Vsaka stvar na tem našem svetu ima svoj vzrok, in včasih i še tudi več kot en vzrok.
Ljudje, ki poznajo notranje razmere v demokratični stran-, ki, ki zlasti poznajo sile, ki so se zbrale skupaj in zarotile j proti Al Smithu, tem ljudem je poraz Al Smitha pri volitvah nekaj povsem razumljivega. Pisec teh vrstic je takoj v začetku predsedniške kampanje vedel kakšen bo konec.
Na svetu imamo vsakovrstne bitke in boje. In zmaga v teh bojih je skoro vedno odvisna od tega, če morete vi prisiliti svojega nasprotnika, da zavzame defenzivo. Ako ga pa pustite v ofenzivi, tedaj je slabo za vas. Kajti konečno jo napadalec skoro vedno zmagovalec.
Bistveno potrebno je poznati moč in organizacijo vašega nasprotnika, toda veliko bolj bistveno potrebno je spoznati slabosti vašega nasprotnika. V baseballu na primer ima oni "pitcher" uspeh, ki pozna slabost "batter j a."
Generalni štab, ki je obdajal governerja Smitha tekom predsedniške kampanje je imel v svojih vrstah briljantne može. Pod vodstvom John J. Raskoba je imela demokratična stranka najboljšo politično organizacijo v zgodovini Amerike.
Toda najbolj o organizirana armada in najslavnejši general mora propasti, njegovi načrti se morajo izjaloviti, raz-ven ako počivajo načrti za politično kampanjo na popolnem znanju vašega nasprotnika, da se absolutno sigurno zavedate svojega položaja.
Smithovi voditelji se niso zavedali drznega in nevarnega značaja svojih nasprotnikov vse do zadnjega tedna, in tedaj je bilo že prepozno. Smithovi voditelji so bili sicer resni, inteligentni, goreči, imeli so dovolj poguma, toda so bili prisiljeni zreti v oči položaju, ki je bil skoro brez primere v analih ameriške politične zgodovine. Niso imeli skušnje od prej, nikdar se ni še kaj enakega zgodilo, da bi jih skušnja iz prejšnjih let učila.
Kakor hitro je bil Smith no-miniran predsedniškim kandidatom so vse sile prohibicije in verske nevztrpnosti šle na delo proti Smithu in sicer z gorečnostjo, kot bi se šlo za pridobitev sveta. Toda demokratični voditelji se tega niso takoj zavedali. Imeli so svoj program in tega programa so se držali do zadnjega konca.
Nominiranje katoličana za predsedniškega kandidata je bil nekak vojni poziv vsem članom in članicam tajinstve-nega, bigotnega, hinavskega Ku Kluksizma. In Smithova brzojavka na predsedniško konvencijo, v kateri se je takoj v začetku dotaknil prohibicije, je vlila novega olja na že itak razvnete možgane kluksarjev in bigotov. Ti imajo sijajno organizacijo v "Anti-Saloon ligi." Ta Liga je močnejša kot vsaka druga organizacija v Zjedinjenih državah. Ta Liga šteje med svoje člane, resnične j ali dozdevne, skoro vse prote- ^ stante, a voditelji so protestan-
tovski pastorji. Ta Liga razpolaga z milijoni. Saj je potrošila 125 milijonov dolarjev, da je vsilila prohibicijo. Ta Liga odstavlja, obrekuje, napada ali pa dela senatorje in poslance, ta Liga narekuje samemu kongresu in predsedniku kaj morajo delati. In kakor hitro je bil Smith nominiran, tedaj je planilo pokoncu vse, kar čuti s to Ligo.
Anti-Saloon Liga in Kluksar-
I publikanci, katerih glasnik je | Hoover, so zadnja leta že "po-; kazali" kako se prohibicija iz-i poln ju je.
Ako bi se demokratično vod-jstvo takoj v začetku pravilno organiziralo, tedaj bi bilo vsem suhim demokratom mogoče voliti za Smitha, in preprečilo bi j se, s finim5 kretnjami in poli-! ličnimi potezami mokrim republikancem voliti za suhega i Hoover ja. In s tem bi Smith
Al Smith je tekom svoje kampanje v splošnem zagovarjal versko svobodo in svobodo verskega prepričanja ter živahno ožigosal versko nevztrpnost Toda za anti-katoličana to nikakor ne zadostuje, kajti ti ljudje imajo, oziroma dobivajo svoje predsodke v popolnoma napačnih informacijah. Za vsak napad na Smitha bi moral slediti direkten odgovor, ne pa samo splošno ožigosan je.
ji so naravni zavezniki. Oba se borita pod črno zastavo — eden kot drugi je zaklet sovražnik vsake osebne svobode in verske vztrpnosti. In videti je bilo takoj, da bo Liga in Kluksizem napel vse svoje moči, da prepreči izvolitev Smitha. In v resnici je največji. prvi in zadnji vzrok, zakaj je bil Smith poražen: prohibicija in verska nevztrpnost.
Ni ga državljana v Ameriki, ki veruje v principe prohibicije, in ki je smatral Herbert Hoover j a kot prvega boritelja za te principe, da bi mogli takega državljana pregovoriti, da bi volil proti Hooverju radi colnine, radi vodne sile ali od-pomoči farmarjem. Ne, vsakdo je volil za Hooverja radi prohibicije. In naj bi bil Hoover zadnji ignorant, nezmožen, la zločinec, bigoti in verski prenapeteži bi volili zanj, četudi bi bil Al Smith — Krist sam!
Nekaj demokratov, ki so suhi po imenu, so mogoče volili za Smitha iz strankarskih ozi-rov, toda njih glasovi so bili zasuti, preplavljeni po mokrih republikancih, ki so volili za suhega Hooverja. Za to svojo volitev so imeli dvojni vzrok ali dvojno razlago: Volili so kot mokraši za suhega Hooverja v tajnem pričakovanju, da bo mogoče Hoover oblažil vseeno Volstead postavo, ali pa so bili prepričani, da Al Smith, v slučaju izvolitve ne more ničesar narediti. Suhi demokrati, ki so volili za Smitha so bili enakega mnenja, toda so tudi mislili, da se Smithu lahko več zaupa kot Hooverju, kajti re-
neizmerno pridobil.
Mi vemo, da Smith ni stav-ljal svojih nad v izvolitev na to, kaj ljudje mislijo glede pro-speritete, colnine ali farmarske odpomoči, pač pa kaj ljudje mislijo o prohibiciji in katolicizmu. In da je to mnenje pravilno, so_ pokazale baš volitve, kajti od Smitha so odpadle baš države, ki so od pamtiveka glasovale demokratično.
Ako je hotel Smith dobiti zmago, tedaj je bilo tudi v prvi vrsti potrebno, da se prepriča milijone Amerikancev, da Smith v slučaju izvolitve ne bo jemal in dobival povelj od papeža v Rimu v civilnih zadevah. Nadalje je bilo treba prepričati ljudi, da prohibicija nikakor ni krščanska ustanova.
Da, res! Motda vam ni znano, da je milijone Amerikancev prepričanih, da sveto pismo in prohibicija je vseeno, eno podpira drugega. Pomnite in znajte, da se v tem duhu vsako nedeljo pridiga iz 100,000 pro-testantovskih prižnic po širni Ameriki, milijonom državljanov, da je prohibicija krščanska zadeva, in nihče ne more biti dober kristijan, kdor ne veruje v prohibicijo. To sliši milijone jn milijone Amerikancev vsako nedeljo v protestan-tovskih cerkvah, in ker so mno gi zelo omejeni, ker tozadevno ne mislijo sami za sebe, pač pa mislijo njih pastorji, v službi
Anti-Saloonske Lige, tedaj ni
čuda, da So ^ milijoni obrnili hrbet Smithu, ker je razkrinkal zločine Prohibicije. Ti milijoni so mislili, da Smith podi samega Boga iz nebes, ko je napadal prohibicijo.
Kajti le z lučjo se more pregnati, tema. In resnica je edino uspešno sredstvo proti laži in potvori. Poleg tega se mora dati zdravilo direktno onemu v usta, katerega pamet je bila zastrupljena.
Približno nekako štiri mesece, to je od junija do 5. novembra letos, je več kot 100,000 protestantovskih pastorjev iz prižnic silovito napadalo Smitha radi njegove vere in njegovega stališča o prohibiciji. Eni pastorji so direktno metali strupene bombe laži med svoje poslušalce, zopet drugi so pa tajno šepetali gorostasne neumnosti, ker so bile te bedarije v resnici predebele, da bi se jih
moglo glasno v javnosti povedati. Namen vsega tega je bil vzeti možu, ki je sicer kristalno čist v vseh ozirih kredit pri onih, ki ne znajo samostojno misliti, in teh imamo milijone med seboj.
Narodni odbor demokratične stranke bi se pa rad na vsak način ognil verskim prepirom tekom predsedniške kampanje Odlašali so in odlašali, in medtem je potekal dragocen čas. ko je bil sovražnik že organiziran in pripravljen, ljudska pamet pa zastrupljena po divjih, blaznih izbruhih. Poleg tega je pa bilo nemogoče prepričati Al Snrtha in njegove voditelje, da je ta proti-katoliška križarska vojska v resnici nevarna. Da zanašali so se absolutno na južne države, dasi je tam doni:: največja verska nevztrpnost fanatizem in bigotizem največji. Niti sanjal ni Smith, da bc zgubil v teh državah, kjer so ljudje od pamtiveka volili demokratično.
Kaj se jc zgodilo? Solidni jug je v preteklosti, Smith jc zgubil na primer mesto, kot je Chicago, ki ie bolj mokra kot--morje pa jo volila z? suhega Hoovc.-! . zgubil j': la.-tpo državo New York Zmaerai ic sicer v mestu New Yorku. toda po deželi se je pa vse zarotilo proti njemu. Smith je zgubi) tudi takozvane "corn-belt" države, kjer največ štejejo far-marski glasovi, in dasi so bili voditelji farmarjev za Smitha. in dasi so bili farmarji prijazni Smithu in so od njega pričakovali več kot od Hooverja, toda bigotizem je opravil svoje delo tudi v teh krajih.
Ena stvar bi morala biti narejena, in te niso naredili. I Vsakdo, kdor je napadel pra-, j vico Al Smitha, da ne sme biti predsednik Zjedinjenih držav,' bi moral biti nemudoma pozvan na debato, kjer bi moral zagovarjati svoje ne-ameriške principe na javni debati. Zavezati bi se moral jezik vsakomur takoj. S tem bi si Smith pridobil stotisoče ne-katoličanov, ki so ostali nevtralni ali pa se niso zmenili za zadevo.
Organizirane sile fanatizma so čutile, da Smith ni dosti agresiven. Tako se jim je po-
srečilo zapeljati milijone volivcev. In če prištejemo k tem glasovom milijone onih, ki mislijo, da je prohibjciia zadeva sv. pisma in vere, tedaj nam ni treba še dosti naokoli iskati vzrokov za Smithov poraz. To nam v jasni luči pokaže, zakaj je bil Smith poražen v Vir-giniji, North Carolini, Floridi, Marylandu, Kentucky, Tennessee, Oklahomi in Missouri.
Protestantovski pastorji so od 23. septembra pa vse do dneva volitve neprestano molili v cerkvah za poraz Smitha ter silili svoje zapeljance, da zapustijo demokratičnega kandidata za predsednika, dočim so na drugi strani priporočali demokratične kandidate za drugo urade! To je izdajstvo v političn: zgodovini, ki je brez primere Da, celo najboljši demokratični voditelji in državniki kol Dan Moody, Carter Glass, Jo-sephus Daniels, so v svojih go vorih povdarjali, da so "proti Smithu radi njegovega stališča glede prohibicije" ter so se oproščevali pred javnostjo, da morajo kot demokrati za Al Smitha voliti!'
Ni čuda, da pri takih ra::me- j >• h j® ** rul .Smith zgubiti T,ir- ' gmijo, Norr.h Cšioiino in Tex- j as:
Prijatelji Smitha so to v-vi-deli. Demokratičnemu narodnemu odboru se je na primer ponudil znameniti organizator Ed Cochems, ki je dirigiral predsedniško kampanjo, ko je bil Roosevelt izvoljen, je dirigiral kampanjo leta 1920, toda je pustil republikansko stranko, ker je občudoval Smitha. Pokazal je na napake, izdelal načrt, kako se te napake popravijo, toda poslušali ga niso.
In kljub vsemu temu pa je Al Smith dobil še enkrat toliko glasov kot jih je sploh kdaj v zgodovini demokratične stranke bilo oddanih za demokratičnega kandidata. Zgubil je bitko, ker ni sprejel nasprotnika na odprtem polju z enakim orožjem, zgubil je bitko, ker je govoril preiskreno o prohibiciji in verski vztrpnosti. Smithovi sovražniki so vedeli, da agresivnost vedno pridobiva regrute, in kjer manjka agresivnosti, nastane indiferenca, vojaki za-
Slika nam kaže privatni urad predsednika v Beli hiši v Washing tonu. Na levi vidimo ameriško zastavo, zraven je privatna predsednikova knjižnica. Vse skupaj je precej priprosto. V to sobo dospe le milokatera oseba, razven predsednika in njegovega privatnega tajnika.
1 puščajo mejdan.
Nekateri politični laži-prero-ki pripovedujejo, da prohibicija in vera nista imeli v tej zadevi ničesar opraviti, pač pa je Hoo-verjeva prosperiteta odgovorna, da je Hoover zmagal. Ti preroki popolnoma pozabijo dejstvo, da so farmarski okraji, kjer se je prosperiteta zadnjih pet let popolnoma zgubila, v močnem številu glasovali za Hooverja, in zopet v okrajih, kjer ni bilo dosti prosperitete, na primer v premogarskih okrajih, je Hoover dobil skoro vse glasove. To je jasen dokaz, da prosperiteta ni imela pri teh volitvah skoro nobene besede. Videti je, da pri milijonih farmarjih je beseda "papež" bila večjega pomena kot pa "bankerot." Od prve do zadnje farmarske organizacijo v Ameriki, vse je silovito napadalo republikansko stranko, da, v stranki sami je nastal razkol in upor radi nezaslišane b r e z b r i žnosti republikanske stranke napram farmarjem, toda kaj se je zgodilo? Farmarji so glasovali za republikance!
Zopet drugi politični preroki smatrajo ITooverjeva izvolitev kot l.;: romno /mago za prohibi-."■■•.; ui i o v kljub dejstvu, da milijone mokrih republikanca-; glasovalo zn Hooverja, in da s v klanski demokrati naredili isto.
S porazom Smitha vriskajo Kluksarji od veselja, ker so "rešili Ameriko pred rimskim papežem!" in Kluksarji se smejejo ideji suhačev, da so oni sami porazili Smitha. Su-hači kot Kluksarji se motijo. V državi Montani in v državi Massachusetts so državljani glasovali glede prohibieijske postave. V obeh državah so jsuhači zgubili. In v nobeni J drugi državi se ni tozadevno glasovalo. In da je imela vera i prvo in zadnjo besedo pri zad-| njih predsedniških volitvah, naj služi v dokaz še to:
Franklin Roosevelt, demokratični kandidat za governerja v državi New York, mdž, ki je poznan kot moker skozi in skozi, je bil izvoljen s 100,000 glasovi večine, dočim je Smith v svoji lastni državi zgubil. Roosevelt je protestant, Smith je katoličan, a oba sta največja prijatelja.
Herbert Hoover je prihodnji predsednik Zjedinjenih držav Rekorda nima nobenega za seboj. Njegov uspeh bo odvisen od njegovega lastnega dela kot predsednik. Ideja, da je Hoover krmil lačno Evropo po vojni, je smešna. Ameriški narod je opravljal to delo. In Hoover je bil samo agent ameriškega naroda tozadevno. Milijone drugih mož bi lahko naredilo isto delo kot Hoover.
Hoover kot predsednik ne bo nobena posebna veličina. V njegov kredit mu pa tudi priznamo, da ne bo slab predsednik. V vseh pravičnih zadevah je Hoover opravičen, da ga kot predsednika podpirajo republikanci in demokrati. Prevzel je na sebe teško breme.
Prvič, Hoover mora pripraviti skrajno praktičen načrt za pomoč farmarjem. In ta načrt mora biti uspešen. To je ogromno delo!
(Dalje na 7. strani)
NO. 149 — PART II.	CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, DECEMBER 21st, 1928	LETO XXX. — VOL. XXX.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	NAROD V AMERIKI
Nekaj spominov na letošnje predsedniške volitve.
HI, KONJIČEK . . .
(Spisal Jaka)
JOS. PERME
SLOVENSKI KROJAČ
Za fino izdelavo vaših oblek se oglasite
PRI MENI!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
7505 St. Clair Ave.
JOHN ČERNELICH
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PEKARIJA
Se priporoča rojakom za božične praznike in želi vsem skupaj srečen Božič in veselo Novo leto!
6906 St. Clair Ave.
JACK BOMCHA
PAINTING & PAPERHANGING TOČNO DELO, NIZKE CENE!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
6105 St. Clair Ave.
Žalostno bi bilo, če bi navsezadnje konji sami lovili lisice, ja-gri pa počivali za fencom in čakali, da pride kdo s trukom po nje.
Pa so fantje rekli, da se da dva od kluba v jahalno šolo in sicer taka dva, ki nista za-j valjenega telesa in tudi ne pre-| več nerodna, ne pretežka, da ! bi lomila konjem hrbte. Razen Legana smo pri klubu vsi pre-! cej rejenih plečet, nekaj bolj, | nekaj manj nerodnih, pa se je sklenilo, da se pošlje v jahalno šolo dr. Mally-ja in pa mene, ki sicer nisva bolj lahkega telesa, sva pa nekoliko daljših beder, kar pride zelo prav, če konj poskoči in ne bova tako globoko padla.
Vsako stvar je treba enkrat poskusiti, bova šla pa še na konje enkrat, sva rekla z dr. Mally-jem. On ima lepo poletno vilo blizu Madisona, O., tam je pa farmar, ki ima kakih dvajset konj, katere posojuje za jahanje takim nedeljskim jahačem, kot sva midva z dohtar-jem.
Neke srede popoldne jo udariva doli v Madison, da vidiva, kaj se da napraviti s konji. Opravljena sva bila kakor za parado: škornje na biks, jahalne hlače in kapo, prav tako, kakor je opravljen angleški prestolonaslednik, kadar pade s konja.
Farmar je ijaju vprašal, če sva že kdaj poprej videla kakega konja in M,ally je rekel:
"Joj, pa kolikokrat. Skoro vsak dan sem videl tistega Jamškovega šimelna, katerega je imel toliko časa pri hiši in katerega je gonil vsako nedeljo doli za jezersko obrežje, kjer je šimel pobiral smeti in stare kastrole."
Jaz sem pa <3amo rekel: no, menda ja, — kar se lahko ra-zume tako ali pa tako.
Varmar pripelje iz hleva dva ; iskra konjička, eden je bil "fuks" eden pa "pram". Mally i vzame prama, vtakne ncvjo v I stremen in se zažene z vso si-| lo na konja, kot bi hotel sko-
JOSEPH LIKOZAR
6002-6006 St. Clair Ave.
DOBRE MEHKE PIJAČE
lepa biljardnica na razpolago. Dvorane na
razpolago za veselice, zabave in seje.
/
Želim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem!
VALENTINE DRY CLEANING
Čistimo, popravljamo, likamo in barvamo, moške in ženske obleke. Krojač za moške in ženske obleke.
VALENTIN VALJAVEC, lastnik. Vesel Božič! Srečno Novo Leto!
1340 E. 55th St.
FRANK GREBENC
MEHKE PIJAČE - Dobra postrežba.
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
1297 E. 55th St.
FRANK MRAMOR
SLOVENSKA GROCERIJA M
Se uljudno priporoča slovenskim gospodi- L| njam za obila naročila.	j^!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem!
m
6710 St. Clair Ave.	Lj
luik
JOS. GLAVAN
SLOVENSKA MLEKARIJA
Se uljudno priporoča vsem Slovencem in jim želi vesele božične praznike ter srečno Novo leto!
1166 E. 60th St.
Tel. Florida 5472-M
KOMIN'S PHARMACY
6430 St. Clair Ave. vogal Addison Road
Prva in edina slovenska lekarna v Clevelandu.
JOHN KOMIN, lastnik
Želim Slovencem in Hrvatom vesele božične praznike in srečno Novo leto!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
JOS. LIKAR
Signs, Scenery & Pictorial 6718 St. Clair Ave.
u ANTON PRIJATELJ {
^ SLOVENSKA GROCERIJA I
]f
Se uljudno priporoča Slovencem in želi ^ vsem vesele božične praznike in
srečno Novo leto!	y
t
6724 St. Clair Ave.	f
ANTON NOVAK
SLOVENSKA PEKARIJA
Slovenskim gospodinjam se uljudno i priporočam! Vesele božične praznike in
srečno Novo leto!	f
1
6218 St. Clair Ave.	f
JOS. PIŠKUR
Kot vam je že znano, da sem na novo odprl
GROCERIJO in MESNICO
se vam torej priporočam in vam želim vesele božične praznike in srečno Novo leto! 16801 Waterloo Rd.
VICTOR DROBNIČ
SLOVENSKA GROCI R'JA
Uljudno se priporočamo vsem Slovencer katerim želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto!
1192 E. 61st St.
Tel. Penn 3075
Euclid Rifle & Hunting Club je bil enkrat, oziroma njegovi člani so bili, dobre volje, takole enkrat po seji, ko so bile na dnevnem redu slučajnosti, da napravi lov na lisice. Pa ne za to, da bi lisičje meso dali na mizo za kako večerjo, kot je to ! bila zajčja večerja, ne, ampak | zato, da napravijo svojim sitnim ženicam, ki se vedno kregajo, da jih ni nikoli doma, lepe, gorke kožuščke za zimo.
