146 886 Prodam VOLA za vožnjo. Primožič, Lom - Grahovše 17, Tržič 887 Dve STREŠNI OKNI plural 112x65, Krodam po 7.500 din in ČOLN T 310 z iOTORJEM TOMOS 4,5 za 28.000 din. Informacije po telefonu 064-40-523 888 Prodam KRAVO s telefom — bikcem. Dobruša 17, Vodice 889 Prodam 6 tednov staro TELIČKO za Kleme ali za v skrinjo. Prebačevo 45, Tanj 890 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO, št. 38, roza barve. Kalan Mojca, Suha 2 891 Prodam lepe ZAJCE in menjam za samico ter 2000 kg ŽELEZA, premera 8 in 10 mm. Mrgole, Dežmanova 1, Kokrica .892 Prodam 4 tedne starega BIKCA za pleme ali «a zakol. Luže 16 893 Prodam ZAJCE. Luže 32, Šenčur 894 Prodam polovico KRAVE. Voklo 44 895 Prodam rabljen črnobel TELEVIZOR s stabilizatorjem in HLADILNIK gorenje. Srednje Bitnje 66/A 896 Prodam JABOLKA - voščenke. Stra-hinj 62 ®% Prodam 250 kg težko mesnato SVINJO. Mlakarjeva 58, Šenčur 898 Prodam mlado KRAVO za zakol. Voglje88 „ 899 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi in suha Drva. Trstenik 11 900 Prodam RADIATORJE trika 300x250 m pocinkane CEVI 3/4 cole. Semrov, Naklo 67 901 Prodam mlado KRAVO, brejo 4 mesece in mlado TEL1CO. Polainar Franc, Po-toče 11, Preddvor 902 Prodam 3 mesece stare PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9. Škofja Loka 903 Prodam smrekove PLOHE in DESKE. Beleharjeva 18, Šenčur 904 Prodam 3-fazni GENERATOR. 9 kW. Naslov v oglasnem oddelku. 905 V februarju, marcu in aprilu bom prodajal dva meseca stare JARČKE, rjave in grahaste. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofia Loka 906 Prodam novo zastekljeno OKNO z roleto 170x180 in dvoje BALKONSKIH VRAT 80 x 220. Lahovče 71 907 Prodam 5 kW termoakumulacijsko. PEČ, rabljeno, za polovično ceno. Štoj-kovič Cveto, Valjavčeva 10 908 Prodam TELIČKO simentajko, staro 4 tedne. Podbrezie 18 909 Prodam približno 1000 kosov modularne OPEKE, dimenzije 19x19x29. Informacije po tel. 064-81-652 dopoldan 910 Prodam KRAVO v visoki brejosti. Vrhovnik Franc, Apno 11, Cerklje 911 Prodam bukova DRVA v »klaftrah«. Hraše 52, Smlednik 912 Prodam SENO. Ambrožič Avgust, Zasip, Ledine 23. Zg. Gorje 913 Prodam PEČI za v kopalnico in lončeno. Lacker Jurij, Gozd Martuljek 68 (popoldan) 914 Prodam trajnožarečo PEČ kuppers-busch rabljeno eno leto zaradi napeljave centralne kurjave. Prezelj Julka, Kaju-hova 19, Bled 915 Prodam mlado KRAVO simentalko s teličkom in 6 tednov starega BIKCA. Lahovče 17, Cerklje 916 Prodam pol KRAVE. Trata 9, Cerklje. Prodam suha mešana DRVA (hrast, bukev). Zg. Besnica 68 965 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 120 kg. Mlakarjeva 40, Šenčur 966 Prodam BIKCA za rejo. Gorenja vas 39 - Reteče, Škofja Loka - 967 Prodam dobro KRAVO križanko, ki bo še v tem mesecu teletila. Brezje 40 pri Tržiču 968 Prodam kombinirano PEČ za v kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 969 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika). Telefon 064-28-946 kličite od 18. do 19. ure 970 Prodam TELIČKO simentalko za rejo, od dobre mlekarice. Eržen, Zabnica 59 971 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Cerkljanska dobrava 5, Cerklje 972 Prodam PRAŠIČA za zakol. Nasovče 13, Komenda 973 Prodam brejo KRAVO in TELICO. Šenturška gora 24, Cerklje 974 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Velesovo 14, Cerklje 975 Prodam delovnega VOLA. Šenturška gora 10, Cerklje 