Ta lov da bi bil nekaj poseb-; nega, namreč pogon na lisice na konjih. To je stara angleška navada, imeniten šport, ki se goji še dandanes v Angliji in tudi v okolici Clevelanda ga uprizarjajo bogati cleveland-ski meščani. In če ga ti lahko, zakaj bi ga pa mi ne. i Pogon na lisice se napravi v jeseni, ko pade listje z drevja in ko so poljski pridelki veči-I noma pospravljeni. Takrat je j tudi kožuh zvitorepke močan i in dober, da se ga da krznarju, 1 ki ga ustroji za eleganten ženski kožuh.
Spravi se skupaj večja družba dam in gospodov lepega j jesenskega jutra, zajahajo ko-l nje, gonjači zatrobijo v rogo-| ve in truma psov se spusti iskat , lisičji sled, lovci na konjih pa ' za psi, čez drn in strn.
Kadar psi zavohajo lisico, i naznanijo to z divjim lajanjem in takrat se pocedi za ubogo i lisičico vse: psi, lovci na konjih in gonjači. Takrat se ne pozna nobene zapreke: plot, jarek, hrib, dolina, voda, ali naj bo že kar hoče, jaha se kar vprek. Lisico preganjajo toliko časa, da se vsa izmučena ■.'leže na tla in čaka, da jo bo najbližji lovec stisnil za vrat in jo zmagoslavno ne« Lo-| mov.	*
F. to ne gre-^eiyj tdko 'c-, no in gladko, kakor se .bere,' ej, marsikateri konjiček pre
„oči visoko ograjo z . jezde- . cem, od ograje naprej se pa . konj in jezdec ločita: konj di-. rja naprej, lovec pa ostane na i to stran plota več ali manj po- ! lomljen. Angleški prestolonaslednik se ni udeležil še nobenega takega lova na lisice, da ne bi padel dva ali trikrat s konja. Kadar gre on na lov, peljejo sluge nekaj konj za njim za rezervo, da jih lahko \ zajaha, kadar pade s prvega, fant je pameten in previden in tako vedijo prijaha na konju domov, pa nikdar ne na tistem, katerega je pojezdil z doma.
Zadnjič enkrat sem bral, da je ugledna angleška družba priredila tak pogon na lisice,1 in je neka dama drvela za li- j sico, ki jo je ubrala po strugi malega potoka, čez katerega je vodil ravno v tistem kraju kamniten most. Dama je bila tako razvneta, da ni videla ničesar druzega kot lisico pred seboj. Konj je zadrvel pod most, dama pa z glavo v mostni obok. Posledica je bila, da se mo3tu ni zgodila nobena j škoda, gnadljiva gospa si je j pa prebila bučo. Konjiček jo je galopiral pa sam naprej za lisico. . . .
No, in tak lov misli napraviti slovensko strelsko in lovsko društvo. Zakaj pa ne? Na zajce hodi sedaj že vsaka štrania, ki zna le nositi puško, ampak na konjih za lisicami, to je pa druga moka.
Konje bi se že dobilo. Nekaj bi jih posodili naši slovenski farmarji, nekaj pa bi jih posodila clevelandska mestna policija. Farmarski konji so zelo priporočljivi, ker so pametni in ne preveč srboriti in če pridejo do kakega plota, si trikrat premislijo predno jo bodo uprasni-li čez. Glavno vprašanje pa je: koliko naših jagrov bo ostalo v sedlih, če bi se konj le domislil, da bi jo udaril čez fenc?
Naglica ni nikoli dobra, dober zgled sem imel ravnokar, sem si mislil, pa sem lepo privezal konja za kljuko pri hlevu in splezal počasi na konja, vedno pripravljen, da se lahko skesam in odskočim, če bi . se mrha spomnila kakih svojih muh. Konj je počakal mirno toliko časa, da sem bil v se-' dlu, potem je pa dvignil glavo ! kvišku, vrgel ušesa pa sebi in | začel plesati najlepši štajeriš, ! ki si ga more človek misliti, j Ko se je naveličal tega, je pre-i menil ples v polko-mazurko in ! z obema rokama sem se moral držati sedla, če nisem hotel frčati po zraku in telebniti nekje za konjskim repom na tla. Ker imam slučajno samo dve roki in sem obe jako nujno rabil, da sem se držal sedla, ni-j sem mogel sneti vajeti s kljuke, zato sem naprosil farmarja, ki je stal ob strani in uži-1 val lepo predstavo z užitkom, da mi poda vajeti. Komaj pa je čutil konj, da ni več prive-!z an, se obrne in plane narav-: nost v hlev k jaslim. Seveda, ; sem jaz sedel ves čas na konju ! in s konjem vred gledal v ja-sli Konj je začel grizti seno, I meni pa taka hrana ne gre v i slast, pa sem poklical farmarja, naj pelje konja ven.
"Nisem še vajen tega ko-j nja," sem se izgovarjal. "Samo da se ga malo privadim in konj i mene, pa se bova že razume- i ' la."
Mally in njegov konj sta pa se moško držala zunaj pred ! | vrati in čakala, kedaj se bo mojemu konju zljubilo iti na cesto. Toda tudi moj konjiček i je uvidel, da ne polaga nobe- ; na žavba. zadovoljiti se bo mo-: ral z mojo družbo, saj za nekaj časa. Zajahava z Mally- ! jem na cesto, drug poleg drugega, trdo se držeč v sedlih, va-! jeti tesno napete, nekoliko bledih lic, v srcu pa razna čust-I va. Rekla nisva nič,' več pa sva mislila. Stavim, da je imel dr. j Mally iste misli kot jaz: kaj j bo, če naju konja vržeta?
Jahava precej časa in vse je šlo orajt. Oba sva bila še v sedlih, zdrava in cela. To je nama dalo korajžo, da poženeva ko-
čiti na streho. Bil je že na vrhu, ko se spomni. d* Je treba za jahanje raztegniti noge, toda bilo je že prepozno, — žt je frčal na drugi strani konja na tla. Konj ni rekel nič, samo ozrl se je nazaj v Mally-ja, ki se je pobiral s tal. Jaz sem uganil konjske misli: pa takega jahača naj jaz nosim! Vendar je potrpežljivo čakal na- j daljnih razvojev, misleč si: tu- j kaj sem, pa naredite z menoj j kar hočete.
Pri drugem poskusu se jej M ally-ju posrečilo, da se jc vsedel v sedlo, vzel vajeti v ro- j ke in čakal, kako se bom jaz , spravil na konja, oziroma v j sedlo.
njička nekoliko v skok.
Hi, konjiček, sem rekel in j ga prav nalahno butil s peto v i trebuh, pa je poskočil kot ko-zliček na, paši, Mally-jev pa za i I mano.	i
"E, ha!" sva zakričala oba hkrati z Mally-jem, "ne tako '
hitro," pri tem sva z vso silo ! ( potegnila za vajeti.	|
"Ti," sem rekel dohtarju,	L "mislim, da je bolja za konja,
da jih ne podiva. Meni se živa-	f
li smiliti, kaj se bosta reveža	L matrala z nama, in mudi se pa
tudi nikamor ne."	F
"Šur, Jaka," je rekel Mally,	j;
"meni se tudi bolj dopade po-	, časi, pa tudi bolj fajn se bo-
(Dalje na 3. strani),	!	-
Jaka in konj
BOLNIŠKA IN ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNINA
(Napisal John Gornik.)
Hi, konjiček.
(Nadalievanie iz 2. strani)
va navadila jahati, če se najprej naučiva počasi, zlahko-ma."
Tako sva se lagala eden drugemu, mislila pa: če jo konj še j enkrat udari v skok, pa bova na tleh. Tiste sramote pa ne, da bi se s konjema skregala, ter da bi prišla domov konja sama, brez naju. Najboljše je,j da kar lepo počasi jahamo.
Zavila sva doli proti jezeru in po drugi poti nazaj. Dobro sva morala, držati konja, ki sta silila v dir, vendar toliko sva že bila junaka, da sva ju obdržala.
Prideva že blizu hleva, kjer sta imela konja svoj dom in oves, ko sva videla z dohtarjem, da jahava šele pol ure. .Skleneva torej, da greva zopet po isti poti nazaj in tako bo minila cela ura, za katero sva najela konja.
Moj konjiček je imel navado, da je hotel biti vedno za eno konjsko glavo naprej, je bil menda bolj "štmane" sorte, zato sem bil vedno nekoliko pred Mally-jem. Obrnem konja zopet po poti proti jezeru, meneč, da jezdi dohtar za menoj. Pa ker ne slišim nobenega klopotanja konjskih kopit zadej, se ozrem in vidim dohtarja, ki je jezdil z vso naglico proti farmi, kjer sva bila dobila konja.
Glej ga no, vranča, kam pa rine tako hitro, si mislim. Saj je rekel, da greva nazaj do jezera, zdaj pa dela po svoji; glavi. Ali ga je morda kaj prijelo, da mora hitro s konja? j
"Hej, dohtar. kam pa štra-maš? Saj sva rekla, da bova še enkrat jahala naokrog. Obrni no konja nazaj!"
"Ja, ja, rekla sva, rekla," zakliče ves spehan nazaj.; "Ampak moja mrha mrhasta i neče nikamor drugam kot v j štalo, pa si Pomaga1'' '
In res vidim dohtarja, ki Vle-j če vajeti na vse pretege, na levo in na desno. Konj je bil pa! vzel uzdo med zobe, sklonil glavo proti tlom in je, galopi-ral naravnost domov.
Zapodim svojega konjiča za dohtarjem in ga vjamem ravno pri hlevskih vratih. Njegov konj je samo pogledal v hlev, če jasli še stoje na svojem mestu, potem se je pa obrnil in je bil takoj zopet pripravljen iti z dohtarjem nazaj. Obrneva oba konja zopet na cesto brez vsakega truda in jezdiva doli pioti jezeru.
"Vidiš jo, mrho, lišaj konjski, samo v štalo je pogledal, pa je bil sit. Najbrže se je bal, j da bodo drugi konja v hlevu! dobili malco, ta čas, ko njega ne bo doma, zato je prišel po-| gledat domov, da ne bo prišel prekratek pri ovsu," je modroval Mally.
Brez vsake nezgode sva prišla nazaj domov. Tako je bila piva vaja končana. Utrujena sva bila, kot bi hodila na vrh Triglava. No, počasi bo že šlo.
In res, še nekaj takih vaj sva imela z Mally-jem, pa sva že podila konjičke po farmah, da je vse v kraj letelo.
"Ja, ja, konji imajo svoje muhe," sem rekel jaz. "En majhno pa tudi ve, s kom ima opravka, kdo sedi v sedli, dohtar."
"Menda bo že res," odvrne Mally. "Ampak naj samo počaka, da se malo privadim sedla, mu že pokažem vintikva-tre."
Hi, konjiček, sem rekel, pa je zaprskal, poskočil in zape-ketal v elegantnih skokih doli proti jezeru, p0 lepi, mehki poti. Sklonil sem se v sedlu prav k njegovim ušesom in mu prigovarjal: le teci, konjiček, boš dobil drevi sladke detelje polne jasli . . .
Kadar bodo znali vsi člani strelskega kluba sedeti v sedlih, bomo napravili iov na lisice—to bo pa enkrat pozneje.
Prav vesele božične praznike in
srečno Novo leto želim vsem mojim odjemalkam
FRANK LESKOVIC
S303 Glass Ave.
MARTIN ANTONcIČ
RESTAURANT IN PRENOČIŠČE!
Vse mehke pijače na razpolago! Se priporočam in voščim vesele praznike ter srečno Novo leto!
3332 St. Clair Ave.
SLOVENSKA GROCERIJA
LOUIS PRIJATELJ
SLOVENSKA GROCERIJA
Vošči vsem Slovencem prav vesele
BOŽIČNE PRAZNIKE
in srečno Novo leto!
VALENTINE KOCI
1266 E. 71st St.	Tel. Rand. 6241
Slovenski prodajalec zemljišč in
JAVNI NOTAR
Želim vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
FRANK BOLŠAK
448 E. 158th St.
Tel. Kenmore I272-R
SLOVENSKA MLEKARNA
JOHN ŠPEH
SLOVENSKA GROCERIJA
1151 Addison Road -in- 1102 E. 63rd St
Tel. Randolph 5963
Želi vsem svojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Želi vesele božične praznike in srečno Novo leto! Se priporočam rojakom.
LOUIS GREGORICH
Slovenska GROCERIJA IN MESNICA
Vesele božične praznike in prav srečno
NOVO LETO želimo vsem našim rojakom!
Se priporoča rojakom in želi vsem skupaj vesele božične praznike in srečno Novo leto!
1171 E. 71st St. Tel. Penna 1015-R
JERRY MOHAR
FINE MEHKE PIJAČE
Prva in največja
SLOVENSKA GROCERIJA
Se priporočam in voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
3846 St. Clair Avenue
Se priporočam za obisk in želim vsem sku paj vesele božične praznike in srečno Novo leto!
6101 St. Clair Ave.
FRANK RACE
SLOVENSKA MLEKARIJA
Se priporoča rojakom in želi vsem skupaj prav vesele božične praznike in srečno Novo leto!
JOHN KRAMER
SLOVENSKA MESNICA 5301 St. Clair Ave.
Se priporoča za nakup svežega in suhega mesa ter voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
1028 E. 61st St.
Tel. Rand. 1 786.
Namen sledečih vrstic naj bi služil vsem, ki nimajo ali nečejo imeti dosti projekcije v slučaju nesreče, v slučaju bolezni ali za slučaj smrti.
Velika potreba, dolžnost kot tudi korist je 7.a vsakega moža ali ženo, da si preskrbi zadostno zavarovalnino. Pri tem ni izvzet niti mladi niti star, ne reven ne bogat, in naj-sibo samec ali pa oženjen. Argumentov, dokazov in vzrokov bi se dalo napisati cele strani. Omenjam naj le glavne točke, in namreč take, katerim ne more nihče ugovora postaviti. Vzemimo najprvo mladega človeka. Za njega je zavarovalnina že radi tega dobra, ker je njegovo plačevanje za zavarovalnino dosti manjše kot pa za starejšega človeka. Mlad človek, kot čil in zdrav, dobi lahko dovolj visoko zavarovalnino, katere kot star ne more dobiti. Obenem pa dobi kredit z zavarovalnino. Poskusite iskati posojilo pri denarnih zavodih, n. pr. na banki. Poleg vašega imetja, ki ga zastavite za posojilo na denarnem zavodu, vas bodo tudi vprašali, ako ste zavarovani, za koliko, kje, in na podlagi vaše zavarovalnine se bo upošteval tudi vaš kredit, se zboljšal ali zmanjšal.
John Gornilt
I Mladenič, ki se pripravlja in hoče stopiti v zakonski stan, bo brezdvomno razveselil svojo nevesto,, ako ji lahko reče, da je član domače slovenske organizacije, da je zavarovan v slučaju smrti za par tisočakov, zadostno bolniško podporo v slučaju bolezni, plačuje pa le malo svoto, kajti pristopil je še mlad. Obratno stori to lahko tudi mladenka, dekle, ki si je izbralo ženina, lahko predloži zavarovalninsko polico, da možu v slučaju smrti, ne bo treba zalesti v dolgove.
Prav želel bi, da mladina, rojena v Ameriki, bolj upoštevala zavarovalnino, kajti to je takozvana "dota" v tej deželi. Brez zavarovalnine nastane kaj hitro revščina v tej deželi, in take dokaze imamo vsepovsod. Dolžnost vsakogar je, da to stori brez odlašanja. Danes si še čil in zdrav, jutri že morda bolan in mrtev. Vse je potem prepozno, zamujeno. Ne odlašajte torej s tako lepo priliko, ki se vam dnevno nudi. Vpišite se v dobro slovensko podporno organizacijo, kjer ri nobenih posebnih stroškov, zavarovani ste gotovo za bolniško podporo, dediči pa gotovo dobijo posmrtnino.
Ni potrebno na tem mestu omenjati natančnejših številk, ki bi reprezentirale lepe milijone usmrtnin in bolniških podpor, ki so se že izplačale raznim članom, in katere so zelo dobrodošle! Spomnimo se le nekaterih naših sobratov, katere je zadela nesreča, ki so zboleli za dolgotrajnimi boleznimi. Po večini so bili vsi brez sredstev, toda mi ne vemo, niti ne čutimo njih težav, ker ne živimo dovolj v njih bližini. Vprašajmo nje, ki dobivajo podporo od organizacij, nje, ki so prejeli že operacijske in odškodninske podpore, oni nam bodo povedali, da je zavarovalnina ena najboljših ustanov na svetu.
Ameriški Slovenci imamo toliko raznovrstnih zvez in jednot ter samostojnih podpornih društev, ki zavarujejo svoje člane za slučaj bolezni ali smrti. Izbira je danes že tako ! lepa in velika, da dobiš ravno | vse kar hočeš. Jednote in Zveze so razpostavljene v različnih mestih, razna društva so vpeljana po vseh naselbinah, poslovanje in pravila vseh teh skupin so približno enaka, le toliko si lahko preberemo, da spadamo lahko v nepristransko, narodno ali katoliško organizacijo.
| Nadalje si tudi lahko izbiramo takozvane glavne uradnike, glasila, razlike v asesmentih, finančnem stališču, podporah. Glavno pa bi moralo biti to, da bi se vsak zadostno zavaroval, kajti pregovor pravi, da nesreča nikdar ne počiva. Ne pustimo, da nas zaloti bolezen ne-1 pripravljene, da ne bi bili člani slovenskega podpornega društva, zlasti pa naj ne bo očeta ali matere, ki imajo družino, da ne bi bila oba, oče in mati, dobro zavarovana, in zavarujeta naj tudi vse SVoje otroke. No-
ben denar, katerega potrošite, ni tako dobro naložen, kot denar, katerega plačate pri društvu.
Za naše ljudi, ki bivajo v državi Ohio, je gotovo najbolj priporočljiva Slovenska Dobrodelna Zveza, ki je izmed vseh drugih podpornih organizacij pokazala v zadnjih desetih letih največji napredek. Ta Zveza je nepristranska, ne vsiljuje nobenega političnega ali drugega mišljenja nikomur. Slovenska Dobrodelna Zveza je bila ustanovljena za Slovence in Hrvate v državi Ohio iz namena, da jim ob pravem času daje pravo podporo. Pole« tega pa Slovenska Dobrodelna Zveza posveča vse svoje delovanje, da deli svojim članom največjo bolniško podporo, iz vanredno podporo, operacijske in poškodninske podpore, član, ki boleha dolgo vrsto let, je deležen bolniške podpore do svoje smrti ali dokler ne okreva. Kljub vsemu temu pa Slovenska Dobrodelna Zveza ne trpi na jetiki v svoji bolniški blagajni, pač pa je čvrsta kot mladenič ali mladenka, članstvo pri Slovenski Dobrodelni Zvezi še nikdar ni plačalo nobenega izvanrednega asesmen-ta, dasi Zveza obstoji že zad njih 18 let.
Pred desetimi leti je konvencija Zveze ustanovila tako-zvani "onemogli sklad," v katerem se nahaja danes lepa svota premoženja, in iz katerega sklada se bo začela plačevati z Novim letom podpora vsem onim, ki so onemogli, in ki bodo po pravilih opravičeni do te podpore. In nobena druga slovenska podporna, bratska organizacija ne nudi danes istega svojim članom. Slovenska Dobrodelna Zveza ne bo po,zabila onih svojih zvestih članov na stara leta, ki so tekom dolgih let plačevali svoje asesmente in onemogli pri svojem delu.
Zveza ima danes nad $600. 000.00 premoženja, Je investirano na šest procentov obresti na prve vknjižbe v po- < sestvih, ki jih lastujejo člani Slovenske Dobrodelne Zveze. In ko upoštevamo to in še več drugih privileijev, ki jih deli naša domača organizacija, je na vsak način upoštevanja vredno, da kadar se odločite za vstop v društvo, vprašajte, pre-iščite, kje manj plačujete, kje imate večje ugodnosti, kje dobite več podpore za svoj denar. Potem se pa odločite.
Z novim letom pridejo pri Zvezi v veljavo nova pravila, ki so bila sprejeta od 6. redne konvencije Zveze. Ta pravila določajo, da se lahko v Zvezo sprejemajo tudi drugorodci, to je, druge narodnosti kot Slovenci in Hrvati, skratka, v Slovensko Dobrodelno Zvezo pristopi lahko vsak, ki je belega plemena. Ta nova točka odpre lepo pot za vstop v Zvezo vsem onim, ki so tu rojeni. Pri tem ima glavno nalogo naša mladina, ki lahko agitira med (Dalje na 4. strani)	i
6412 St. Clair Ave.
1383 E. 53rd St.
GEO. KUHAR
JOS. ŠETINA
SLOVENSKA MESNICA
Se priporočam za obilen nakup suhega ali svežega mesa za praznike in želim vsem
vesele božične praznike in srečno '	Novo leto!
3836 St. Clair Ave.
ANTON NOVAK
SLOVENSKA GROCERIJA
Želim vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
5303 St. Clair Ave.
Tel. Randolph 4642
NAŠE POČITNICE
(Napisal Primož Kogoj.)
Slovenska
GROCERIJA IN MESNICA
Se uljudno priporoča za praznike slovenskim gospodinjam za obila naročila vsega,
KAR JE NAJBOLJŠE ZA JESTI!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem prijateljem in odjemalcem.