976 Prodam BIKCA za pleme. Apno 9, Cerklje 977 Prodam 8 dni starega BIKCA. Lahovče 49, Cerklje 978 Prodam dve mladi KRAVI, visoko breji. Lenart 4, Cerklje 979 Prodam rotacijsko KOSILNICO, v dobrem stanju. Šmartno 28, Cerklje 980 Prodam 1 kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Zalog 94, Cerklje 981 Prodam ZAJCE za pleme. Pervanja Rafael, C. 1. avgusta 1, Krani 982 Prodam;OPEKO špičak, ŠTEDILNIK na drva, PLUG za traktor pasqali, MLIN in termoakumulacijsko PEČ, 3 kW. Zg. Veterno 1, Tržič 983 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 + 2), HLADILNIK in DVOSED Pavlin Venceslav, Na Skali 7, tel. 22-157 984 Prodam teden staro TELIČKO simentalko. C. na Klanec 9, Kranj 9&5 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 40 kg. Posavec 16, Podnart kVV in ROLBO za sneg za traktor pasaali ter PRINZA 1200, celega ali po delih. Kovač Bogdan, tel. 064-60-771 dopoldan 990 Prodam PRAŠIČA za zakol. Mavčiče št. 36 1069 Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 1. februarja 1982, v 87. letu, v Splitu preminila naša ljubljena mama, tašča in stara mama ALOJZIJA ZUPAN roj. Pernuš Pokopali smo jo v Kranju, 4. februarja 1982.' ŽALUJOČI: hčerka Mara. zet Andrija Petkovič, vnukinji Sonja in Jasna ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame. sestre, tete in tašče MARIJE ČEBAŠEK » roj. Kimovec se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem..sosedom in sodelavcem Iskre. Planike in Tekstilindusa za spremstvo na zadnji poti ter za poklonjene vence in cvetje in izrečeno ustno i pismeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr Furlanovi^dr. Pavlinu in medicinskemu osebju Ppevmološkega oddelka bolnišnice Golnik ter njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Udirju. Zahvaljujemo se tudi tov. Avguštinovi za nesebično pomoč in tolažbo v njeni bolniški sobi. Hvala tudi pevcem in duhovniku za opravljeni pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Zagreb, Šmartno, Cerklje, Voklo, Hrastje, Šenčur Prodam prednji fergusonov NMi'i DALEČ in NAKLADALKO u s* I ter TELIČKO simentalko. Cerklje«-1 Prodam SLAMOREZNIC0 nL PUHALNIKOM in verigo, ni vaj dobrem stanju. Demšar Pavle, S« tki 28, Škofja Loka Prodam drobni KROMPIR u Podbrezje 103, Duplje S Prodam 50 VOGALNIKOV, viki desna vhodna VRATA. 100kgb«ta*l ŽELEZA, premera 5 nun in Qm 120x100 s polkni. Bergant. Lenin;;, ca nad Skofjo Loko Prodam dva po 150 kg težka PRAJič Sv. Duh 41, Škofja Loka Po ugodni ceni prodam KRA\\i, tretji telitvi. Košir Franc, Kritni j«, Škofja Loka ^ Prodam dobrega delavnega K0,V. starega 6 let. Čarman Valentin. Tojyx Medvode Prodam KRAVO po drugem teUJ TELICO staro 8 mesecev. Dolenc.(U, vo 2, Škofja Loka Prodam OSLA. Jeras Minka. Z| ca, Medvode Prodam suhe hrastove PLOHE, js Naslov v oglasnem oddelku. Prodam SEDEŽNO GARNut* Telefon 064-61-644 zvečer ali v soi^,, poldan Prodam brejo KRAVO. Krmak ki Sv. Andrej 14, škofja Loka Prodam krmilno PESO. Sp. Duplji; \ ff Prodam črno domače VINO. K«LJ Dežmanova 16, Kranj Prodam dve TELICI, 9tari5k»jB secev in BIKA, starega 16 mesece« Nil 24, Mavčiče Prodam 3 kub. m smrekovih Itos Smrekar, Kidričeva 5, Kranj Zaradi selitve prodam ramo k«! ŠTVO. Ogled v petek in soboto (V vič, Koroška 23, Kranj Prodam PRAŠIČKE, težke polkj visoko brejo KRAVO ali meniani lovo. Virmaše 42, Škofja Loka M Prodam KOSILNICO rapjd .J 101. Jesenovec, Poljanska 20, Skofjjuj Prodam star ohranjen beocmUiS TOR in GEPEL, vse uporabno J.