1561 E. 49th St.
Frank Kramer
SLOVENSKA MESNICA
Voščim vesele božične praznike in srečno ^ Novo leto vsem mojim odjemalcem, znan- ^ cem in prijateljem, in se priporočam za na- ^ kup svežega in suhega mesa še zanaprej. k
1147 Addison Rd.
Tel. Randolph 5963
Samo ena sezona je, in to v pasjih dneh namreč, da si privoščijo v to izvoljeni, za gotovo dobo časa, kolikor jim pač razmere dopuščajo, nekoliko oddiha. Kakor hitro se pa približa sv. Jernej, tedaj je pa konec pasjih dni in počitnic. In ker se vsako leto veliko govori in piše o počitnicah, se spominjam tudi jaz na počitnice, ki so bile običajne za nas vse, gospode in kmete. Gospodov je bilo scier malo pri tem — no, molčim o tem in naj preidem k stvari, za katero sem namenil ta kratki opis.
Začetek počitnic na katere mislim jaz ni bil ob pasjih dneh, pač pa ravno obratno — isti čas se je delalo s polno paro. Približal se je sv. Gal — pri nas so ga nazivali "Gov." Kaj je ta svetnik naredil krivega, da so ga naslikali v pratiki, o tem seveda meni ni nič znanega, pa naj še tako nategujem svoj spomin. Tudi pri krstu ni bil nihče deležen njegovega imena, toda poznali smo pa svetnika vseeno zelo dobro, še danes se ga spominjam — predstavljal je medveda na zadnjih nogah stoječega, morda za to, ker je bil v pratiki že proti koncu leta. Ta svetnik je imel pri nas v stari domovini običajno opravilo: Svet Gov repo v jamo djov, sveta Urš'la
FRANK L A V RIC H
15601 Holmes Ave.
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in se priporočam.
Tel. Eddy 6866
Primož Kogoj
Charles Leveč
Slovenska GROCERIJA in MESNICA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem in se priporočamo.
6614 St. Clair Ave.
M. Vraneža
se priporoča za nakup raznega blaga na jarde, spodnje peri'o, nogavice, srajce in obuvalo za moške in otroke.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem!
17105 Grovewood Ave.
Tel. Kenmore 0170
Zastori za okna in primerne palice. Izdelano po naročilu. Točna postrežba in .4 zmerne cene!	( ^
ST. CLAIR WINDOW SHADE CO. ]f
vtiAii
6532 St. Clair Ave. Tel. Penn 3154 U
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM
ANTON KOTNIK
Mehke pijače in grocerija Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
1142 E. 66th St.
smo imeli največje privilegije. Kos mesa pa še maškara, kaj " hočete več! Sicer smo pa izgledali kot nekake maškare | celo zimo, razven ob nedeljah 1 in praznikih, če si bil na eno nogo obut, si bil na drugi nogi ! brez obuvala, mogoče nam je I manjkalo polovico hlačnice, morda pol rokava, pa nič za I to! Za zapečki ležati je bilo i vse dobro, umivati se je bilo tudi treba enkrat na teden, in I to še posebno samo tedaj, ka- 1 dar je prišla vrsta na tebe, da , si moral k maši, sicer je pa bi- I
10	tudi dobro.
Na pustni dan smo si pa da- j
11	masko na obraz, coklje na 1 noge, harmonike v roke, in po- 1' vem vam, da takega ropota še nismo imeli zlepa, in nobenih posebnih vabil ni bilo treba k temu. Nihče ni vprašal kje se pleše, kajti vriskalo in plesalo se je tako, da se je slišalo po celi županiji. Vse vasi so bile pokoncu. Na harfioniko se v takih slučajih ni moglo dosti ozirati, kajti ropot cokel j je oglušil vse druge. Sami med seboj smo se dogovorili, kaj je polka in kaj je valček, pa smo se vrtili in ropotali, dokler smo
] sploh še videli godca, da nate-! zuje mehove.
Vidite torej, take so bile naše počitnice, in drugačnih še nisem doživel, tudi v Ameriki ne, vsaj kar mislijo ljudje o modernih počitnicah. Toda za vsakim veseljem pride tudi resnost, vsak večer ima za posledico noč, vsak večer se moli, j potem se pa gre k počitku. Ko . smo se podajali k počitku zve-: čer smo običajno odmolili en del rožnega venca, potem pa še par očenašev za tri rodove nazaj in za tri naprej, potem še nekaj za naše sovražnike in za vse tiste, ki jih ni tukaj ne tam, tako da se nismo absolutno nikomur zamerili, na sfvatu. Prav nič lepo se mi pa ne zdi, da zvečer, ko »mo zač > moliti, da so nekateri tako radi zaspa- . li. In tudi to so bile pocitnice
C0LLINW00D DRY CLEANING & DYEING CO.
LEO KAUŠEK, lastnik.
Izvrstno čiščenje, likanje in popravljanje
oblek. Vse po zelo zmernih cenah. Vesele božične praznike, srečno Novo leto.
15210 Saranac Rd. Tel. Glenville 4746.
FRANK PETR0VC3C
SLOVENSKA MLEKARIJA
dela. Gre se tudi za boljšo hrano. Torej sopraznik nam ni samo prinesel brezdelice, pač pa tudi zabeljene žgance. In še ene vrste jed se lahko napravi iz koruzne moke, in zakaj se z isto niso ukvarjali pri nas, tega nisem mogel pogoditi. Ta jed ima ime: polenta. Zakaj je bila pri nas nepoznana je menda vzrok v tem, ker je Italijanom bolj poznana, mi pa s Italijani nikdar prijatelji nismo bili.
Povedal sem, kaj smo uživali v delavnikih, a napisal še nisem kaj smo imeli za prehrano ob nedeljah in ob takih praznikih,' katerih godovniki so v pratiki z rdečo tinto naslikani. No, ob nedeljah smo pa imeli največkrat ričet ali ješ-prnej. Pa tudi suhe češplje sc plavale po skledi. Te so nas spominjale na meso. In včasih 3e je naša mamica zmotila, pa je v resnici dala nekaj mesa v iešprenj, in v takih slučajih prav gotovo ne bi zamenjali lašega položaja z nobenim cesarjem !
Ampak dnevi, ki so bili za nas prave počitnice, so bili pa le trije, in ti so bili pri nas zaznamovani kot pravi počitniški dnevi, in sicer: Božični dan, sv. Pust in Velika noč. Ob teh dnevih so nam dragi očetje in matere zatrjevali, da "dane^ mora biti vsak sit, pa magari če kdo poči. To so bile za nas počitnice od močnika, ješpre-nja in prežganke. Pa naj je mel kdo drugi boljše počitnice kot smo jih mi imeli v stari do movini ob omenjenih treh dnevih!
♦ * *
Sveti Miklavž prihaja navadno na predvečer 6. decembra. Tudi pri nas je hodil sv. Miklavž od hiše do hiše. Resnica je, kajti na svoje oči sem ga videl, ko je križe delal ii> molil sem, kar sem pač znal. Za Miklavžem se je pa podilo celo krdelo parkeljnov, ki pa malim otročičem niso bili nič kaj nevarni. Tuintam se jc pač parkel približal mladini na dovoljenje starišev, ki so pa bili dovolj previdni, da so svoje malčke varovali, da se niso prestrašili, toda bolj odrastlim so pa bili parkeljni že precej nevarni, posebno pa odrastlim dekletom, ki so morala biti dosti pregrešna, ker parkeljni su imeli največje veselje z njimi. 'Gorje njim, ako niso bile dosti skrite pred parkeljni!
Devet dni pred Božičem je pa Marija hodila od hiše do hiše, vsaj tako so mi pripovedo-
682 E. !62nd St.
VICTOR BIRNOT
Slovenska
GROCERIJA m .MESNICA
po počitnicah- Saj ni nič ču- ; dno, sicer, da človek zvečer rad \ zaspi, in prav dobro se sporni- 1 njam iz starega kraja, da, komaj smo molitev pričeli, pa so ; začeli kimati na vse strani, kajti očividno so bili trudni ljudje. Pa ne, da bi se samo enega člana družine ta bolezen prijela, i i bilo je videti kot epidemika. Kar ni bilo mogoče več držati reda. V takih slučajih je pa molitev zelo dolga ali pa zelo kratka, in ko je bilo vse končano, smo bili pač vsi pripravljeni za prave počitnice — v . postelje. Okoli nas se je plazila domača mačka, z visoko dvignjenim repom, godla je zadnjo harmonije, bila je kot nekaka naša častna straža, in ko smo jo nekoliko pogladili, se je deloma vlcrivila s hrbtom, potem se pa pokorno vmirila in z nami zaspala.
Opisal sem nekoliko čase, katere smo skoro vsi preživeli v naših mladih letih. Napisal sem tako kot sem čutil v onih dnevih, in teh časov se sporni-1 njam kot srečnih počitnic ka-koršnjih ne bom doživel nikdar več.
-o—i-
16001 Holmes Ave.
CHARLES LESJAK
Slovenska
GROCERIJA iN MESNICA
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
15708 Saranac Rd.
JOS. GORNIK
670 E. 152nd St.
Da ne boste mislili, da sem že umrl, vam vsem skupaj želim vesel Božič in srečno Novo leto!
vali v domači vasi, v resnici so jo pa nosile ženske. Moški so pa pripravljali vse potrebno za sv. Tri Kralje, ki so Krista iskali teden dni po Božiču. No, in ob vseh teh praznikih in pomembnih dnevih smo mi imeli počitnice, in teh počitnic srno bili gotovo bolj veseli kot pa oni naši Clevelandčani, ki hodijo v poletju v Canado na pivo, Z največjim "športnim duhom" smo pa pričakovali sv. Pusta, menda zato, ker smo bili nekako lahke pameti vsi skupaj. Ob teh pustnih dnevih
Bolniška in življenska zavarovalnina.
(Nadaljevanje iz 3. strani)
svojimi prijatelji in prijateljicami drugih narodnosti in jim pokaže prednosti, katere uži vamo pod okriljem Slovenske Dobrodelne Zveze. Tako bo, Zveza postala poznana tudi med Amerikanci, in mi vsi, uradniki in člani številnih društev se bomo počutili ponosne, ko bomo videli, da celo drugi priznavajo naš napredek, našo moč in naše poslovanje.
Želim vam vsem skupaj, dragi bratje in sestre naše velike organizacije, Slovenske Dobrodelne Zveze, prav srečne božične praznike ter največji napredek v novem letu 1929.
EAST 66«' ST. DAIRY
Slovenska mlekarna, Nick Spelic, lastnik. Želim vsem odjemalcem vesel Božič in srečno Novo leto!
1007 E. 66th Place.
LOUIS CIMPERMAN
SLOVENSKA GROCERIJA
Želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
6128 Glass Ave.
AUGUST ČESEN
FINE MEHKE PIJAČE
Želim vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
1068 E. Kisi Street
Fred Jazbec
jamo zavušva! To je tako pristen izraz, da cenjeni čita-telji gotovo ne boste ugibali odkod prihaja ta lepa navada, da so namreč pri vseh naših narodnih in kmečkih delih tudi svetniki zaposljeni. Nič ne zamerite, kajti jaz sem omenil samo dva, dasi bi jih lahko citiral celo vrsto, pa bi mi noben svetnik ne zameril, ker sem z vsemi dober prijatelj. In sedaj, ko sem s svetniki končal, se pa podam nazaj k počitni cam, in mogoče bomo tekom našega pogovora srečali še kakega svetnika. Le pazite! * * *
Počitnice so precej dolge, navadno ne trajajo en teden ali pa dva, ampak od pet do šest mesecev. Mislimo tudi, da je dosti časa za vse zabave ob počitnicah, in najbolj važni deli počitnic so: nedelje, prazniki, mački, post in enako. Navadni posti so nekako trije v tednu. Bolj strogi so post; pred velikimi prazniki, dan pred Vsemi Svetimi je pa obi-'X3J40 "siyi Vpost," > ta post je veliko hujši kot na naša prohibicija. Ljudje se vzdržijo vseh jedi razven suhega kruha in vode. In taki posti nam ostanejo v spominu za celo življenje.
Prav dobro se spominjam še onega dne, ko je moj prijatelj en dan pred sv. Petrom jede1 klobaso. Drugi prijatelj ga je opomnil, da je danes post, kajti drugi dan je praznik sv. Petra. Pa se je začudil in izjavil: "Kaj, zlodja, oprostite, kje pa bil sv. Peter tisti čas, ko so bik Vsi Svetniki, ko sem se vsem skupaj 11a čast postil! Kaj se moram za vse skupaj in za vsakega posebej potem še enkrai postiti?" No, fant je imel lo gično prav, kajti če bi se ns čast vsakemu svetniku posebej postili, tedaj bi imeli večni post. To sem napisal nekoliko za šalo, nekoliko za resnico.
Naša navadna hrana ob počitnicah, kakoršnje smo mi imeli, je bila brez vsakih pritožb taka: zajtrk je bilo zelje in krompir v oblicah, za kosile smo pa imeli krompir v oblicah in zelje, tako da je bila mala sprememba. No, zvečer pa smo srkali običajni močnik. Pri nas so to dobroto, ki nas je spremljala k počitku, nazivali — podmet. In kaj je to, pravzaprav, podmet? To je tretje vrste delikatesa, narejena iz koruzne moke. Eno teh vrst poznamo pod imenom "žgan-ci," in vsak ve, da koruzni žganci niso baš najboljši, pa vendar so prišli ti koruzni žganci pri nas na vrsto v tako-zvanih "sopraznikih." In "sopraznik" je bil pri nas navadno dan pred praznikom, včasih pa tudi dan med praznikom in de-lovnikom, in če vam hočem še bolj natančne} razložiti je sopraznik navadno dan med nedeljo in pondeljkom, kadar kdo naredi, da po domače povem — ta plavega!
Tako se tudi razume, da če imamo sopraznik imamo tudi počitnice, in kadar imamo počitnice, tedaj se navadno ne
Želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Vesele božične praznike, srečno Novo leto!
KAKO SEM POSTAL GOSPODAR MARIBORA
General Rudolf Maister.
JOHN VIDENSEK
Slovenska GROCERIJA IN MESNICA
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
486 E. 152nd St.
Tel. Kenmore 3464
ANTON BAŠCA
1016 E. 61st St.
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem mojim prijateljem in znancem!
JOS. SORŠEK
MEHKE PIJAČE NA IZBERO
Se priporočam in želim vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
6032 Glass Ave.
JOHN GREBENC
FINE MEHKE PIJAČE
in šolske potrebščine.
Se priporočam in voščim ves sle božične praznike in srečno Novo leto!
1126 E. 61st St.
MIKE ZELLE
SLOVENSKA GROCERIJA
Se uljudno priporoča in želi vsem rojakom vesele božične praznike in srečno Novo leto!
1115 Norwood Rd.
JOHN SMREKAR
VARIETY STORE
Se uljudno priporočam rojakom in želim vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
6112-6114 St. Clair Ave.
LOUIS MEDVED
SLOVENSKA MLEKARIJA
Se priporoča rojakom in želi vsem skupaj uma vesele božične praznike in srečno
Novo leto!
Uf	1368 E. 53rd St.
JOHN PREŠERN
FINE MEHKE PIJAČE, SLADOLED IN HMELJ
Vesele božične praznike in srečno 4 Novo leto želim vsem skupaj!	$
1	r
5512 Carry Ave.	m
JOHN PETERKA
CONFECTIONARY
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto! Se uljudno priporočam!
6216 St. Clair Ave.
Tel. Rand. 4530
mogel vzdržati red v Mariboru in okolici. Začel je torej s temi svojimi točkami, pa že prvi stavki o pričali, da jih je napisal v trdni veri in volji, da pripade Maribor — Nemški Avstriji.
Uvidel sem, da moram za vsako ceno preprečiti to nakano nemških častnikov. Prepoznal sem, da je zdaj usoda Maribora v mojih rokah.
To spoznanje me je tako razvnelo, da je kar bušnilo iz mene: "Ich erkene diese Punk-te nicht an! Marburg erklare ich fur jugoslavischen Besitz und ubernehme im Namen mei-ner Regierung das Militarkom-mando uber die Stadt und die ganze Sudsteiermark." (Ne priznavam teh točk! Maribor proglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vsem Spodnjim Štajerskim.) — To sem izjavi) na lastno pest in na lastno odgovornost.
Udarec je zadel tako nepričakovano in tako globoko vse navzoče, da jim je v resnici zastala sapa. Z zbeganih obrazov častnikov sem razbral, da jih je popolnoma stri moj odločni in samozavestni nastop Zato sem — še preden je mogel kdo izpregovoriti — drugič vsekal: "Wer sich im Bereiche meines Kommandos meinen i Befehlen widersetzt — kommi vor mein Kriegsgericht!'' (Kdor bi se v področju oblasti upiral mojim poveljem, pride j pred moje vojno sodišče.)
S to grožnjo sem popolnoma j zmagal.
Polkovnik Holik je precej poudaril, da se je tako že odrekel svoji nadaljnji službi Brigadir SGhinnerer je izjavil, da se kot ranjenec ne bo vtikal ; v nove razmere in je obenem ' prosil osebnega varstva. Na- j slednji po činu najstarejši pol- ; kovnik Kobilanski pa je oblju- : bil: "Ich fur meine Person fu-ge mich den Anordnungen des Kommandanten Meister und seiner Regierung." (Jaz zase se podredim ukrepom poveljnika Maistra in njegove vlade.) Od ostalih častnikov izjav niti zahteval nisem.
Priklical sem na telefon dr. Verstovška in mu kratko orisal svoje izvršeno dejanje. Bil je iznenaden in besede so mu kar kipele od veselja. Poslali smo voz podpolkovnika Gotza ponj, da sem ga kot predsednika Narodnega sveta predstavil nemškim častnikom.
Pred razhodom sva se s polkovnikom Holikom dogovorila o predaji njegove pisarne, drugim častnikom pa sem dal povelje, da takoj razglasijo v svojem področju novi državni položaj in jih naročil za 11 uro na okrajno glavarstvo (sedanje veliko županstvo).
Alarm.
Dr. Vertovška je potegni) podpolkovnik Gotz s svojim vozom do Narodnega doma., jaz pa sem odšel s stotnikom Vaupotičem na vojašniško dvo rišče in dal tam trobiti alarm.
Zbranim vojakom sem naznanil, da sem prevzel vrhovno vojaško poveljstvo, jim razložil nastali prevrat in jih po- j zval, da vztrajajo v službi Jugoslavije, dokler jih bomo potrebovali.
Zavedni slovenski vojaki so I se polni vročega navdušenja vriskanje zgnetli okrog mene in Vavpotiča. Polkovnik Kobilanski mi je čestital k nastanku j jugoslovanske države. Nekaj nemških častnikov je proti temu protestiralo, češ, da je tc veleizdaja, in začelo takoj pc i svoje pregovarjati vojake za Nemško Avstrijo. Na ta način se je vojaštvo v meljski vojašnici kar hitro razcepilo po narodnostih, in ko so Nemci uvideli, da so v manjšini prot? nam, so začeli pospravljati svoje reči in se razhajati, to pa
zlasti zato, ker je v tem času negotovosti v skrbi za svojce vse drvelo domov. Na sramo-i to so se tekom dopoldneva izmuznili iz vojašnice z nemškimi vojaki tudi celi redi slovenskih, dasi so ti v prvem navdušenju obljubili, da ostanejo in ' dasi so dobro vedeli, v kako za nas skrajno nevarnem položaju se je nahajal Maribor s svojo neznatno slovensko posadko.
Stotnik Vavpotič.
Ustroj in upravo strelskega polka št. 26 sem poveril stotniku Vaupotiču, ki je s tem postal njegov prvi jugoslovanski poveljnik.
Jaz sem se nato odpravil v Narodni dom, Vaupotič pa se je s silo polastil ključev v vojašnici in takoj pozaklenil pisarne skladišča, orožarno, sploh vse prostore, od koder bi se dalo kaj odnesti. Pomagali so mu pri tem delu med drugimi nadporočnika Jože Malen-šek in Franjo Luknar, podčastniki Ignac Zalokar, Železnik, Ribič. Seveda to ni šlo tako gladko, zakaj večina nemških častnikov in podčastnikov se je do skrajnosti trdovratno upirala. Radi odločnega pritiska naših pa je bil Vaupotič okrog 11. ure v trdni posesti meljske vojašnice. — Ostalo mu j^ v nji slovenskih 7 častnikov in 87 podčastnikov in peščev. Iz tega drobca je sestavil 1. jugoslovansko stotnijo in imenoval za njenega poveljnika nadpo-! ročnika Jožeta Malenška. Ta mala četa je bila matica za poznejši Mariborski pešpolk, ki se je po naredbi štaba Vr-j hovne komande opr. št. 37801-i 19 dne 15. julija 1919, izpre-I menil v sedanji 45. pešadijski puk.
Naše vojaštvo.
V	Mariboru so se nahajali ob )f] prevratu razen strelskega pol- u ka št. 26 še deli sledečih pol- H
kov:
47. pešpolk v Diavski vojaš- l| niči, v barakah biizu topničar- ^ ske vojašnice' in v hiši * Pfarrhofgasse (sedanja Orož- |j i nova ulica). Poveljnik je bil \i ; podpolkovnik Pavlis, zagrizen Nemec s Češkega, med častni ki pa Je edini Slovenec poroč' nik Ciril Skvarča. Moštvo je pripadalo v pretežni večini nemški narodnosti.
V	konjiški vojašnici (sedaj zasebna last), Jezdarska ulica 5. dragonski polk. Med častniki Slovenec nadporočnik Lon čarič. Ostal pa je prostovoljno v tem polku nadporočnik Aleksander Molnar, rojen na Slovaškem, ki je s svojo odločnostjo mnogo pripomogel, da se je precej samopašnemu moštvu zopet vcepila prava disciplina. Polk je bil sloven ske in nemške narodnosti.
V	topničarski vojašnici (sedaj vojašnica vojvode Putni ka) poljsko havbični polk štev 106, brez slovenskih častnikov moštvo po večini nemškega duha, in poljski topniški polk štev. 128. Častnik — Slove nec poročnik Tone Vovk Moštvo skoraj sami Slovenci Izredna sreča je bila, da je imel ta polk lepo število starejših zavednih slovenskih pod častnikov, ki so z žilavo vstraj-nostjo in z železno voljo opravljali službo v vojašnici in okoli nje. Glava in srce jim je bi) Belokranjec ognjičar Joškc Slobodnik. S krepko samozavestjo je preudarno vodil prve dni po prevratu sam vse službene posle združenih slovenskih ostankov obeh topniških polkov.
Prvi kurirji.
V	Narodnem domu sem našel v posojilniških prostorih del Narodnega sveta, kolikor mi je v spominu: predsednika dr. Verstovška, podpredsednika dr. Rosino, tajnika prof Voglarja, odbornika dr. Ko-dermana. Razen teh poštnega uradnika Klemenčiča in ju-rista Dobravca.
Pred odhodom na okrajno glavarstvo, kamor sem naročil
(Dalje na 6. strani)
JOS. FERLIN
Slovenska
GROCERIJA IN MESNICA
Se uljudno priporoča vsem odjemalcem in Jim želi vesele božične praznike in srečno Novo leto!
15416 Saranac Rd.
Tel. Eddy 6846-W
F. F. LEG AN
Sioyenska HARDWARE TRGOVINA
Vošči vesele božične praznike in srečno Novo leto!
711 E. 152nd St.
Tel. Eddy 3914-M
JOHN ASSEG
Slovenska
GROCERIJA in MESNICA J
Se uljudno priporoča in vošči vsem vesele ^ božične praznike in srečno	L
Novo leto!	' T
15638 Holmes Ave.
Tel. Eddy 81 39
WILLOW FARMS DAIRY -
Slovenska mlekarija - L. Urbančič, lastnik
MLEKO, SIR, SMETANA!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in se priporočam Slovencem in Hrvatom še zanaprej. L
1172 Norwood Rd. Tel. Florida 43 1 2-J
MIKE ZEVNIK
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARIJA
4504 St. Clair Ave.	W
Se priporoča Slovencem in Hrvatom in želi vsem skupaj vesele božične praznike in
srečno Novo leto!	. ,
LJL mRH

(J Mariborski Narodni svet je j imel zadnje dni meseca okto-" bra 1918 neprestano sestanke (j z zastopniki mariborskih Nem-(i cev, ki so si na vso moč priza-^ devali, da bi izsilili iz nas čim-več koncesij glede na prehra-.1 no, kar se jim je deloma že poli srečilo in to brez za nas po-j membnejših nasprotnih ob-^ veznosti.
1 Meni se je zdela ta naša j uslužljivost po vsem neumestna in sem tekom seje Narodne-1 ga sveta v Cirilovi tiskarni dne i 29. oktobra ponovno poudarjal, da si moramo najprej zago-\ toviti Maribor in potem šele 1 lahko dajemo Nemcem konce-sije. Dosegel sem sicer, da je i predsednik Narodnega sveta i dr. Verstovšek dne 30. oktobra . zahteval od nemških zastopni-(j kov, naj se uredi za Maribor i! narodnostno vprašanje, a Nem-, ci so to zahtevo kratko odbili, ' češ, da se bo o tem razpravlja-j lo po rešitvi za tedaj važnejših , in nujnejših gospodarskih in I varnostnih zadev. I Vse to me je pripravilo, da ■ sem sklenil glede na iztrganje I Maribora iz nemške oblasti I; ravnati sam po lastni glavi, j: Zato sem si zagotovil za priča-I kovano odločitev še enkrat vse znane mi slovenske častnike in sem imel z njimi zadnji sestanek dne 31. oktobra ponoči v Narodnem domu.
Usodna izjava.
1. novembra ob šestih zjutraj nas je pozval vojaški šta-cijski poveljnik, polkovnik Holik, višje častnike mariborskih polkov in drugih vojaških ustanov, za deseto uro v svojo pisarno. Nekaj pred osmo uro I pa je prišel Oskar Kratky, j eden mojih stotnikov, javit mi, : da se vrši napovedano zboro i; ! vanje radi nujnosti takoj ■ < i sicer v polkovni pisarni 26 < strelskega polka v meljski iašnici (sedaj vojašnica kra < Aleksandra). Kratky je pripomnil, da so vsi pož' i častniki že zbrani in da je ■ tel polkovnik Holik posvetovanje že začeti, da pa je navzoči stotnik Edo Vavpotič to pre- = prečil in zahteval, da obvestijo in počakajo tudi mene. < Podoba kaže, da me polkovnik ; sploh ne bi klical na to časovno in krajevno preloženo sejo, če ne bi bil tega izsilil stotnik s
j Vavpotič.	j
V omenjeni pisarni so se na-	! hajali ob mojem prihodu: pol-	i kovnik Holik, vojaški štacijski	< poveljnik; polkovnik Kobilan-	i ski poveljnik strelskega polka	s 'št. 26; polkovnik Zhuber, poveljnik topniškega polka št.	] 106; polkovnik Bergmann, po-	( yeljnik rezervne bolnišnice Du-	j naj 1; Podpolkovnik Gotz, po-	\ veljnik dragonskega polka št.	s 15; podpolkovnik Pavlis, po-	\ i veljnik pešpolka št. 47; pod-	i ; polkovnik Huber, strelskegX	c polka št. 26; podpolkovnik Hackl strelskega polka 26; stotnik Vavpotič strelskega	j polka 26 in še nekaj častnikov, 1 katerih imen se več ne sporni-	j ' njam.	\
Na posvet je prišel tudi bri-	r gadir Schinnerer (bivši poveljnik 26. strelskega polka) , ki je	z bil tedaj v Mariboru na dopu-	, i stu.	j
Takoj p0 mojem vstopu nam	s j je sporočil polkovnik Holik, da	g ; prihajajo čimdalje grše vesti:	t fronta se je vsa razsula, vojaštvo se vali v divjem neredu	s domov in že ropa Skladišča ob	v železnici; ziasti Mariboru se	i obetajo trdi časi, ker bo drl ve-	l lik del frontnih stotisočev sko-	j zenj. Zato nas je klical, da	n bi pripravili primerne ukrepe	r proti verjetnemu vojaškemu	v nasilju. Izjavj[ pa je> se te	s seje sicer ge udeleži, potem pa	f zbog holeznj takoj preda svoje	s službene posie>	r Polkovnik Holik je že doma	r sestavil nekaj točk, ki naj bi	r bile P°dlaga za zgradbo skup-	r
I nega načrta> po katerem bi se i
I ;
John Potokar
LASTNIK PRVE SLOVENSKE
IZDELOVALNICE MEHKIH PIJAČ
6511-19 St. Clair Ave.
Tel. Randolph 4629
Želim vsem Slovencem in Hrvatom vesele božične praznike in prav srečno Novo leto!
Vsem prijateljem in znancem voščim vesele božične praznike in
srečno Novo leto!
1134 E. 60th St.
Ko so spoznali nemški vojaki poljsko-havbiškega polka štev. 106, da se jim ni treba ničesar bati, so obvestili svoje častnike, ki so nato začeli kapati v vojašnico. Bili so vidno potrti in zelo neradi so se končno zadovoljili s potrdili, da so res izročili topove in drugi materija! nam. Popoldne sem povabil stotnika Bernharda, strpnega Nemca v poljsko-havbiškem polku štev. 106, s seboj v Narodni dom, kjer je tudi on dobil zaželjeno predajno potrdilo.
Ob tej priliki sem javil generalu Maistru, da je bitnica oborožena in v pripravljenosti. Potem smo stalno zasedli topniško vojašnico in pomnožili stražo v skladišču za strelivo v Bohovi.
Občinska seja.
Med dopoldanskimi vojaškimi dogodki je imel mariborski občinski svet tajno sejo. Navzoč je bil tudi mariborski drž poslanec Wastian, ki je prinesel iz Gradca za mesto vse pob no važnih novic in bil na občinski seji ves čas glavni govornik.
Poročal je, da je zahteval mariborski Narodni svet na sestanku z avstrijskimi odposlanci zase vso politično upravo na Spodnjem graške upravne vlade dr. Mayrhofer in gospodarski poverjenik dr. Wutte temu upirala, jim je zagrozil dr. K. Verstovšek, da v odklonilnem slučaju prepreči ves izvoz živil iz Spod. Štajerskega proti severu. Tudi je zahteval mariborski Narodni svet zase popolno samostojnost o načinu prehrane za štajersko. V takih škripcih so dr. Wutte, dr. Mayrhofer in on sam (Wastian) ugodili zahtevi Narodnega sveta. Wastian je naglašal, da so to tem lažje storili, ker poj de pri nameravani oddaji političnih voditeljskih mest samo za nekake gospodarske uradnike in bodo vsn ta imenovanja sploh le začasna — nasproti pa bodo imeli Nemci, kar se tiče prehrane, samo dobiček
Zagotovljena je tudi nedo takljivost samouprave Maribo ra. V istem smislu se je zavzel Wastian v Gradcu za Ptuj.
Poudarjal je tudi, da bo treba delo likvidacije avstrijske države voditi prav posebno razumno, premeteno in krepko ter da je položaj mesta sicer težek, nikakor pa ne brezupen, zlasti ker imajo Nemci za bližajoča se pogajanja odlično protimoč v rokah in je torej pričakovati, da se jim izpolnijo njihove nacijonalne želje Sploh pa je z ozirom na prehrano dežele sporazum s Slovenci neizogiben.
Wastian je dalje priporočal, da preurede Nemci svoje pred vojno mišljenje in ravnanje in začno računiti z novimi razmerami. Naravno je tudi, da se Nemci na nobenih pogajanjih ne smejo kazati gospodov, Slo vence pa imeti za ljudi nižje vrste: enega Slovenca ali dva bodo morali sprejeti celo v prehranjevalni svet.
Vse bolj, kakor Slovencev, pa je bilo treba po Wastiano-vem mnenju okleniti se mariborskih nemških socijalnih demokratov, ker so njihovi zastopniki dotlej še na vseh po-ganjih kazali toliko razumeva nja za nastale težke razmere da bodo mariborskim Nemcem v skupnem delovanju krepko opora, posebno ker je tudi vlada na Dunaju pretežno socijal-no demokratska. Pri narod-nopolitičnih pogajanjih s Slovenci pa bo za mariborske Nemce še prav posebne važnosti sodelovanje socijalnih demokratov, ki so kar brez vseh ovinkov priznali, da niso nikaki dozdevni brezdomovin-ci, temveč da bodo nemški so-cijalni demokrati gotovo podpirali priklopitev Maribora k Nemški Avstriji. Treba bo torej že iz narodnostnih 0zirov to močno skupino upoštevati in
John Znidaršič
Slovenski krojač
Vsem cenjenim rojakom, katerim sem letos naredil obleke ali suknje po meri, se prav lepo zahvaljujem in se jim priporočam še zanaprej.
Vulkaniziranje in zanesljivo popravljanje avtomobilskih koles. Prodajamo tudi stara in nova
AVTOMOBILSKA KOLESA DOBRO OLJE IN GAZOLIN
Zastopniki za Ticker Foot, Fisk in Ajax Tires.
Želimo vsem vesele božične praznike! Zdravo in srečno Novo leto!
Tel. Rand. 8006
FRANK MOČNIK
SLOVENSKI KROJAČ
Se priporoča Slovencem in želi vsem skupaj vesele božične praznike in srečno Novo leto!
6911 St. Clair Ave.
JOS. GRBEC
Dobro popravljanje čevljev. Vesel Božič in srečno Novo leto!
6026 St. Clair Ave.
(Dalje na 7. strani)
Kako sem postal gospodar Maribora.
(Nadaljevanje iz 5. strani) polkovne poveljnike, sem hotei razen drugih navodil razglasiti posebno to, da ostane slovensko vojaštvo v svojih vojašnicah. Zato sem prosil tajnika Voglarja, naj razpošlje k polkom ljudi, ki bi privedli vsaj oo enega slovenskega častnika ali podčastnika v Narodni dom Profesor Voglar je izdal zadevna naročila dijakom, ki jih je bilo precej na dvorišču Izbrani so oddirjali vsi ponosni kot "prvi jugoslovanski mariborski kurirji," kakor r.em jih pozdravil jaz.
Moje zmage nad številnim' nemškimi častniki smo bili seveda vsi zelo veseli. Brez vsega dvoma je bilo moje iztrga nje mariborske vojaške oblasti iz nemških rok odločilnega pomena ne le za osvobojenje Maribora, temveč tudi za vse poznejše dogodljaje v mestu in na zunanjem področju mojega poveljstva. Vendar pa sem dobro čutil, da mi zanaprej ne bo več mogoče uspevati zgolj z odločnostjo in samozavestnim nastopom. Povrh sem si bi) tudi v svesti, da bom za ves na-daljni razvoj in zlasti še za izid zgodovinskega boja za pripadnost Maribora in z njim tesno združene slovenske severne obmejne zemlje svojemu narodu edino le jaz odgovoren. In tudi ne dvommi: če bi bili iz kakršnegakoli vzroka izgubili-; Maribor in ob sebi umevno tudi težek del z njim spojenega Spodnjega štajerskega — bi naša javnost gotovo zvalila vso krivdo name.
General.
Za rešitev velike in res težke naloge, ki sem si jo sicer naprtil sam, sem moral torej imeti tako visok vojaški čin, da bi zagotovil med civilnim prebi valstvom splošen ugled, med vojaštvom — tudi z zrahljano
disciplino — pa slepo pokorščino. Zato sem od navzočih članov Narodnega sveta zahteval, da me imenujejo za generala. Po kratkem razgovoru — dr, Verstovšek se je nekaj obotavljal, — dr. Rosina pa takoj potrdil brezpogojno potrebo tega imenovanja — so ugodili moji zahtevi. Dr. Rosina je takoj narekoval imenovalno besedilo juristu Dobravcu, ki j jo je od vesele razburjenosti j dvakrat skazil na pisalnem , •stroju, tretji, pravilni izvod se | podpisali dr. Verstovšek. dr Rosina in prof. Voglar. Listina je v moji posesti.
Med tem so se že vrnili "prvi jugoslovanski kurirji," toda žal, z uspehom samo profesorja Voglarja sin, ki je privede) Slobodnika in dva njegova to variša-podčastnika.
Kako prav sem sodil in kako važno in nujno je bilo moje imenovanje za generala, so izpričali že naslednji trenutki.
Komaj sem bil namreč izda) navodila Slobodniku, se je po javil odposlanec graškega vojaškega poveljstva (Militar-Kommando Graz — brigadir Ullmann s svojim pribočnikom. Ko se je predstavil, mi je naznanil, da ga je odposlalo omenjeno poveljstvo v Maribor, "damit ich dem hiesigen Volksrate mit Rat und Militai an die Hand gehe" (da bi pomagal s svetom in z vojaštvom tukajšnjemu Narodnemu svetu.) — Seveda nemškemu!
Zavrnil sem vsako njegovo in graško pomoč. On pa je kai nadaljeval, da ima tudi povelje vse potrebno poskrbeti za nastanitev enega popolnega peš-polka, ki pride ponoči v Maribor in je s posebnim naglasom poudaril, da vendar ne gre, da' bi jaz kot major zapovedoval podpolkovnikom in polkovni kom. Odbil sem tudi to, češ. j da Militar-Komando v Gradcu ! iiimp sploh nobene pravice več '
vtikati se v mariborske vojaške zadeve, ker je postavljeno za I Spodnje štajersko že novo ju-: goslovansko vojaško povelj-Istvo, katerega glava sem jaz ir? I bom opravil v Mariboru in drugod s svojimi vojaki vse sam ' Pokazal sem mu tudi imenoval j no listino za generala, ki mu jo j je raztolmačil njegov sloven jščine vešči pribočnik. Briga i dir je silno osupnil in zaprosil j da bi se smel udeležiti še se-i stanka polkovnih poveljnikov | in pripomnil, da je zanj slučajno izvedel na potu z železniške postaje.
To sem mu brez pomisleka dovolil in ker je bila 11. ura že proč, se kar brž odpravim 7 njim, njegovim pribočnikom dr. Verstovškom in dr. Rosinc na okrajno glavarstvo. V pisarni dr. Lajnšiča (ki je bil ta clan imenovan za glavarja vse ga mariborskega okrožja) sc že čakali vsi pozvani poveljni ki. Sporočil sem jim svoje imenovanje za generala in od redil, da se vojaštvo nemške narodnosti odpusti, ali pa zbirt v Dravski vojašnici, odkodei odide po mojih navodilih \ Nemško Avstrijo. Vsi so spre jeli to mojo odredbo brez ugo vara razen stotnika 47. pešpol-ka, ki je zahteval "ves tren ir sploh vse imetje tega polka, čf že mora res iz Maribora." Pf tudi tega stotnika je minila vse objestnost, ko sem mu bil za pretil, da ga postavim ko upornika pred naš nagli sod Za odhod določenemu nemške mu oddelku, sem dodelil samo dva dvovprežna voza za prevoz častniške prtljage in živil za en dan.
Ullmann se je nato kar hitro poslovil z besedami: "Ich sehe, dass ich hier nihts mehr za tun , habe" in se vrnil s prvim vla-' kom v Gradec, jaz pa sem od-! šel v melisko vojašnico pripravljat za popoldne povelja in mi vodila.
Razorožitev Nemcev.
Mojo naredbo, ki se je tikala mariborskega vojaštva nemške narodnosti, so dali poveljniki že okrog poldne po vojašnicah razglasiti. Zato se je vršila izločitev nemškega vojaštva iz /seh polkov brez večjih za-pletljajev in s prav posebno laglico, če so naši zagrozili z orožjem. Sploh so pa vsi nemški vojaki, doma iz Maribora in okolice, precej, ko so bili izvedeli o za nas ugodnem prevratu, kar sami begali iz vojašnic. Ostali so le oni vestni nemški častniki, ki so imeli v oskrbi konje, orožje, skladišča ali podobne državne vrednote. Pa tudi ti so vse pustili in odšli, ko so dobili od nas potrdilo, da smo prevzeli njihov materijah
Z veliko odločnostjo in zato zelo gladko se je vršila izločitev, oziroma razorožitev nemškega dela vojaštva v topni-:arski vojašnici.
Poročilo ognjičarja Slobod nika: "Že dalj časa smo se pripravljali podčastniki, jaz, An ton Pirnat in Alojzij Knavs, kako bi mogli streti vlado tukajšnjih Nemcev in razorožiti lemško vojaštvo v slučaju državnega prevrata. Zanašali smo se pri tem v prvi vrsti na zavednost naših domačih fan-:ov. Jaz sem zbiral- v ta namen kot vodja polkovnega sta-leža zanesljive ljudi, ki mi jih je zlasti priporočal ognjičar Pirnat, ki je bil z moštvom v *ednem stiku.
Dne 1. novembra prinesel m; je sinko profesorja Voglarja pismo s pozivom, da naj hitim v Narodni dom, kjer bom dobil razna navodila. Iz previdnosti sem odvzel skladiščnikom kljuke in odpravil k zalogi streliva v Bohovo dva Vaclava Jenika
—	očeta in sina, zavedna Čeha
—	oba desetnika, z nekaj top-ničarjev, da prevzemo tam 3tražo.
V vojašnici je ostal poročnik Vovk, jaz, ognjičar Knavs in desetnik France Mejač pa smo tekli v Narodni dom, kjer sem z veseljem izvedel, da je naš tihi sklep že uresničil major Maister. Ta mi je dal povelje, da zberem ob času obeda, ko bo vse vojaštvo pri svojih oddelkih, moštvo nadomestne bitnice in razorožim ter odpustim nemško vojaštvo slovenske ostanke da združim.
Naši nemški topničarji so bili po primernem pouku takoj pripravljeni, da odidejo, Slovenci, zlasti še Kranjci, pa so
se vsi prostovoljno pridružili meni. Prisegli smo si da bomc kljubovali vsem zaprekam Bilo nas je okrog 70. Zastraži-li smo izhode in vhode v vojašnici, ki se je kar brž spremenila v pravo taborišče. Vsi smo bili takoj na mestu in bili v teku ene ure oboroženi ter opravljeni, tako da smo že ob 15. zasegli tukajšnjemu domačemu havbičnemu polku štev 106 vse topove, konje in konjsko opravo. Veselje je bilo gledati, s kako vnemo, pono-nosom in zadoščenjem so se naši fantje polaščali orožja.
Opazovali smo, kako žurno so vojaki 47 pešpolka zapušča-' svoje barake zapadno nasproti naše vojašnice, ko so izvedeli, da so "die Windischen' v posesti topov. V najkrajšem času je bil ta polk brez moštva in brez častnikov, žal jo bi) njihov poveljnik dopoldne tako skrben, da jih je iz polkovnega skladišča popolnoma novo oblekel in oborožil.
! Zasedli smo takoj najpomembnejša skladišča, zlasti materijalno in monturno od poljsko havbiškega polka 106, kjer se nam je posrečilo, kljub poznejšim vlomom, ohraniti državi materijah ki ga pozneje dolgo sploh ni bilo mogoče dobiti in je bil torej za novo ustanovljeni jugoslovanski topniški polk velike vrednosti.