* Naslov v oglasnem oddelku Prodam dve MOTORNI ŽAGI m 051 in 041. Mošnje 6. Radovljica ^ Prodam KRAVO simentalko, lJj mesecev. Sp. Brnik 25 Prodam rabljeno PEČ - tip v *! 25.000 c. cal za centralno ogrevanj* toncelj Andrej, Podlubnik & Loka, tel. 61-788 Prodam MIZARSKI STROJ Kozjek Janez, Zg. Besnica 70, tei'^ Prodam PRAŠIČA za zakol k 46, Cerklje Prodam suha DRVA, KOTEL P<*K gorenje (ekran 50 cm) Britof Poceni prodam črnobel TElt\ Prodam mladega krvnega k primernega za športno jahani* r Franc, Križ 70, Komenda * « Prodam dva PRAŠIČA, teife, \ kg. Hotemaže 31, Preddvor ^ Po zelo ugodni ceni prodam t»J ČEVALEC technic 2x40 VV V> continental stereo. Ogled moten danskem času. Trček Peter \0\s ^ Ziri 1II Prodam dve TELIČKI, stari U4J mesecev. Struževo 12, Kranj Prodam TELICO frizijko. biy* secev in 8 mesecev staro TELli\" mentalko. Radič, Dobro polje 1, ^ Prodam avtomatski HI-Fl 1 » FON 2x20 W z zvočniki. Jeram Podgora 1. Gorenja vas nad sk.,y> kupim Kupim SLAMOREZNICO « nikom in DVOBRAZDNI Pii£* fergu son. Meglic Jožef, Lom 'M iv * 24-970*" TlfAKT0R fentu^X Kupim JABOLKA - bobove,- i * pecelj. Telefon 27-352 Kupim PLUG - izruvač kioim»J dve vTstici (polak). Aleš AntoaM^ 10, Preddvor Kupim jelieve PLOHE ah HLOiv? NO. Telefon 064-4o-086 ^ ČEVLJARSKI ŠIVALNI STRa* lindnco«, kupim. Ekspres ponraviU ljev, GLOBUS - Kranj Po deloh kupim MOTOR kJ 175 ccm. Telefon 40-575 Kupim starejši BETONSKI k& LEC. Zahariev Pero. Savska 18,0' Kupim javorieve, hrušove, tak*,! lipove DESKE Visnar - fijf; OBRT Jesenice. Murova 8, tel j < '< Kupim rabljen TRAKTOR • v, ponudbe na naslov Peternelj, Gn pot 14. Skofja Loka ali tel fi0-9ft * Kupim polavtomatski SADIU>, krompir Kopač. Medno 18. u£5 Šentvid Kupim dobro MOTOR.Ni ter Likar. Golnik 53 Kupim SENO; in prodam KOGK CO za traktor tomo vinkovrf u »w, Sp. Brnik 45. Cerklje Kupim nov ali rabljen kombauitk Z A RS KI STROJ, vsai 5 opera,-, U Frankovo naselje 91, Skofja Lolu 9 1 Frai OTROŠKI športni VOZIČEK Telefon 70-147 Kupim NAVIJALNI STROJ m* Telefon 42-183 Kupim BIKCA ah TELIČKO* talko, staro 10 dni. Jugovk "V Skofja Loka. tel 62-039 Kupim GUME za MINI M0RIS« iefon 27-701 VOZIU Prodam ŠKOLJKO za laatat ali po delih. Gorenc Ivan. P«*v ( U T Prodam ZASTAVO 101. Ictaat JT Telefon 064-67-121 - int 298 lati Prodam VW 1200, letnik 1966, registriran, v voznem stanju. Zoreč Marija, Groaova 34, Kranj 927 Prodam delno karamboliran avto LADA 1600, letnik 1981. Kern, Praprotna polica 28, Cerklje 928 Prodam MOTOR z menjalnikom, tip R-4. moč motorja 26,5 KM, letnik 1967, prevoženih 125.000 km, 15.000 po generalni Informacije dopoldan po tel. 24-457 929 VW 1200, letnik 1970, prodam. Gorenjema vska c. 23, tel. 26-520 930 Prodam MINI 850, letnik 1976. Informacije po tel. 76-178 dopoldan 931 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Vopovlje 15, Cerklje 932 Poceni prodam karambolirano ZASTAVO 101, Gomjesavska 17, Gostilna priJerci 933 Ugodno prodam MOTOR APN-4. Jagodic. Cerklje 19, Cerklje 934 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, po delih. Jesetova 10, Kranj 935 RENAULT 4, letnik 1977, prodam po delih. Matjaž Beguš, Zlato polje 12/B, Kranj 936 Prodam FIAT 124, celega ali po delih. Žerovnik Jože, Voglje 53, Šenčur pri Kranju 937 Poceni prodam AMI 8, letnik 1972, registriran do junija 1982. Jurančič, Olševek 