Oboroženi smo se razpostavili na dvorišču, izpregli topove in čakali nadaljnih ukazov.
St. Clair Tire Shop
A. LUBNIEWSKI, lastnik
6915 St. Clair Ave.
ima Hoover na ramah. Za to delo se potrebuje največjega junaka.
Toda vsak, kdor nastopi urad, mora dobiti priliko, da se izkaže, da pokaže, kaj zna. Do te prilike je Hoover pošteno opravičen. Ako se mu posreči to ogromno delo, tedaj je brez dvoma, da bo Hoover ponovno izvoljen, in demokratična stranka gre lahko na počitnice za nadaljna štiri leta. Toda —
Ako Hoover ne bo zmogel svojega dela, ako ne bo izpeljal svojih obljub, tedaj bo prihodnji predsednik Zjedinjenih držav — Al Smith.
Skušnje v preteklosti bodo pokazale pot iskrenemu možu kot je Smith, da ameriški narod ne pozabi svojih zvestih mož.
--o-
Kako sem postal gospodar Maribora.
(Nadaljevanje iz 6. strani) pritegniti k skupnemu delu.
Na Wastianove besede se je sklenilo, da dobe v mestnem gospodarskem svetu Nemci 1C glasov, socijalni demokrati 4, Slovenci pa 2, to pa zato, da se po tem številnem razmerju zastopnikov "že na zunaj pokaže moč posameznih strank.''
V sledeči razpravi, glede na vzdrževanje reda v mestu za čas vojaškega navala s fronte je večina občinskega sveta ugotovila, "da zadostuje za to službo obstoječa mestna straža."
Previdni in nezaupljivi podžupan Nasko je sicer ponovne sprožil vprašanje mariborskega nemškega vojaštva in zahteval zagotovitev njegove pomoči mestu, toda poslanec Wastian ga je zavračal in je pojasnjeval, da je bil v tej za devi z magistratnim svetnikom dr. Valentinom že v Gradcu i">rj gospodarskem poverjeniku dr Wutteju. Ta jima je zagoto j vil, da se je sklenilo, da se Ma- ; | ribor priključi vojaškemu ob' j močju nemskt^avstrijske dr- • žave. En popoln madjarski j polk je že določen za Maribor j
Wastian je še omenil, da je j dobii pooblastilo za izjavo, da :jc mesto res že uvrščeno v ozemlju, sklepčno velja za podrejeno nemško-avstrijskemu vojaškemu poveljstvu v Gradcu in da bo vojaška oblast vse storila na korist Maribora in za njegovo priklopitev k Nemški Avstriji.
Dr. Orosel se je pa v zvezi z izvajanji podžupana Naska vendar še potegoval za pomoč 47. pešpolka, češ da bi se tej varnostni odredbi ne mogli upirati niti Slovenci niti socialni demokrati, a Wastian je zopet nasprotno povdarjal, da je treba o vseh vojaških ukrepih prej zediniti se s Slovenci in soci-jalnimi demokrati. Pač pa naj se župan takoj po tem sporazumu dogovori z graško vojaško oblastjo o nujni priskrbi oborožene pomoči za Maribor.
Te važne Wastianove izjave kažejo, kako globoko so bili mariborski Nemci, graška vlada in tamkajšnje vojaško poveljstvo prepričani, da pripade Maribor Nemški Avstriji. Tudi je jasno, da so imele graške vojaške in civilne oblasti prav resno voljo izpolniti vse obljube, ki so se tikale obdržanja, oziroma osvojitve Maribora za Nemško Avstrijo. Živ dokaz lemu je bil njihov odposlanec brigadir Ullmann, ki je prispel v Maribor; uredil potrebno za nastanitev enega polka in v
podporo Volksratu.
*
Pravična usoda pa je ukazala drugače: ko so se mariborski obemski svetovalci po Wastia-novem poročilu potolažili in polni upanja razhajali iz mestne posvetovalnice - sem bil jaz
že gospodar Maribora, sem že odpravil brigadirju uilmanna in s tem preprečil prihod mad. jarskega polka.
In 24 ur pozneje bi bil vsak naš boj za Maribor _ bocUgi be. sedni, bodisi z orožjem — pre. pozen in zato brezuspešen
DRY GOODS STORE
Acme Dry Cleaning and
Dyeing Co.
Slovensko podjetje!
Čistimo, likamo in popravljamo moške in ženske obleke.
FRANK JUREČIČ, lastnik
Želim vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom in želim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
16725 Waterloo Rd
Vogal 152. ceste in Holmes Ave
Glenville 5374
SLOVENSKA GROCERIJA
Se uljudno priporoča slovenskim gospodi n j am , za obilen nakup ob praznikih kot tudi vsak drugi čas.
Želim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Matt Arko
3852 St. Clair Ave.
Tel. Granger 4680-J
SLOVENSKA MESNICA
Domače prekajene šunke, plečeta in klo base, želodce ter drugo meso. Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Slovenska
GROCERIJA in MESNICA
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
vsem mojim odjemalcem in prijateljem ter se uljudno priporočam!
Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Jennette Lunch
OKUSNA, domače prirejena jedila ob vsakem času! Vabljeni so tudi oni, ki prihajajo v Cleveland iz drugih krajev!
Grocerija, candy, cigare, cigarete, meh ke pijače, izvrsten sladoled. Se priporo čam za obilen obisk, točna postrežba! Pripeljem tudi na dom, ako naročite!
VESELE božične praznike in srečno No. vo leto želimo vsem prijateljem.
955 Addison Rd
Slovenska
GROCERIJA IN MESNICA
pesniško lepih besedah trple-nje zatiranega francoskega naroda v predrevolucijski dobi in nenasitno požrešnost in krutost francoskih plemenitašev, obenem pa njihovo nevrjetno brezskrbnost, kakor da bo vse to trajalo na veke. Gotovo je, da so francoski revolucijonarji zagrešili mnogo dejanj, ki niso bila v skladu z vzvišenim geslom: "svoboda, enakost in bratstvo;" imena kakor Robespierre, Dante in Marat v zgodovini zapisana s krvavimi črkami. Zopet pa ne smemo prezreti, da so Robespierre, Dante in Marat, ki so nekaj časa vladali francoski narod, ali bolje povedano, ga straho-vali, ki so par let brodili v krvi in solzah — da so ti trije bili le vsiljenci, katerih francoski narod nikdar ni postavil na mesto, ki so je zavzemali, ki so le hoteli vživati sadove osvoboje-nja, za katero niso storili ničesar. Končno je tudi njim odbila ura: zgrizli so se med seboj. A narodu francoskemu je svoboda le ostala.
Sličen pojav je tudi ruska revolucija. Cilj — osvobojenje ruskega naroda iz objema ko-ruptnega carisljičnega samo-drštva. Meseca marca leta rS17 je završelo po petrograj-skih ulicah. Ruski mužik se je naveličal stoletnega suženjstva, ki ga je pritiskalo k tlom, kakor mora ter ga oviralo v svobodnem razvoju. Udaril je in udaril tako pošteno, da se je na mah razblinil v nič ves birokratski sestav, s katerim je obdal carizem ruskega kmeta in delavca, kakor obda pajek svojo žrtev z mrežo. in slicen pojav, kakor v francoski revoluciji, najdemo tudi v ruski. Osvobojenemu ruskemu narodu so se začeli vsiljevati razni preroki, ki so jim obljubljali vse mogoče in nemogoče, in ker so boljševiki z Leninom in Trockijem na čelu obljubili največ, jim je ruski kmet v svoji preprostosti in poštenosti nasedel.
Ko pa je prišel čas, da bi pokazali kaj da znajo, se je zgodilo to-le: Boljševiki niso izpolnili niti ene svojih obljub; ne da bi bili čuvarji svobode, ravnokar priborjene, so to svobodo ruskemu narodu ukradli in ga uklenili v tako strašne verige, kakoršnjih ruski narod ni poznal pod carji. Okopali so Rusa v njegovi lastni krvi, izstradali ga na njegovi lastni zemlji. Medtem, ko se jim roke še kadijo krvi nesrečnega (Dalje na S. strani)
Nekaj spominov na predsed. volitve. (Nadaljevanje iz 1. strani)
Drugič, Hoover mora skrbeti, da ne osramoti Coolidga, ki je neprestano pridigal kakšno fino prosperiteto uživamo v Ameriki. Se bolj ogromno delo!
Tretjič, dokazati mora, da se prohibicija lahko izpolnujfe. Vsiliti mora vsem ljudem spoštovanje do prohibicije.
In to je največje delo, ki ga
JOS. BIRK & SIN 15805 Waterloo Rd
Se uljudno priporočam vsem Slovencem in jim želim
vesele božične praznike ter srečno Novo leto!
Se priporoča za obilen obisk in želimo
vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
14401 Thames Ave Tel. Glenville 2726
Louis Lavtižar
1193 E. SOth St.
Tel. Florida 3468-J
Anton Svete
1184 E. 60th St.
Rand. 7254
Frank Oberstar
jI SOCIALNI BOJI MALEGA ČLOVEKA.
(Napisal za "Ameriško Domovino" M. Slaje.)
I	-
j Sloveči Anglež Bacon je nekje zapisal, da uspeh vojne I j odvisi od želodcev. Deloma je to resnica. Polen želodec je j močan činitelj v vsaki armadi. Pokazalo se je to Y svetovni vojni. Ko so nemški in avstrijski vojaki začeli stradati, so pometali orožje proč, in vojna je bila končana. Nemce in Avstrijce so pravzaprav premagali na način, kakor se premaga oblegano mesto, ki ima močne utrdbe, dovolj zalog za puške in topove, nima pa zalog za želodce. Da ni bilo teh krulečih upornikov, bi vojna morebiti trajala še par let.
No, hvala Bogu, da je bila vendar slednjič kaznovana nemška ošabnost. Omenil sem Bacon-ov izrek le raditega, ker v veliki meri cele države, da, vse človeštvo odvisi od želodcev: _ Ali z drugimi besedami: Ako na-i m. siaje	roc* uživa gotovo blagostanje, potem bo za-
dovoljen in država je na trdnem temelju. Narod pa, kateremu manjkajo eksistenčni pogoji, bo vedno pripravljen na upor. Takšen narod je podoben sestradani zveri, ki je vsak hip pripravljena, da naskoči. Take zveri ne bodete ukrotili z božanjem in gladenjem, ne zmeni se vam za najlepšo pesem-uspavanko. Godilo se vam bo, kakor onemu debelemu protestantovskemu Tale of Two Cities" opisuje v
I pridigarju, ki je šel v Afriko ' misijonarit. Nekega dne je | imel pred seboj starega zamor-I ca, kateremu se je glad bral iz ' oči. Razlagal mu je o grehu in | o kaznih, ki jih bodo pogublje-| ni trpeli v večnem ognju. Zde-lo se mu je, da ga zamorec paz-I Ijivo posluša. Po končani pri-| digi vpraša pridigar divjaka: | "No, Sambo, kaj misliš o večnem ognju?" — "Gospod," mu odvrne zamorec, . "mislim, da bi ne bilo napačno, ko bi bil jaz navzoč s svojo družino, ko bo-i do vas pekli, imeli bi dosti me-; sa za dva tedna." Revež je j ves čas mislil le na pečenko | debelega pridigarja." ! "Panem et circenses," — kruha in iger — je zahtevala rimska sodrga od svoje gospo-de. Toda najprvo — kruha, veliko kruha! Ako pogledamo" v svetovno zgodovino, se moramo nehote ustaviti pri nekaterih dogodkih. ; Vzemimo upore, ali punte naših slovenskih : in hrvatskih pradedov. '.Zgodovinarji u gibi ju j o, kaj da je ! bila pravzaprav vodilna ideja, kateri je bil cilj naših prade-; dov, ko so dvignili krampe in ; j kose, sekire in bate proti svoji! i gospodi. Problem je popolno-! | ma enostaven. Glavni cilj je bil kruh, gonilna sila pa glad. In ker so si ' hoteli enkrat za vselej zagotoviti človeka vredno, življenje, so dvignili prapor svbbode proti svojim tlačite-Ijim, ki so jhn trgali iz ust najlepše grižljaje, njim samim pa mnogokrat niso puščali niti drobtinic. — Isto velja tudi o bojih naših krvnih bratov, ukrajinskih kmetov, ki so se desetletja junaško borili pod svojimi slavnimi atamani Hmi-elnickim i'1 ^orošenkom proti poljski šlahti. Ruski pisatelj N. Gogolj prekrasno opisuje te boje v svojem "Taras ! Buljbi," ki je nekaka personifikacija ukrajinske sile in svo-bodoljubja, pa tudi ukrajinskega trplenja. Res je) da so ukrajinski kmetje prelili morja poljske krvi, učinili toliko gro-zovitosti, da nam kri ledeni po ; žilah, ako Prebiramo zgodovi- j no poljsko-ukrajinskih bojev, i ali kakor pravi Gogolj, da so z i ! debelim deilarjem vračevali ; j Poljakom. Vendar pa ne sme-1 , mo pozabiti, cla v trenutku, ko I gre za "biti aij ne	po_ j
sebno kadar ,.e rejuje vpraša-! nje želodcev; zamre človeški j čut, človek preneha biti človek, i ostane le še žival Ako bu j zgodovina koga obsodila, bo obsodila one, k; so nesrečn: narod privedli tako dalef> da f.; je moral s si]0 jn v krvi iskati pravic in koš£eka kruha. *
Ravnotako je bi!a francoska revolucija letu 1789 mogogen izraz sestradan(Jya francoskega naroda m c]0 tedaj nezaslišano £',rosI° liberie, egalite, fraternite --- svoboda, enakost, bratstv0 geslo, ki j" I pretreslo oz:-ačje Pariza in ceIc i Francije, je bila zadnja rešilna ! deska, ki naj bi dovedla fran-1 coski narod d0 ŽJoveka vredno eksistence. Charles Dickensi nam v svojern romanu *.The 1
Anton Gubane
Jos. Metlika
1287 E. 55th St.
Tel. Rand. 0923
Anton Anžlovar
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA V ZA ŽENE IN DEKLETA, ZA FANTE IN-MQZE!
Želim prav vesele božične praznike in srečno Novo leto veem odjemalcem ter se priporočam tudi za bodoče!
6202 St. Clair Ave.
6009 St. Clair Ave.
A*
Jos. Birk's Lunch
Na obali pri Swansei so našli steklenico, vsebujoča dve moški fotografiji, pismo in dragoceno iglo zaovratnico. Pismo je datirano na ogromnem potniškem parniku "Titanicu,' ki se je potopil 15. aprila, 1912, ker je zadel ob ledeno goro; od 3,150 potnikov jih je utonilo 1,635. Pismo slove:
"Zadnji trenotki 'Titanica' so tu. Nahajam se f; svojim svakom Johnom Williamsom, njegovo ženo in sinom Johnom na krovu ladje, dočim nas je zapustil zadnji rešilni čoln. Godba še vedno igra. Častniki hite sem in tja po krovu. Več potnikov je zblaznelo. Skupina mož je zbrana okoli župnika, ki kleče moli."
Ostali del pisma je nečitljiv.
LASTNICA GRDINOVE DVORANE
Tu dobite vedno vsakovrstne dvo rane za vse društvene prireditve, male ali velike, za gostije, krstije, poročne slavnosti, shode ali pa društvene seje.
Postrežba dobra, najemnina nizka. Se priporočam Slovencem in Hrvatom!
Vsem prijateljem želim prav vesele božične praznike in srečno Novo leto!
6025 St. Clair Ave.
• Tel. Randolph 814!
CLEVELAND DRY CLEANING CO,
3946 St. Clair Ave. JOS. FAB J AN,
lastnik
ČIŠČENJE iN LIKANJE OBLEK
Vesele božične praznike in srečno Nova leto!
IGNAC ŠEPIC,
SLOVENSKA HARDWARE TRGOVINA
Telefon Kenmore 1300
Se priporočam vsem rojakom za obilno naklonjenost! Lepa hvala za nakupovanje v pretečenem letu! Vesele božične preznike in srečno Novo leto želim vsem Slovencem
16009 Waterloo Rd.
Vesele božične praznike in -rečno Novo leto že! i m vsem mojim obiskovalcem in pri jate! jem!
SLQVENSKO-HRVATSKA IJRIVNICA
GEORGE KOVACIC
lastnik
Se priporoča za obilen obisk v bodoče. 6214 St. Clair Avenue
Slapnik Bratje
PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU
Se priporoča cenjenemu občinstvu za obila naročila cvetlic za praznike. V zalogi imamo vsak čas najfinejše sveže cvetlice vsake vrste kot tudi vsakovrstne umetne cvetlice. Prodajamo tudi cvetlice v posodah.
John Sfrauss
FINE MEHKE PIJAČE dober prigrizek vedno na razpolago!
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
Postrežba s cvetlicami pri pogrebih, po rokah in drugih prilikah je prve vrste in naše cene so vedno najnižje.
14516 Sylvia Ave
Tel. Eddy 3989
Se uljudno priporočamo in želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Vsem svojim prijateljem in znancem želim prav vesele božične praznike ter srečno Novo leto!
Se priporočam za obilen obisk.
881 E. 79th St.
Tel. Randolph 5050
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem mojim odjemalcem, ^ prijateljem in znancem in se priporočam ^ tudi za bodočnost.
6113 St. Clair Ave.
Tel. Randolph 1 1 26
Socialni boji malega človeka.
(Nadaljevanje iz 7. strani)
ruskega naroda, hitijo v svoji judovski prefriganosti v isti sapi zatrjevati ,da delajo za dobrobit Rusije, in da isto dobrobit želijo nakloniti tudi nam.; časi Ivana Vasiljeviča Grozne- j ga so bili pravi raj v primeri z ; boljševiškim peklom v Rusiji. ; Stotine milijonov zlatih rub-; Ijev pošiljajo v inozemstvo za rdečo propagando, v inozemstvo, ki se s pomilovanjem in grozo odvrača od teh hudičev v človeški podobi. Dandanes je Rusija bolj ob tleh, nego je bila ob tatarskem navalu in vsa hvala boljševiškega režima v j judovskem časopisju je ne more narediti močne.
Kdor še danes zagovarja boljševiško vlado v Rusiji .je, I ali slep, ali omejen, ali zloben, j ali pa vse skupaj. Dokler bo j Rusija imela take gospodarje, J bo veljala za strašilo ostalemu j svetu. Pa šli bodo tudi ti ljudje, kakor so prišli in takrat šele bo ruski narod mogel vživati sadove svobode, ki si jo je priboril leta 1917.
Toliko mimogrede o boljše-vikih. Ker nemogoče je govoriti o ruski revoluciji in se obenem ne dotakniti boljševiškega režima. To pa zato, da ne | bo kdo mislil, da so bili bolj-1 ševiki nosilci ideje osvobojenja, ali pa, da ne bo kdo dejal, da ruska revolucija ni bila upravičena. Ne, ruska revolucija je bila potrebna in dobra, kakor je bila amerikanska pod Wash-ingtonom. Slabo je bilo edino to, da so Rusi izročili ureditev in vodstvo svoje nove države sanjačem, brezvestnežem in mesarjem. Ruska revolucija ni bila ničesar druzega, nego zadnje stoletje igrane žaloigre, v kateri je ruski narod igral vlogo trpina, a gospodujoči razre-
di vlogo mučiteljev. Leto 1917 naj bi končalo to žaloigro. Pomisliti morate, kakšne obupne -:oeialne razmere so vladale v Rusiji pred letorn 1917. Večina zemije v rokah plemenita-šev in carske obitelji; milijoni Rurov ;.o bili čisto navadni sužnji, brez imetja, brez pravic ■loveških in državljanskih, kakor jih poznamo v demokratičnih državah. Pač, eno pravico so imeli. Umirati na bojiščih, kadar se je batjuški-car-ju zahotelo vojne na vzhodu ali zahodu. In umirali so, dolgo, tiho, brez tožbe, dokler se jih leta 1917 ni polastilo neod-oljivo veselje do življenja.
Ako tedaj pazljivo prebiramo zgodovino, bomo opazili v večini slučajev, da je bila go-j nilna sila, ki je tirala ta ali oni narod na boj proti gospodujo-! čim, razredom, pomanjkanje j življenskih pogojev, cilja pa si | ustvarite te pogoje. Smešno bi I bilo trditi, da bi se dali celi | razredi, ali celo celi narodi pridobiti za zgolj puhlo frazo, ali pa tudi za vzvišeno idejo, brez praktične vrednosti. Da, tudi fraze in ideje so bile gonilna sila, dasitudi gonilna sila drugega pomena, toda ozadje in bivstvo omenjenih gibanj je bilo zelo materialno in praktično. Saj tudi naši ljudje ne hodijo j v Ameriko po svobodo in de-| mokracijo, ampak za kruhom, i dasiravno jim tudi svoboda in 1 demokracija ugajata.
Ako tem uporom in revolucijam dodamo še štrajke prento-: garjev in tovarniških delavcev iz naše industrijske dobe — imamo zasilno, površno sliko malega človeka, kako se je bo-ril in se še bori proti mogotcem ! tega sveta, proti nakopičenemu ; bogastvu v zemlji, denarju in ' tovarnah : kako tu zmaga, tam 'opet podleže, pa bodisi kot zmagovalec ali premaganec 1 vedno kaže trdno voljo, no po-
prej odnehati in popustiti, dok-ler si ne pribori svojega košče- i ka kruha in onega dostojanstva in pravic, ki mu jih je dal Stvarnik. Vsi ti upori, revolucije, štrajki itd., ki zdaj kot plamenčki, zdaj zopet kot ogromni požari osvetljujejo zgodovino človeštva, vsi ti in slični pojavi nam jasno in glasno dovolj kažejo, da nekaj v človeški družbi ni v redu. "There is something rotten in the state of Danmark," moramo vzklikniti s Hamletom. Mnogokrat se podere hiša, ako je podlaga zanič. Tudi podlaga, na kateri stoji človeška družba, mora biti gnila, ker je človeška družba bi*ia že tolikokrat v nevarnosti, da se sesuje. Ako vidite bolnika, katerega trese mrzlica, veste takoj, da nekaj ni v redu v njegovem telesu. Mrzlica je samo zunanji znak notranje oslabelosti in gnjilobe. Odstranite gnilobo iz njegovega telesa in mrzlica bo prenehala sama od sebe. Takemu mrzličnemu bolniku je podobno človeštvo. Red, ki je v človeški družbi je premnogo-krat le navidezen, dober morebiti za nekatere, a škodljiv večini; zadovoljnost je pogo-stoma le krinka, pod katero se skriva največji odpor in sovraštvo do vsega obstoječega — primerjati bi se mogla tišini pred viharjem; pravica, ki vlada svet dostikrat ni druzega, nego mačeha, ki reže tanke koščke kruha, ako jih sploh reže. Kaj čuda, da, ko prikipi sila do vrhunca ter se socialne rane razbolijo in poglobijo, vzdrhti družabno telo v mrzličnih napadih revolucij, štraj-kov, draginskih demonstracij, ali kakor se že imenujejo taki n enaki izbruhi ljudskega trplenja in ljudske nevolje. Uničite red. ki pritiska malega človeka k tlom. poiščite vzroke nezadovoljnosti ter jih od-| .ranite, in družabno telo bo prenehalo drhteti. V vsal-em mestu so potrebni kanali, po katerih odteka gniloba in ,mrad. Ako ni teh kanalov,*se :.rač je« napolni t strupenimi miazmi, ki povzročujejo bolezni. Kje je tisti kanal, po katerem bi odtekla človeška revščina in nezadovoljnost — to je ono takozvano socialno vprašanje. Socialno vprašanje je tedaj uganka, kako ustvarili pogoje splošnega blagostanja. Kristus, ki je rešil uganko duhovnega kraljestva, nam je tudi v tem oziru dal splošne smernice, n. pr. nauk o ljubezni do bližnjega. ' Karkoli ste storili kateremu izmed najmanjših svojih bratov, to ste meni storili." Toda praktično razrešitev socijalne uganke je prepustil nam.
Položaj je danes še prav takšen, kakor je bil. Dve armadi si 3tojita nasproti. Na eni strani armada kapitalizma, majhna po številu, a izvrstno oskrbljena z vsem: večina zemlje je njena last, vsa tovarniška podjetja, ogromne banke, založene z bilijoni, časopisi v milijonskih izdajah razširjajo njeno slavo in moč. Na drugi strani armada proletar-cev "nimaničev," velikanska po številu, a slabo opremljena, raztrgana, večkrat gladna, brez imetja; ni brez zmožnih voditeljev, a ti voditelji pogostokrat na škodo delavstva sklepajo zahrbtne pogodbe s kapitalizmom, ali celo uhajajo v njegov tabor. Obe armadi ste pripravljeni braniti svoje postojanke do skrajnosti. Armada kapitalizma zatrjuje, da je obstoječi red najlepši in najboljši in naj pravičnejši; armada proletarcev - nimaničev trdi ravno nasprotno. Kako obe stranki pobotati, kako odpraviti razliko ked takimi, ki imajo preveč in onimi, ki nimajo nič, ali vsaj ne dovolj, kako zliti obe armadi v eno samo, ki bi naj obsegala vse človeštvo, v armado delavnih požrtvovalnih, zadovoljnih, medsebojno se podpirajočih ljudi,
JOS. MLAKAR
kako odpomoči onim nezdra-i vim pojavom, ki od hipa do hi-1 pa pretresajo človeško družbo: j revolucije, štrajki itd. — to je | naloga, ki so si jo zastavili mo- i derni delavci. Kako si to raz- i rešitev predstavljajo eni, ali J drugi, o tem spregovorim prihodnjič.
-o-
NAJVEČJI MAGNET NA SVETU
Te dni izroče v Franciji na svečan način znanstvenikom | ogromen magnet, ki je največji na svetu. Tehta namreč 170 ! j ton in stroški izdelovanja so iznašali milijon frankov. Mag-! net, ki tehta skoro toliko kakor lokomotiva, je sestavljen iz 15C I ton železa, devet ton med i in i šest ton drugega materijala Žica, ovita okrog jedra, je dolga pet in pol kilometrov ter tehta devet ton. Elektromag-netizem je odkril slavni danski fizik Oersted pred dobrimi 150 ieti. Odkril je to zagonetne naravno silo slučajno. V njegovi delavnici je stala kraj električnega aparata magnetna igla. ki je takoj izpremenila lego, čim je bil električni tok napeljan po žicah. Anglež Far-ady je napravil prvi elektro-magnet na podlagi Oersterdo-vih opazovanj in poskusov.
Zdaj igra elektromagnet v j tehniki zelo važno vlogo. Toda •dektromagnetizem še ni dovolj j preiskan in nedvomno še odpira v tem pogledu učenjakom še široko polje novih odkritij. Da se elektromagnetizem temeljito irouči, je predsednik prirodo-I 'lovnega odbora francoske akademije Appel tik pred svetovno vojno predlagal, naj bi akademija izdelala ogromen elektromagnet. Znani mecen princ Roland Napoleon, je bil takoj pripravljen kriti stroške, toda pozneje se je izkazalo, da nje- ; | gov prispevek ne zadostuje. Pri 1
nedavni proslavi Pasteurjevega jubileja so pa zbrali še toliko I prostovoljnih prispevkov, da so ! lahko izdelali elektromagnet, ki | bo kot največji na svetu gotovo mnogo pripomogel, <ja r.e elektromagnetizem temeljito prouči.
POSTA. S "TITANICA."
Mrs. Frances
NO. 149. — PART III.	CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, DECEMBER 21st, 1928	LETO XXX. — VOL. XXX.
NAŠI MLADIM NA VZGLED.
Slika nam predstavlja Mr. Ivan Zormana kot 12 letnega slovenskega dečka v Clevelan-du, ki je imel v tedanji svoji rani mladosti enake prilike kot jo ima danes vsak drug slovenski fant. Učil se je, priden je bil, očeta in mater je poslušal, radoveden je bil, kaj se godi po svetu, opazoval je vse okoli »sebe, prijazen, postrežen, marljiv, in danes je — naš Ivan — spoštovan in odlikovan mož med slovenskim narodom, ne samo v Ameriki, pač pa siroma poznan tudi v stari domovini. Je pesnik, naš edini slovensko-ameriški pesnik danes, ki je izdal bogato zalogo svojih pestrih pesmic, je dovršen glasbenik, narodni govornik, prijatelj mladine, mož kot bi jih radi še več imeli med nami. Stariši, povejte to zgodbo vašim malčkom.
BOŽIČNI SPOMINI NA MOJO MATER!
(Napisal Ivan Trček)
Ivan Trček
Mati, ki si mi dala življenje, ki si me dojila, me pestova-la, čula ob meni in me negovala, ki si me z vso ljubeznivostjo učila našega milega slovenskega jezika, ki si me z vso skrbjo učila prvih besed, dokler si nisem prvič naložil preko ramen šolske torbice, ko si me blagoslavljala, ko sem prvič stopil v življenje — v šolsko sobo! In odtedaj pa do danes mi je življenje postalo ena velika šola!
Mati, vedno si mi dajala koristne nauke, pokarala si me z vso ljubeznivostjo, nisi bila nikdar jezna na mene, trpela si z nami, malimi otroci, ki takrat še nismo občutili bridkosti, ko je prišla nesreča za nesrečo nad domačo hišo, ki je najhujše zadela našega dobrega in skrbnega očeta.
Mati, vzgojena si bila v nemških krajih, hodila si v nemške šole, in vedno si rekla: "Sin moj, ne pozabi, da si Slovenec!" Prišla je svetovna vojna, z njo tudi usoda za mene kot 16 letnega fanta, da sem se moral podati v tujino! Ob slovesu si mi s solzami narekovala: "Ivan, ne pozabi, da si Slovenec! Ne pozabi na Boga! Hodi v cerkev, bodi priden in uči se
vedno! Življenje ti bo bodoča šola!"
t
Udal sem se usodi, samo da sem mogel priti domov!
Leta 1920 se mi je izpolnila želja, da sem se poslovil od laških nasilnežev, toda obenem sem moral občutiti neskončno bridkost, ko sem jemal slovo od matere, od očeta, od bratov in sester. Podal sem se na pot v novo domovino — v Ameriko. In slovo je bilo skrajno teško. Še očeta, kljub njegovi skrajno trdi naravi, je ganilo v srcu, in svitla solza je zablisnila v njegovem očesu!
Mati! Bridko si jokala, ko sem jemal slovo. Nikdar več se ne bomo videli! In govorila si: "Ne pozabi, da si Slovenec! Ne pozabi na Boga in vero! Bodi priden in varčen", ne podaj se preveč posvet nemu življenju! Izročam te v božje varstvo!"
To so bile njene poslednje besede, ki sem jih slišal od svoje ljubeče matere! In enake besede je slisalo nešteto slovenskih sinov in hčera, ko so se poslavljali poslednjič od svojih ljubljenih mater in se podajali v tujino, iskat si boljšega življenja kot ga nam je mogla nuditi stara domovina. Koliko nas je bilo, katerih slovo od matere je bilo poslednje!
V tem ameriškem burnem življenju silno hitro tečejo dnevi, meseci in leta. Stopili smo v vrsto milijonov iskalcev sreče v tej domovini, kjer je sreča, bogastvo, revščina, tužna žalost, trplenje in razočaranje. Naše matere pa je vzela k sebi j neka druga domovina, ki nas I čaka nas vse — mati zemlja.
(Dalje na 5. stranii).
NAŠI MLADINI NA VZGLED.
Na tej sliki vidimo Mr. mhmmmmhmnkx1 jh j Frank M. Jakšiča kot 12 letne-, ga slovenskega dečka, ob prili-
j ki menda, ko je šel prvič k sv. a^^jpjfiBaaBPbfe^l^^ obhajilu ali k birmi — ne ve- jrJu ,	..^'-H
' mo natančno, ker r.mo pozabili vprašati Mrs. Kmet. Toda vseeno, iz malčka Francetovega je vzrastel danes Mr. Frank M. Jakšič, ki je tajnik prve slovenske banko v Ameriki — The North American Banking & Savings Co. Je priznana avtoriteta na polju real estate, raznih hondov in splošnih finančnih operacij. Med narodom si je pridobil zaupanje tako, da glede finančnih zadev malokomu tako vrjamejo kot Jakšiču. Ima za seboj rekord,
da je skrajno "odprte" pameti, poleg tega pa pošten in uljuden v poslovanju. Tudi tega moža naj starišh svojim malčkom postavijo za vzgled kaj premore marljivost.
NA SVETI VEČER
IVAN ZORMAN
Nocoj, ko spet obhajamo spomin, kako na svet prišel je božji Sin, izročil nam Očetovo povelje, da vladaj svetu bratstvo, mir, veselje, na vas, očetje naši, mislim, o usodi, ki vas po svetu razkropila je, ki z grenkim znojem vas pojila je, ki zdaj le v tuje zemlje grob vas vodi.
Nad vami vendar je razlit nocoj mladostnih časov rajskosvetli soj; spomin na srečni božič v domovini večer življenja vam sladi v tujini: spet v duhu zapojo čez plan zvonovi, po mahu jaslic bajno zadiši, domača pesem radostno zveni o blagovesti, srcem vecnonovi.
Ne morete v mladostne dni nazaj, minul je zlati čas na vekomaj. Že zarod nov ob vaši strani vstaja, s skrbjo in z upom vam srce napaja. O da navzel bi vaših se kreposti: pošten značaj, za delo pridna dlan, v ljubezni zvest, v težavah mož srČan, šegav in zdrav v izkušeni modrosti!
• v
Po bliskovo beži naš novi cas, strog, neizprosen je njegov ukaz. Srce poeta moli v noči sveti: Daj, božji Sin, še dolgo nam živeti - -mladina naša krepko naj zajemlje iz naših dedov močnega srca, da v nas ostal bo ogenj njih duha, da v nas ostal bo sok slovenske zemlje!
YOUNG LADY, WATCH YOUR STEP!
(Dr. F. M. Oman)
The feminine craving for beauty of face and figure is, nerhaps, the greatest single specific desire in the world today. In a general way the supreme human desire is the desire for happiness, but to the average woman personal beauty represents happiness enough. To achieve this desire she cheerfully undergoes hardships and submits to various forms of self-denial with passionate devotion and infinite patience. She may not always be rewarded, but .she is never discouraged.
The only sure means to the attainment of that charm and attraction which is a woman's rightful heritage is vigorous, radiant health. Without health, beauty is impossible. Few women, indeed, are gifted with the perfection of form and features of a cinema star or a "Miss America." And it does not matter. The overflowing vitality sprining form perfect health is far more important. That is why the healthy, high-spirited girl attracts and holds attention wherever she goes. The healthy girl is a happy girl and normally deyelopes into a healthy and contented woman, possessing that greatest of all treasures, a sound mind in a sound body.
It seems a pity then, and it
Dr. F. M. Oman
is, indeed, a foolish and irra-ional thing to do, in the full oride and joy of vigorous youth, to neglect the few sim-ole precautions by means of I which strength is wisely used, health guarded and the miseries of a tired, ailing middle age avoided.
The rules for healthful living are few and simple. There is no good reason why they should not be familiar to ev-
1 ery one, rich or poor, young or old. It is safe to say that in this favored land no one j needs to live contrary to those rules. Especially is this true of the younger generation of women, for whom these observations are intended.
Most of the work of a physician in general practice consists of helping people with minor ailments which they have brought upon themselves through their own ignorance or neglect. Such ailments are a fruitful source of discomfort and unhappiness as one grows older. They make easy work seem hard and hard work impossible. Frequently they make ^ mockery of the normal enjoyment of life to which everyone is entitled. What is most important, they weaken the body so that it falls an easy prey to dangerous diseases which otherwise could have been safely overcome. Certainly. then, it is worth a little effort to avoid these minor ailments, this lasting of the reserves of health and strength. It is really quite simple and
easy, requiring only ordinary care and common sense.
The reader is, of course, familiar with the basic laws of hygiene. She has been taught that exercise in the open air, cleanliness, sunshine, nourishing plain food, plenty of sleep and regular personal habits are necessary if one is to enjoy the fullest measure of health and build up a sturdy constitution. Now let us see how the average young woman may conduct her life according to these principles without find:ng it all too much bother and without giving up any sane form of recreation.
Fresh air is free and the best form of exercise ever invented is walking, which is also free. Walking brings into play practically every muscle in the body. It speeds up the life-giving blood stream and stirs up the internal organs to normal activity. Even factory workers, shop clerks and waitresses, . whose work requires standing up for several hours a day, will find a brisk walk in the open air beneficial, while the office worker cannot hope to remain at her best without it. The pleasure of a walk in the park or in the country unfortunately is available to few of those who need it most, but even a walk past the vinegar works and the gas-houses district is better than none at all. Dancing also is an agreeable form of exercise; it is, however, easily overdone and cannot, of course, take the place (Continued on page 3)
ftMERISK^^^OMOVINfl
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	NAROD V AMERIKI
Minula so teška leta, polna* trplenja in bridkosti, štiri leta svetovne vojne. Ni me uničila življenja vojna, vrnil sem se domov, sestradan, izmučen, poln kljub svoji rani mladosti, življenskih izkušenj.
Mati! Od veselja si se zjokala. ko sem se vrnil pod domači krov, zopet si me negovala kot malo dete, da se mi je vrnilo zdravje in mladeniška moč. Toda strašno je bilo spoznanje, da se bom moral pokoriti laškim vojakom, ki so nenadoma prihrumeli v našo domačo vasico! Kako se bom pod njih pritiskom mogel zavedati silne materinske zapovedi: "Ne pozabi, da si Slovenec !"
Bežal sem skozi gozdove, preko visokih žičnih ograj v Jugoslavijo, šel sem s trebuhom za kruhom, da se ne izneverim materinskim naukom! Minuli so meseci za meseci! Vroča želja videti zopet tebe, domačo hišico, tebe, moja mati, tebe, dragi oče, vas bratje in sestre, me je gnala zopet proti rojstnem krovu. Kot tihotapec se moral preko meje v mojo rojstno domovino, kjer je že gospodaril tujec-Italijan, toda šel sem in šel, dokler se nisem konečno, namestu v objemu dragega očeta in sladke matere iznašel v zaporih v Trstu, prijet od obmejnih stražnikov, ki so me tirjali, namesto pod krov moje lastne domačije, v zapore!
Tri tedne sem užival laško svobodo v Trstu, in sicer ravno ' iz vzroka, ker sem bil Slovenec, J ker nisem bil rojen Italijan!
Mr. Jvctic Aur.nan
V ČEMER SE ČLOVEK PREGREŠI, V TEM JE KAZNOVAN.
(Napisal Rev. Albin Gnidovec)
Z malo, a prijetno družbo zabavnih Dolenjcev smo se vozili od Marije Pomagaj proti Ljubljani. Med potjo vstopi gospod, ki ima veiko besedo pri škofiji, posebno pri prestavljanju kaplanov z ene službe v drugo. Stopi k meni in mi na uho pove, da me ima pripravljenega za neko mesto v Ljubljani. Skoro bi se bil prestrašil te besede. Okorajžim se in rečem mirno, a odločno: "Veste, g. svetnik, tega pa ne, prosim vas! Raje grem na najslabšo in najhribovitejšo faro zunaj na deželi, samo v mesto nikar!" Minula so leta in ostal sem ves čas na deželi.
Pa kaj se zgodi? "Ti, Lojze, naprezi konja," sem rekel svojemu hlapcu," "treba je iti kovat!" Kmalu sem odrdral s svojim iskrim Miškotom — ah še danes in kolikokrat se ga spominjam, te prijazne in brihtne živa-lice! — mimo pokopališča in čez trg gori proti "Zotlerju," v par minutah sem bil na državni cesti, ki se kot bela kača vije med rodovitnim žitnim poljem gori proti Pod Ivanči gorici.. Kovač mi Miškota prav dobro in lepo na novo preobuje, da je nazaj grede kar poskakoval in plesal samega veselja nad novimi čevlji! S težavo ga ustavim, ko
Rev. Albin Gnidovec
srečam tam pri Rogovih pod Virom svojega prijatelja Janeza, kaplana krškega.
"Bog Te živi, Janez," ga pozdravim. "Kako, da si se vendar enkrat podal, Ti Krčan, v št. Vid? Kaj ne veš, da so šentvid-ci gorki na Krčane, ker so na Muljavi luč ukradli?"
Kar gledal me je, kaj to pomeni. Ko mu šalo razložim, pride pogovor na sestanek duhovnikov, ki se vrši prihodnji dan na Krki.
"Pridi še Ti tja," mi reče.
"Bržda ne, mojega tovariša ni doma, pa imam pri Domu še veliko dela, tako, da se težko odtrgam tudi samo za en dan."
"Tvoj stric bo tam, in Ameri-kanci — mislil je Father Omana in Kazimirja — pridejo z njim," mi prigovarja.
"Jak, če je pa tako, potem pa, Janez, skoro gotovo jutri na svidenje na Krki."
Posloviva se in vsak se odpravi svojo pot, s to razliko, da sem se jaz peljal s poskočnim rjav-cem, on je pa rinil v breg svoje kolo. To je bil pondeljek proti večeru.
Radoveden sem bil, kaj bodo povedali Amerikanci, posebno še ker so imeli, kakor smo bili zvedeli, naročila tudi o Ameri-kancih, šentviških rojakih. Pri večerji povabim g. župnika s seboj češ, da vsaj zvemo, kedaj pridejo Amerikanci k nam, kajti že davno prej so oni sami določili eno nedeljo, da bodo osebno prinesli sporočila in pozdrave ter darove šentvidcev-Ameri-kancev. Ko vidim, da je g. župnik pri volji, že zvečer naročim hlapcu, da ima drugi dan ob devetih zapreženo.
Bil je lep, jasen dan. Med raznimi pogovori se tekom ene ure pripeljeva z g. župnikom na Krko. Amerikancev še ni bilo. Kako smo jih nekako nestrpno in z nekim posebnim spoštovanjem pričakovali! Prišli so, tam od žužemberka. Kar nas jih še ni videlo, smo jih z neznanskim zanimanjem opazovali, še dobro se spominjam, kakšen utis je name napravil Father Oman s svojimi očali, obrobljenimi z močnim koščenim okvirjem. Silno spoštovanja vreden in učen gospod: to je bila prva misel. In v resnici je tako: triletna skušjna to potrjuje. No, saj navsezadnje vendar tudi sam morem izreči zanesljivo sodbo,
tako si sedaj mislim in pri tem sem kar nekako ponosen, čeprav je bila taka moja sodba, vendar mi še od daleč ni prišlo na misel, da bi se mi moglo tudi samo sa- j njati, da bom kedaj v Ameriki, morda celo s Father Omanom. Pa glej, kako se je pol ure po-; zneje hipoma vse spremenilo!
Father Oman pripoveduje o razmerah med ameriškimi Slovenci, posebno še z ozirom na svojo župnijo in proti koncu svojih pojasnil reče: "Farani so mi
i naročili, da ne smem priti nazaj brez slovenskega duhovnika. Vse povsod, koder sem hodil, sem spraševal, če bi hotel kdo iti z menoj v Ameriko, pa se mi do sedaj ni še nihče oglasil. Ali je morda med vami kateri, ki bi bil pripravljen iti z mano?"