36 / B 938 Prodam BMVV 318, letnik 1979. Telefon 28-550 939 Prodam VVV 1300, letnik 1966. Kle-menčič, Stara Oselica 37, Gorenja vas nad Skofjo Loko 940 Prodam ŠKODO 100, vse rezervne dele za WARTBURG ter dinamo in zaganjač za spačka. Nasovče 24, Komenda 941 Prodam NSU PRINZA 1200 C v voznem stanju Bogataj Vinko, Rakovnik 17, Medvode 942 Prodam Z*ASTAVO 101, po delih. Rovte 12, Podnart, tel. 70-260 943 Prodam VW 411 po delih, ali celega za 8 000 din. Rems Vitomir, Savska 2/A, Lesce 944 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1979, z vsemi deli za popravilo. Spenko, Hotemaže 15 1032 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Žagar, Valjavčeva 14, Kranj 1033 Prodam ZASTAVO 750 po delih in enoosno PRIKOLICO za pasgali. Dolenc, Delnice 18, Poljane nad Skofjo Loko 1034 Prodam FIAT 125 special, letnik 1971, celega ali po delih. Brezje 18 (64243) 1035 Prodam SPAĆKA, letnik 1974 in DIANO, letnik 1979. Jerala, Lojzeta Hro-vata 7, Kranj - Planina II. 1036 Prodam GSX 1,2, letnik julij 1978, registriran do decembra 1982, cena 15 SM. Prebačevo 32, Kranj 1037 Prodam nov POLMOTOR za audi 60, 7 dJoAČ bakra in 40 kv. m »POBIONA«. Zupane, Zali log 15, Železniki 1038 Ugodno prodam ZASTAVO 7.50 lux s Itaramboliranim dnom. Tel. 064-60-658 popoldan 1039 Ugodna priložnost! Prodam RENAULT 4 GTL, star 5 mesecev. Telefon 064-62-638 * 1040 Nujno prodam SIMCO 1300, zaradi odhoda v tujino. Muftič Branko, Struževo 2/c Kranj 1042 Prodam FORD TAUNUS 12, po delih. Oded v nedeljo dopoldan. Bešlagič Ownan, Bistrica 164, Tržič 1042 SIMCO 1100 LS, letnik 1974, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 75-236 1043 Kupim rabljen nepoškodovan STROJ M VW 1300. Ponudbe s ceno in opisom na naslov Sabič Mehmed, Blejska 13, Tržič 1044 Prodam FORD 15 M in PUNTE. Do-Itnftek Franc, Tupaliče 55, Preddvor 1045 Prodam RENAULT 16, celega ali po 4elih. Tnplat, Bled, Alpska 3 1046 Prodam BMW 1602 ali zamenjam za manj*i avto. Jenko, Sp. Otok 15, Radovljica 1047 Prodam RENAULT 12, letnik 1975, Termoakumulacijsko PEČ, 4 kW, ponv ag|*i in otroAko kolo za 6 let Tel. 26-747 1048 Poceni prodam SIMCO 1501. letnik, 1 si edini vsi čebelarji. - Foto: D. Dolem- več sladkorja potrebujejo f{,: vsaj ta vedno dobil. Pa mjaji z njim velike težave. In zdaj še ta bolezen brez skrbi izbirali pašo u akacijo na Primorskem alt v murju, na Jelovici smreko. \ :! ne bi okužile njihove. Le ' pripeljalo?! Skoda, da veterinarja m občni zbor. Tako bi iz pr\*r#l vedeli, kakšno je danes sta«! Gorenjskem, kakšni so obeti \*f se verjetno ne bo dalo nai*^* bolezen je zajela skoraj Niso pa izumili še nič učinka da bi bolezen zatrli. Vsaj to bi radi čebelarji kmetje malo pazili, kdaj svoje njive in travnike, ti prepričani, da bi bilo za bolje, če bi kmetje svoje travnike škropili pozno j so čebele že v panjih, strup že malo pomine. Lanska letina medu je kranjskimi čebelarji popreftaj vijo. Z zadovoljstvom so občnem zboru stari tavljali. da se njihove jujeio. Veliko je namreč spodarjev, ki so se odločili j čebel. V vseh osmih žinah - v Kranju, kljah, Naklem. Preddvsrt dosljah. Smledniku in MavNtj v Voklem - je včlanjena) nov. ki imajo skupno te tisoč panjev. Največ je imajo po dvajset, trideset] Tokrat so prvič ti odlikovanja najbolj članom in se tako oddolžili za nihov trud pri i ojskem delu in pri nivoju; stva v posameznih krajih v I in okolici.