"Jaz grem!" sem skoro zakri-j čal. Vsi gospodje se ozro name, j posebno stric-dekan me nekako
I začudeno, vprašujoče pogleda.
"Da, zares grem," ponovim,
''Le pojdi," mi reee on. To jc i bi: storjeno vse v pap sekundah, ko prej prav nič nist ti m -slil na Ameriko, še nasproten sem bil kakšni misli, da bi šel tja. Sedaj pa mi je ta sklep kar naenkrat postal kot jeklo in kremen, krepak in močan. Še danes
& čudim, kako je moglo to priti, ko sem bil tako navezan na domovino in priznati moram, da sem bil popolnoma zadovoljen in tedanjim razmeram primerno na dobrem.
Pred razhodom se dogovorimo, da stric pripravi moje ljudi, mater in brate ter sestre na to, jaz sam da pa dobim dovoljenje od škofa. Pri tem mi pa takoj pride na pomoč Father Oman; ki pravi ,da gre v petek sam do škofa in bo prosil tudi za dovo- j Ijenje. Moj g. župnik je vse ta- 1 ko sumljivo opazoval in videle se mu je, da ni kaj prav zadovoljen, zato tudi spotoma domov ni nič kaj veliko govoril. Zvedela sva tudi natančno, da pridejo Amerikanci: Father Oman in Mr. Grdina, prihodnjo j soboto popoldne in ostanejo čez nedeljo v št. Vidu.
"Vidite, g. župnik," sem re-kcfl, "kakor je prav, da sva šla na Krko."
'A, nič ni prav," je malomarno odgovoril. Naj pripomnim to, da bi moral gospoda ti-tulirati pravzaprav "g. svetilk", pa se bojim, da bi mi za- j brusil v obraz "šema". Tako je j
namreč v svoji skromnosti in ponižnosti nekoč prav kmalu po odlikovanju, ko ga je g. benefici-jat tituliral "g. svetnik", odločno zatrdil, da ne mara, da bi ga kdo s tem naslovom ogovarjal in je še pristavil: "če boste Vi meni rekli svetnik, bom jaz rekel pa L Ana!"
Minili so tisti dnevi, zame seveda nekako nemirni, polni strahu in upanja, veselja in bojazni in ne vem česa še vse. Prišla je težko pričakovana sobota in z njo Father Oman z novico od škofa. Pa sem bil presenečen: bil sem prepričan, da prinaša Father Oman od škofa pisano dovoljenje, toda namesto tega mi Father Oman odkimaj e pravi : "Ne vem, kaj bo, škof hočejo, da sam greš do njih osebno."
"Prav," odgovorim zadovoljno, "takoj v pondeljek grem."
"In jaz grem s Teboj," mi zatrdi Father Oman. Rečeno, storjeno. V pondeljek zjutraj ob 4. že sediva v vlaku in se voziva proti Ljubljani in nato še dalje škof so tiste dni bili namreč ravno na štajerskem. Peljali smo se proti Celju in potem gori po kra sni savinjski dolini do Šmartne-ga na Paki.-Tukaj pa je bil avto že prenapolnjen in sva morala čakati do 5. popoldne, da sva se odpeljala proti Gornjemu gradu kamor sva srečno dospela kljub razruvani cesti malo pred mrakom.
Ko škof naju zagledajo, prav "lepo" pozdravijo: "Ropar! Ropar!" Jaz mislim, da je to šlo Father Omanu; res nisem vedel, kako in kaj se bo izteklo. Ko jim povem svoj namen, so kar odločno odrekli, češ, da imajo še sami premalo duhovnikov v domači škofiji in da nobenega ne morejo dati drugam. Tedaj pa Father Oman zbere vso svojo modrost in učenost. S pomočjo tomistične filozofije razlaga Škofu iu„ vs načine potrebo po ,:cvenskil t hovnikih med roja-k" 'A	Sk6¥. poslušajo,
i se. da ako nujno popisani potrebi bodo kar rekli: "Ne camo enega, kar tri Vam dam s teboj." Pa zgodilo se je čisto nekaj nasprotnega: kratkomalo nič: doma jih je potreba.
"Vidite," nadaljuje škof, "na tako lepo mesto sem sedaj Vas prestavil — par dni prej sem namreč dobil dekret za Semič— pa v Ameriko silite." Ker sva oba s Father Omanom stanovitna v prošnjah in dokazovanjih, pa se začno škof majati, zaradi nadležnosti, če že zaradi drugega ne, vendar se izgovarjajo, da sami tega ne smejo odločiti, ker bi jih sicer gospodje v Ljubljani kregali. Iskrica upanja je vzplamtela.
Preden nama odkažejo preno-1 čišče, gremo vsi skupaj, kar nas jc bilo pod isto streho, v domačo kapelo, kjer škof sami naprej molijo sv. rožni venec kot večerno molitev; hlapci, postrežnik, kočijaž, kuharica in dekla molijo pa za njimi. Tako navado — prav po domače, kaj ne! — imajo škof vedno.
Spal sem tisto noč, to vem, ker se mi je kar naprej sanjalo, kako sem plaval v Ameriko, pa mi je vedno vse narobe hodilo in nasprotovalo. V skrbi, da ne zamudiva vlaka, mislijo škof, da je najbolje, da naju sami pokličejo. Ob 4. zjutraj so že trkali: "Le brž, da ne zamudita vlaka!"
Pa vendar je bilo še toliko časa, da bi dvakrat lahko dospeli na postajo pravočasno. So pač škoi tako navajeni, da se mora iti precej pred časom, zaradi gotovosti. Pred odhodom mi izročijo pismo na ravnatelja škofijske pisarne in pripomnijo: "če gg. svetovalci dovolijo, pa naj bo!" Ne vem, ali sem bil tiste besede vesel ali žalosten: vem le, da mi je bilo prav čudno pri srcu.
Dopoldne že dospeva v Ljubljano in hajdi kar hitro na škofijo. Toda glej jo smole: g. ravnatelja ni bilo doma. Kje je? Moramo ga dobiti brž ko mogoče, pa naj velja kar hoče! Res zvemo, da je v Preski pri Medvodah. Preden odidemo tja, se cg 'asimo še pri enem g. svetovalcu, kjer nam pomaga govoriti dr. Trdan, tako kot zna samo Ribničan. Kdo bi se mu mogel' ustavljati in mu oporekati? "Se->3da, gotovo, če je tako, pa nimam prav nič proti temu, da gre v Ameriko," pravi g. svetovalec. Dobro! Father Oman naredi sedaj po amerikansko: naroči avto in pol ure pozneje smo; že v Preski, kjer res dobimo g. i ravnatelja, ki se ne malo čudi,' kaj da hočemo tako nagloma in nenapovedano. Razložimo mu, dr. Trdan govori kot "raztrgan dohtar", jaz mu dam škofovo pismo in takoj je zadeva v redu: kar tam se župnijska pisarna spremeni v škofijsko in g. ravnatelj mi napiše potrebno dovoljenje, na katero dobimo v Ljubljani še potrebnih podpisov in škofijski pečat. Pa je bilo gotovo to, kar sem mislil, da bo naj- j lažje, še mar mi ni bilo, da ne bi; tega dovo"ienja prav lahko dobil. Pa je bil tako preklican trd oreh, da ga ne dobim tako trdega več!
Tako, sedaj pa imaš, prijatelj, tri dni časa, da spraviš vse druge potrebne listine skupaj: vse kar jih zahteva jugoslovanska postava in ameriška. Pomni dobro: v treh dneh, sredo, četrtek in petek; sobota je praznik, vsi uradi so zaprti, kakor tudi v nedeljo, v pondeljek, oziroma v torek jutro odidemo! Halo, k orž! Kam pa in kako? Kaj je pa tireba? Prav k sreči dobim tam višnjegorskega sodnika —zdelo se mi že, da zahteva postava neko listino od sodnije—pa mu potožim, kaj sem si nakopal, kak-šnih skrbi ter ga prosim, da mi naj svetuje, kako bi najhitreje in v redu spravil skupaj potrebne listine. Razloži mi, kaj potrebujem: od župana domovinski f st, od orožniške postaje neko potrdilo, od sodnije potrdilo, da nisem v preiskavi, od davkarije, da imam plačane vse davke, cd zdravnika spričevalo, od glavarstva potrdilo, da ono nima nič proti izdaji potnega lista, od mi-nisterstva dovoljenje za potni list; od ameriškega konzula pa takoimenovani vizum. Tako, pa naj človek ve, kje začni in spravi vse to skupaj v treh dneh! Prav takoj sem šel na delo: kar na mestu sem naprosil g. sodnika, da naj mi tako potrdilo izda, da že koga pošljem iskat. Kako mi je ta popoldan vlak počasi vozil, kar nisem mogel pričakati male šentviške postaj ice. Kar. planem z vlaka in naravnost k županu, potem k orožnikom, zdravniku; dobim nekoga, da gre navsezgodaj v sredo v dav- , karijo in v sodnijo. Ob pol 10. tie,
moram odpeljati na glavarstvo,1 od tam pa kar naprej v Zagreb in v Belgrad. Ura je že 10. fan-' ta od sodnije še sedaj ni, kar nervoznega me dela, če to minuto pride, potem še pridem pravočasno na glavarstvo in nato na vlak. Konj stoji že čez uro zapre-žen, kar stopica in težko ga jc krotiti! Je že pol enajste, par minut še, drugače je prepozno— nič — ni ga, tudi onega drugega še ni, ki sem ga poslal za njim. Je že prepozno, s konjem ne doi-dem več, če zdaj takoj odpeljem. Ker se spomnim, da ima g. Pol- , lak avto in bi mi ga v tem slu-1 čaju dal na razpolago. Sedem, napišem v par vrstah ves polo-j žaj in pošljem tretjega fanta s kolesom na Selo. Pol ure pozne- j je že sedim v avtu in se peljemo proti Višnji gori — seveda v par minutah smo bili že od Stične naprej, kjer smo srečali ona dva fanta. Prav nič ni bilo časa ! povpraševati, kako in kaj, da jih ni bilo, le listine, ki mi jih prinašata pograbim, avto obrne in kar najhitreje v Litijo. Nekaj minut pred poldnem prispemo na glavarstvo. Ob pravem času! Kako sem se oddahnil! Pa nova težava: na glavarstvu pregledajo listine, pa se kar kratko izrazijo, da ne morem v Ameriko, ker ima ona tako stroge priseljeniške postave in da moram čakati na kvoto. Ko jim s postavo v roki dokažem, da kot duhovnik grem izven kvote, pa pravijo, da mi manjka še listina od vojaške oblasti, da sem zadostil vojaškim dolžnostim! Takoj telefoniram v Ljubljano na pristojno mesto in v četrt ure imam telegrafičen odgovor, da od vojaške komande ne potrebujem ničesar. Po nekaterem preklanju sem in tja, vendar dobim potrebno potrdilo in odhitim na'vlak proti Zagrebu. Na konzulatu povem, kako in kaj, nakar mi.konzul zagotovi, da dobim vizum katerikoli dan hočem, da imam le potni list v redu. Zdaj pa dalje - - v presto-lico Jugoslavije — v Belgrad. Vso noč sem se vozil. Prvi korak zjutraj je bil k prijatelju, ki ima dobre zveze pri ministerst-vu socijalne politike, ker to mi-nisterstvo ima pravico dovoljevati potne liste, in ga poprosim, da mi pomaga dobiti takoj potni list.
"Gotovo," pravi samozavestno g. ' doktor, "to se bo lepo uredili o." To je zadnji korak pri iskanju listin, če se še ta posreči, pa bo vse v redu v treh dneh. Pa se je! Načelnik pisalne je na priporočilo g. doktorja takoj ukazal na podlagi predloženih potrdi) urediti vse potrebno, da se mi izda potni list za Ameriko. Pol ur& pozneje odhajam iz ministerstva z vsemi urejenimi zadevami!
Skoro bi bil zavriskal, če bi se ne bil bal, da bi me kak policaj ne utaknil v luknjo, češ, da kazim javni mir in da razgrajam. Prav f epo sem se prijatelju zahvalil in ga odškodoval ter se zopet odpeljal dmoov.
Trda je bila tista pot, pa odločnost in sreča sta vse premagali. še zadnji podpis je bil potreben od strani glavarstva, ki s,em ga dobil v petek popoldne. V treh dneh so bile vse listine skupaj, v torek zjutraj smo se nato odpeljali iz Ljubljane proti Zagrebu, kjer sem pri ameriškem konzulu dobil potrebni vizum, v Belgradu še nekako "me-
KADAR GRE FANT NA BAL...
(Napisal J. D. Zupar)
poka, jaz hočem vedeti, kakšno je to veselje!
"Dobro teta!" je dalje govoril Franc. "Jaz se bom v nedeljo pripeljal sem s stricem, potem pa odrinemo."
Oh, sem si mislil, zdaj smo pa tam. Mene prav gotovo ne bodo hoteli s seboj. Vse je fuč! Vse! Kaj hočem pa sedaj? Da bi jaz skozi okno gledal, ko bodo stariši in vsa "žlahta" okrog mize sedeli, to ne gre skupaj. Tega bi ne dopustil noben oče in nobena mati.
Petek in sobota sta minula in nastopila je nedelja. Vse se je pripravljalo na bal. Slišal sem, da je Mokarjeva gostilna vsa «f;enčana in da ni bilo še take zabave, odkar stoji črna vas.
"Mici, daj no malo na naše otroke paziti!" so naročevali mati svoji prijateljici. "Jutri jim skuhaj malo zajtrka, pa v šolo jih odpravi, ako nas ne bo še domov! Kar pri nas lahko spiš, da bo bolj v redu."
Ura je odbila poldne. Z glavne ceste je zavil proti naši hiši voz s stricem Jakobom in Fran-com. Zame so bili ta zadnji trenutki, zato sem hitro skočil v sobo k materi.
"Mati! Ali smem iti še jaz?"
"Kam?"
"Na bal!"
"Kaj na bal? Ti na bal? Kakšno pa imaš novo obleko? Pravzaprav pa sploh ne pristoja za take kot si ti, da bi hodili po balih. Kar doma bodi in šolsko nalogo se navadi, da ne boš zopet kakšen "finfar" dobil!"
S tem je bilo vse končano. Voz se je odpeljal, jaz pa s tu-žnim srcem ostanem na dvorišču. Pričela se je delati noč in sklenil se, da v postelji še enkrat vse dobro premislim, ako je mogoče še kateri pripomoček. Ker so pa kljub vsemu duševnemu naporu kazale okoliščine, da iz ' vsega tega ne bo nič, zato sem sklenil pobrisati jo kar na svojo roko, kamor me srce žene.
Bdel sem toliko časa, dokler se nisem prepričal, da vsi dobro "vlečejo dreto". Nazarensko so vsi puščali sapo in čimbolj je žvižgalo po zraku, tembolje se je meni dobro zdelo. Dečko, zdaj pa kar hitro! Prav počasi, da ni nobena deska zaškripala, sem se splazil s postelje ter na tleh nekaj časa prisluškoval, ako ni mogoče kdo zdihnil. Vse je mirno! Lepo po štirih sem jo sekal do vrat s srajco in hlačami pod pazduho. V trenotku sem bil oblečen. Ko sem prišel v vežo, sem naletel na oviro, na katero sploh nisem mislil: namreč tisti zapah na vežnih vratih, ki tako salamensko škriplje. Drugače se ni dalo pomagati, kakor vsakih par sekund malo suniti vanj, ker če bi ga naenkrat odprl, bi prav gotovo zbudil preveč ropota. Po I trudapolnem delu sem bil končno svoboden. Gologlav in boso-J nog sem jo ucvrl kar čez njive in travnike na glavno cesto. Noč je bila temna kot v kozjem rogu. Tekel sem kar na slepo srečo, kolikor so me nesle noge. Imel sem samo en načrt in ta je bil: ako padem v cestni jarek, da bom potem ven zlezel in zopet nadaljeval.
V dobri pol uri sem zagledal (Dalje na 4. strani.)
Rogel & Laušin,
MODNA TRGOVINA
hJ Slo*J. JVar. Domu
6407 St. Clair Avenue
Krasna božična darila za moze, fante, dečKe!
SPOIITNE SUKNJE JOPICI PAJAMAS NOGAVICE
Vesel Božič in srečno Novo leto 1929
Kaj je bal? Gotovo je vsakemu rojaku več ali manj znana ta besedica, katera je v starem I kraju veliko večjega pomena,1 kot pa v naši novi domovini Ameriki. Ako po vasi zadoni klic: "na bal", tedaj je mahoma vse izpremenjeno. Mladim fantom in dekletom zatrepeta poslednja žilica, možem in ženam se razvežejo jeziki, in še celo priletnim dedom se prikrade smeh na lica ob spominu na mladostna leta. Počasi se pomikajo dnevi proti cilju, tembolje pa gre delo izpod rok. Vsak hoče prekositi drugega in komaj pričakuje ure počitka, ker pod odejo je najboljši prostor, da človek da duška svojim mislim, kako bo in kaj bo. Zaželjeni dan napoči, takrat pa . . .
Bilo je par let nazaj, in v pratiki so bili zaznamovani lepi jesenski dnevi. Moj bratranec Franc, čigar rojstna domovina je bila v pol ure oddaljeni črni vasi, se je mudil nekega petka po opravkih na našem koncu in se mimogrede tudi oglasil pri nas. Jaz, kot štirinajstletni šo-larček, se pač nisem mnogo zanimal za pogovore starejših ljudi, ki so govorili le o kravah, senu, gnoju itd. Imel sem svoje muhe, katere so se mi zdele veliko bolj vredne pozornosti, kot ! pa tiste fige. Kar naenkrat za-slišim, da je rekel Franc: "Teta! V naši vasi pri Mokarju bo bal v nedeljo!" Kot bi treščilo vame, mi je padel nož iz rok, s j katerim sem ravno izdeloval neko pripravo, ki sem jo imeno-J val "mišnico za vrabce loviti."
Bal? Pri Mokarju? In harmonike bodo igrale! Tolikokrat sem že slišal pripovedovati starejše fante o balu in vsakokrat I sem si zaželel, da bi bil vsaj eno uro med njimi. Nikdar še nisem prosil matere, da bi šel k Mokarju vsaj skozi okno gledat, kako je na balu, danes se bom pa skorajžil! Magari če vse po-
šetimo" za ladijsko karto, nakar se odpeljemo V smeri proti Bu-dapešti. Na meji, Subotica, pregledajo potne liste: Amerikance puste naprej, mene zavrnejo, češ, da ne morem iz države tukaj, ampak v Mariboru. Le par minut je bilo časa: zgovorimo se, da se na Dunaju zopet dobimo. In šli so, oni proti Budape-, šti, jaz proti Zagrebu, Mariboru in Dunaju.
V petek se snidemo na dunajskem kolodvoru in potujemo skupaj skozi Monakovo, Kolin. Bruselj, London, Liverpool.
Tu se vkrcamo na ladjo. In ko smo bili že sredi morja, mi Father Oman pove, ko sem ga za-čt'l spraševati, kako in kaj, da je pouk otrok v angleščini in sploh, da se angleščina povsod j govori, jaz pa besede angleške nisem znal!
Ko bi bilo mogoče preskočiti nazaj, pa bi bil takrat.
Pa smo prišli v Quebec srečno, dasi po hudih bojih in viharjih, v Niagara Falls sem prekoračil amerfsko mejo in sedaj sem v dimastem milijonskem mestu, ko v domovini nisem hotel biti v čistem, lepem, podeželskem mestecu. Prav mi je, sedaj vsaj vem, da v čemer se c|ovek pregreši, v tem je kaznovan!
SRAJCE KRAVATE ZAPESTNI GUMBI KRAVATNI2 IGLE ROBCI, ROKAVICE LEPI MUFLERS
OVRATNIKI PASOVI
KOPALNI PLAŠCl (BATH ROBES) LUMBERJACKS
MI SMO PROTI VOJNI
(Napisal Anton Osovnik)
"Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" tako se ponavlja božična pesem vsako leto. In mi Slovani smo vedno zelo ljubili mir. Preteklo je polnih deset let, odkar smo se nahajali v vojni, ki nam je bila usiljena od Germanov. In kako je mogel biti veliki ruski narod premagan v vojni, ko šteje vendar dvakrat in pol toliko naroda kot pa Germani, in so našim bratom Rusom v svetovni vojni pomagali še Francozi, Angleži, Amerikanci in di ugi!
če pogledamo na zemljevid in nam je kaj znanega o slovanski zemlji, tedaj znamo, da je naša slovanska zemlja najlepša in najbolj rodovitna, torej lahko živimo brez Germanov, ki so nas stoletja gonili na vojsko in uničevali naš rod. Nemci so vedno govorili: naj pogine Slovan, da postanemo mi gospodarji njegove zemlje.
Seveda so Germani v svojem napuhu hoteli podjarmiti tudi druge narode, in so dražili s svojo ošabnostjo celo Ameriko, misleč, da se ne bo nikdar odzvala ošabnemu klicu. Toda napuh in ošabnost Germanov sta doživela žalosten konec. Njih "'silna armada" je bila strta in uničena, in dolga in dolga
Anton Osovnik
leta bo trajalo, predno bo Nem-* čija vsaj del onega, kar je bila pred svetovno vojno.
še danes nas pretresa mraz, ko se spominjamo nazaj na strašne dneve in noči, ko so mo-rili Germani slovanske narode, j direktno ali indirektno, plenili j in požigali po naši zemlji. In | kako strašno nam je bilo v sr- j cu, ko se je pojavila ta ali ona internacionalna kukavica, ki se je drznila zagovarjati nemške mesarje. Pravili so, da se jim smilijo Nemci, za milijonske slovanske žrtve pa niso imeli nobenega usmiljenja, svoji lastni bratje so jim bili kanonski živež za nemško slavo. Kako se že glasijo zadnje kitice naše narodne himne? "Grom in strela. . . ."
Svetovna vojna pa ni prinesla samo poraz nemškemu im- ; perializmu, kajzerizmu in mili-1 tarizmu pač pa silen poraz tudi socialistični internacionali, ki od konca svetovne vojne sem nikamor ne more več naprej. Ta internationala socialistov je izvirala baš iz Nemčije, in po-' flujali so jo drugim narodom z Namenom, da bi Nemčija potom ! nje in kajzerizma nadvladala druge narode. Nemški socialist ni bil pa sam po sebi nikdar mednarodovec, on je bil Nemec najprvo, potem šele socialist, in tak je tudi danes. Nemški socialisti so pač hoteli, da So drugi narodi mrtvi za narodno stvar, toda oni so pa hoteli živeti baš v nemški nacionalistični ideji. Ob izbruhu Vojne bi slednjo nemški socialisti lahko preprečili, ker so bili druga najmočnejša stranka v nemškem parlamentu, toda ne samo, da niso tega poskusili, Pač pa so navdušeno in s fanatizmom dovolili kajzerju vse, W je zahteval za vojno proti Srbom in proti Rusom. Vsi socialistični poslanci v nemškem državnem zboru so enoglasno volili za vojno, katei-o je ka.i-2er zahteval. Oglasil se je Proti vojni en sam socialist Kilchner, katerega so pa seveda nemudoma vrgli iz stranke.
Dogodki svetovne vojne so Pokazali jasno, da je nemška f°cialistična stranka tedaj, ob J2bruhu vojne, naredila silno napako. Nemška internacio-nala ni mogla upljivati na dru-8e, vzgojno, mednarodno delol nemških socialistov ni doprine-i slo nobenih sadov. Narodnost-1 ni duh v vsaki narodni državi E jg dokazal, da je narodnosti
t-
ljubša kot socializem, oziroma
mednarodnost. "Proletarci vseh dežel, združite se!" so učili nemški socialisti, toda ko je nemški ponos in imperiali-i zem zahteval in iskal posebno. | špecielno nemško korist in raz-j voj v škodo drugih, zlasti slo-j vanskih narodov, so nemški j socialisti prisegli zvestobo imperialističnemu kajzerju. In to je povzročilo njih popolen poraz.
Kar je danes še zdravih socialistov, niso več internaciona-listi, ker so se prehudo opekli s kajzerjem vred, pač pa se imenujejo narodni socialisti.
In ali so Slovani kaj prispevali k temu, da je bil navidezni toda v resnici imperialistični nemški socializem potolčen? Da, ravno naši bratje Rusi so to povzročili. Septembra meseca, leta 1914, ko še ni bilo dosti slišati od ruske slovanske armade, so bili Nemci že tik pred Parizom, in bilo je vse pripravljeno, da nemška armada vkoraka v Pariz ter diktira mir Francozom, Angležem, Rusom, Srbom in drugim zaveznikom. In v trenutku ko bi morali Nemci imeti zmagoslaven pohod v Pariz, tedaj so pa udarili Rusi in vrgli Nemce nazaj 65 milj, in tako podili nemško armado, da je slednja morala pobrati iz francoske fronte najboljše svoje armadne zbore in jih v vsej naglici poslati na rusko fronto, da zajezi prodiranje Rusov, ki so grozili Berlinu. S tem je bila preprečena nemška zmaga v letu 1914.
Ogromna sila nemške in avstrijske skupne armade je kenečno, po silnem naporu, ustavila Ruse, a medtem so Srbi napredovali na jugu, in nemški moloh je drvel na jug, da odstrani tudi to nevarnost. Kaj hrabro se je tedaj mala "Srbija držala. Nemci so zavzeli Belgrad, toda so ga morali kmalu potem izprazniti, kot ve vsakdo, ki je sledil vojnim dogodkom. In kaj je vse to pomenilo? Francozi in Angleži z Belgijci so tedaj počivali in zbirali nove moči, da v slučaju, da Rusi in Srbi ne vzdrže ogromne s?est milijonske avstro-nemške armade, pritisnejo
Veseli božič!
Francozi in Angleži ponovno. In to se je kmalu zgodilo, j Nemci so morali odpoklicati j svojo armado iz Srbije, a da bi Srbijo držali v šahu, so nahuj-! skali Turke, da so napovedali ! vojno Srbom, ki so bili sra-j motno napadeni za hrbtom, in konečno so Turkom na pomoč prišli še slovanski Bolgari, ki so od strani klali z nožem in svincem bratskega Srba Nemcem v korist.
No, vsakdo ve, kako se je vojna končala. Kmalu po končani vojni so pa prišle na vrsto razne "mirovne konference," na katerih se je mnogo govorilo o mednarodnem razorože-nju. Skoro vse države izražajo željo, da bi se bodoče vojne preprečile. Toda malo uspeha .je bilo do danes. Države, ki so bile premagane, seveda nimajo dosti armade, toda ostale države so pa še bolje oborožene v mirnem času danes kot so bile pred svetovno vojno. Torej jaz mislim, da vojne so bile in bodo. Nobena država neče odnehati. Celo boljševiška Rusija, ki na enak način kot socialisti pred vojno pridiga svetovni mir, ima pol milijona mož pod orožjem, in sicer jako dobro trainiranih.
Jaz pa mislim, da Slovanom se ne bo treba bati nobene vojne tedaj, kadar bomo vsi Slovani skupaj združeni. Tedaj bomo vsi zapeli mirovno pesem in izjavili, da ljubimo mir, kajti močni bomo dovolj, da se nas bo vsakdo bal, četudi ne bomo rožljali z orožjem.
V tem oziru bi se morali zlasti Jugoslovani sporazumeti. Slovenec bi moral biti prijatelj Hrvata in Srba, in Srbi in Hrvati bi morali upoštevati Slovence ravno tako kot sami sebe. Slovani smo vsi, in konečno smo le mi bližji si bratje, ne pa Nemci ali drugi narodi. Sovraštvo goji vojno, in zlasti če zbruhne vojna med brati, tedaj ni gotovo hujše in sramot-nejše vojne na svetu. Po končani svetovni vojni je nastala Jugoslavija in čeho-Slovaška. V tej slednji državi se narodi imenitno sporazumejo med seboj in sijajno napredujejo, tako da so si pridobili kredit in spoštovanje vsepovsod. In isto re tudi nam po vseh pravicah, ker smo talentirani, delavni in imamo naravne darove kot ma-lokteri drugi narod. Žal, da je danes mnogo tiste struje, ki led svetovno vojno ni hotela ličesar slišati o Jugoslaviji, ki je zagovarjala Nemce a sovra-ila Slovane, da ta struja ima oonekod še danes veliko besedo in hoče diktirati Jugosla-/iji kako naj se vlada. Jaz mislim, da s čutečim bratskim sr-■em, z nekoliko večjo izobrazbo, za katero se trudimo vsi, z narodnim ponosom, da smo vsi otroci majke Slavij e, da je naš brat Hrvat in Srb toliko vreden kot Slovenec, ako opustimo nekoliko osebne zavisti in postanemo bolj plemeniti v srcu ter bližnjemu privoščimo toliko kot samim sebi, po nauku Kri-sta — ljubi svojega bližnjega kot samega sebe — da bo tudi lam zasijal dan, ko bomo re-r kli: mir ljudem, našim bratom v Jugoslaviji, ki so ene misli, ?nega srca, dobre volje za skupni napredek vseh!
Young Lady, watch your step!
(Continued from page 1)
of the daily walk.
One of the most vicious fads, from the standpoint of the health of young women, is the fad which glorifies extreme thinness and the so-called "boyish figure." Fortunately, it appears that this foolish craze is passing. Sooner or later it must go the way of all unwholesome fads. Nevertheless, it has done a great deal of harm, some of which can never be repaired. Statistics for the past ten years show an alarming increase hi cases of pulmonary tuberculosis among girls and young women; whereas, no such increase is noted among males. On the contrary the figures show a decrease in the number of consumptives among boys and men of corresponding ages. The difference is so marked that one is forced to conclude that something is decidedly wrong with the present feminine mode of living.
The great number of girls, working in factories, breathing dust and smoke and doing piece-work under a constant nervous strain must be blamed for many new cases of tuberculosis. The fashions in dress, which allow but a few ounces of flimsy material for clothing the body even on cold, raw winter days must be blamed for many more. But the chief causes of the spread of this disease among growing girls undoubtedly is underfeeding. It is the style for girls to be thin. Curves and a normally rounded figure are taboo. They are distinctly "out." Consequently, the young women of the age usually described by the term •"flapper" has a horror of flesh is rather hard to understand in view of the fact that she takes pains to display as much of her own as the law allows.
The normal condition of all young animals, including man, is one of sleek plumpness. No person in his right mind would think of starving a puppy or a colt to a skinful of bones and then pretend that the poor thing looks handsomer that way. Yet, we often hear girls of sixteen or eighteen complain bitterly because they are unable to appear still more scrawny and frail, although to the eye of the physician they may be already far too thin. This at an age when very important mental, physical and physiological changes are taking place in the body so rapidly that a large reserve of vitality is needed to bring the girl safely through to mature womanhood.
It is true that fat is dangerous. A starved body, especially when too lightly clothed to properly conserve the body heat, is very poor equipment for eight or nine hours of work, day after day, often at the kind of employment for which no woman is really fitted. Such conditions combined with
FRANK BELAJ
6205 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio.
MOŠKA, DEŠKA MODNA TRGOVINA
DOGODEK S KOLESOM NA SV. VEČER.
(Napisal Jos. Grdina)
Nekako pet let sem bil star." ko sem kropil Janeza, ko je ležal na mrtvaškem odru. Kadar sem šel tam mimo, sem se spomnil na Janeza, saj me je dostikrat vodil ob cesti in po grmovju ter mi trgal cvetlice. Tako sem se tudi onega popoldneva spomnil na pokojnega Janeza ter mu želel večni mir in pokoj.
Kmalu sem se pripeljal doli pod klancem na glavno cesto mimo naše "korbce" in Tra-jarjeve "rupe." To ste bili dve mali njivi ob vznožju takozva-nega šivcovega hriba, kjer sem z drugimi pastirji vred neštetokrat pasel krave, pa še žabe in ribe lovil v potoku, ki se pretaka ob vznožju hriba. Oh, lepa mlada, zlasti pastirska leta! še danes se tako rad spominjam na nje.
Ko sem bil na glavni cesti na ravnem, sem kolo močneje pognal in sem bil kmalu Pod pečjo, v rojstni vasi Pokajne, po-' tem pa čez morost, in v dobri pol uri sem že dospel v Ljubljane Prva gostilna, ko sem dospel v Ljubljano, je bila pri češnovarju. Tam sem spil vrček pive, kajti spotoma sem se močno užejal, in sicer tako, da sem moral poklicati še en vrček. Potem sem se pa odpravil, da grem v mesto, s kolesom seveda. Tedaj sem opazil, da nimam licenčne številke na kolesu. Ko sem doma kolo nekaj popravljal, sem odtrgal licenčno številko. Nazaj sem jo seveda pozabil priviti. Tako sem se pripeljal v Ljubljano brez postavne licence. Strela! Kaj naj napravim sedaj! Brez licence voziti ne smem, in če me dobi stražnik, me lahko zapre. Domov pa spet nisem mislil iti kar tako, ne da bi si prej ogledal po beli Ljubljani. Previdno sem se ogibal stražnikov, in vse je šlo v redu, samo stražnik na Marijinem trgu me je nekam pozorno pogledoval, pa sem se kmalu zgubil tam zadaj za Prešernovim spomenikom.
against tuberculosis. Let the nourishment and clothing of the body be regulated by common sense, rather than by the capricious, often downright foolish dictates of Dame Fashion.
Ho g at a. izb era:
PRAZNIČNE SRAJCE PISANE KRAVATE BELI OVRATNIKI SVILENE NOGAVICE ŽEPNI ROBCI
Postenqjtrgox)ina:
MOŠKE, DEŠKE OBLEKE, SUKNJE v DEŽNI PLAŠČI KLOBUKI, ČEPICE JOPIČI, HLAČE, ITD.

shortened hours of sleep made necessary by dances and other social activities which should properly be a part of any normal young girl's life are bound to weaken even strong young constitutions to a point where they fall an easy prey to tuberculosis, as well as other disorders peculiar to women. One does not need to be a pessimist and a killjoy to maintain that such a pace pays no profits. It1 is all too often the beginning of life-long misery.
Every now and then the fiddler presents his bill early, at an age when, by every right, the girl should be bubbling over with health and spirits, other than of the distilled variety. After much urging and many delays she finally appears before the doctor. She I tells him she is nervous and j weak and cannot sleep and has j lost her appetite. Usually she is one who has been working for some time; not heavy work, but steady, fast and nerve-wrecking; always the same position and the same motions, the same constant concentration on speed, lets her production fall off and she should lose out at the pay-window. She averages six or seven hours of sleep, not counting Saturday nights. She would like some medicine to correct all these things and make her like new! What she needs is a job fit for a girl, not for a machine; home-cooked food and plenty of time to eat and enjoy it, and a little period of rest from the continual hurry and useless chatter of her daily life.
Over-dieting to keep fashionably thin has cost the lives of some prominent cinema actresses, and has put many more in the hospital. It is doing the same to working girls and school girls, who rashly try to imitate the actresses. When these come to the attrvn-tion of a physician they receive a tonic and quite a lot of good advice. If they follow his advice, they will not need the tonic, and certainly the tonic itself cannot make up for lack of proper food, proper clothing and sufficient sleep.
Tremendous advances have been made in the science of medicine and sanitation within the past generation. Certain dreaded diseases have been overcome either through the discovery of specific cures or of ways to prevent them altogether. One result is that the average length of life in the United States is now fifty-six years. People who are not yet old, remember when it was only thirty-three. Diphtheria, scarlet fever and smallpox are no longer the terrible scourges they once were. They can be cured or prevented and some day will be stamped out completely. On the other hand tuberculosis, also is preventable and in its early stages a curable disease, is still the "great white plague." It will probably continue to be until we discover a means of destroying the germ of tuberculosis after it has gained d foothold in the' tissues of the human body.
In the meantime we must rely on the protection which only a strong well-fed body offers
Srečno Novo leto!
Bilo je dne 24. dec. leta 1911. In nedelja je bila, ko sem prišel od desete maše domov. Popravljal sem nekaj kolo in pri tem ukrepal, kam bi jo mahnil popoldne. Odločil sem se za Lljubljano. Seveda sem mislil, kaj bom kolovratil proti Ljubljani, ker nisem imel nič važnih opravkov v stolnem mestu. No, ker je pa bil lep dan, sem pa vseeno sklenil peljati se v Ljubljano, da gledam božične priprave Ljubljančanov.
Kmalu sem pripravil svoje kolo. Po južini io pa hajdi ubtrem po kolesu iz doma. Domači seveda niso vedeli kam grem. Oče so bili mnenja, da grem k fari v Preserje, potem pa na Žalostno goro pritrkovati na zvonove božičnemu prazniku v počast. Nekako ob 1. uri popoldne sem odrinil z mojim kolesom Jo.s. Grdinc doli po klancu mimo Anškovih hrušk, in doli naprej, kjer se nahaja globoka razseka, in kjer teče južna železnica. Da pa kdo ne pade iz ceste na železnico. je tam močna lesena ograja, za katero skrbi železnica, če ne bi bilo te ograje, bi bilo seveda nevarno tam. Tako pa nismo imeli nobenih nesreč razven, da je Anškov Janez enkrat padel tja doli in se takoj ubil.
Precej dolgo sem vozaril po Ljubljani, tako da se je že solnce nagibalo k zatonu. No, zdaj je pa prišel čas, da jo odrinem proti domu, da ne bom prekasen za sveti večer, kajti do mraka moram biti doma. In če se mi naredi kaka zapreka pri kolesu utegnem biti celo prepozen. Urno zasučem s kolesom na Bleivveissovo cesto, in od tam pa na Vič. In tu se mi je pripetil dogodek, ki mi je še danes živo v spominu. Ko pri-vozim mimo cerkve sv. Antona — in vozil sem zelo naglo, pa zagledam na cesti moža s cilindrom na glavi. Mahal jo je v smeri proti Brezovici. Pozvonim, mož se ozre ter se umakne nekoliko vstran. In ravno ko sem imel privoziti mimo njega, pa on v trenutku skoči na drugo stran, in posledica' je bila, da sem se zaletel s kolesom ravno v njega in sicer zadaj. On je odletel na eno stran, jaz pa na drugo, vendar se mi r.i pripetilo nič hudega, kakor tudi mojemu kolesu ne.
Mož se je pobiral od tal ter po nemško psoval okoli sebe, in pri tem iskal svoj cilinder, ki mu je odletel v cestni jarek. Vroče mi je postajalo, ko sem pomislil, kaj bo zdaj. Na sveti večer, pa utegnem iti še v špehkamro, zraven bo treba plačati kako globo, in bogve kakšne sitnosti znajo še nastati. Mož je očividno Nemec, in to bo za mene še slabše. Kaj vranča me je ravno danes gnalo v Ljubljano!
Nekaj časa premišljujem tako, oprt na kolo. Iz bližnje veže je ves ta prizor opazoval neki moški in se smejal, mož pa, katerega sem butnil s kolesom, je pa še vedno iskal v jarku svoj cilinder ter me pc nemško robantil. Zdaj mi je šinila v glavo misel, da je najbolje, da nemudoma pobegnem ; odtod. Licence na kolesu ni-j sem imel, mož ni dobil no bene resne poškodbe, a ti utegneš imeti sitnosti. Bliskovito skočim na kolo ter ga poženem z vso brzino proti Brezovici. Drvil sem s kolesom tako, da bi me stražniki dohajali k več jemu le z motornimi kolesi. Imel sem pač strah, da če me podrti moški javi policiji, do me najdejo že na potu.
Sreča v nesreči je bila za mene, da nisem imel licenčne številke, da sem jo doma poza-
(r>alie na 5. struni)
KAKO SO AMERIKANCI V BEVKAH "ŠAC"
KOPALI.
(Napisala Mrs. Marion Kuhar)
Na prijaznem hribčku blizu Vrhnike leži prijazna vasica Bevke. Vas šteje kakih 100 hiš. Lepa cerkvica diči prijazno j vas. Žegnanje praznujejo na Jakobovo nedeljo. Tudi ga- ;
silno društvo ima v vasi, orlovsko društvo, 1 prosvetno izobraževalno društvo, čitalnico, in prav lepo novo šolo, ki je gotovo najlepša v . vrhniški fari. In v vasi se nahajati tudi dve gostilni, ki obe dobro poslujeti, zlasti kadar pridejo Amerikanci na obisk.
Vas ima za seboj prav lepo zgodovino, in bi bilo preveč vse tu naštevati, zato vam bom pa na tem mestu samo napisala zgodbo, kako smo leta 1925 v Bevkah "kopali šac." Po 15 letih sem konečno zopet dospela v svojo rojstno vas, prišla sem v rojstno hišico. In prav gotovo se ne bom hvalila, če rečem, „ . v .	da me je ob mojem prihodu "vse pričakova-
Manon Kuhar	Ji
lo," ker imam v vasi prav gotovo do 200 sorodnikov. Moj oče — Janežev Francel — je imel osem bratov in eno sestro. Bil je sin najbolj premožnega kmeta v Bevkah. Moja mati je pa bila najmlajša hčerka Jakonove rodbine v Notranjih Goricah. To posestvo je bilo včasih najboljše, a danes je vse v tuji roki. In zato pa imam jaz toliko žlahte, ker ti dve družini ste bili naj--> večji.
Imam žlahto po vsej Slove-, niji. Ko smo se peljali Ameri-; kanci čez Borovniški most, sem j se takoj domislila, da pride j zdajci postaja Preserje. Po-1 kazal sem sopotnikom, da^ tam , gori na gričku je doma nas Mr. Grdina. Ko smo se peljali dalje, sem se spomnila, da je tu v Notranjih Goricah poročena moja sestra Francka Kenik. Moja sestra Francka je bilo lepo dekle, zato je pa dobila Kenika za moža, jaz pa nisem tako visoko gledala, ker nisem bila pri ta lepih, za to sem pa kar Kuharja vprašala: ali me češ, če te čem ? In danes imam Kuhar jevega Franceljna za moža.
Hitro sem napisala v vlaku mal listek, katerega sem zavila v pomarančo, vse skupaj zvezala, in potnikom v vlaku sem povedala, da ko . pride prva stražnica, da bom to skozi o kri: vrgla pri Notranjih Goricah, in sicer v čuvaja, in >ta bo že pogledal in prebral kaj j2. Res sem tako nai dila. Čuvaj je stal na straži, in ravno ko je vlak mimo vozil, sem vrgla pomarančo z listkom naravnost v njega, in revež se je tako prestrašil, da je skoro vznak padel, ker je mislil, da ga je zadela granata. Na listek sem pa napisala: "Na tem vlaku ne peljemo Slovenci iz Amerika in sicer smo vse baže: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci. Med njimi je pa tudi Marjanca Ku-harjeva, doma iz Bevk in sestra Francke Kenik. Povejte to moji sestri. Pozdrave vsem
Goričevcem!"
In ta listek je deloval kot radio. V par urah je vse vedlo, da sem jaz doma. In ravno isti dan se je mudil v Goricah Deževarjev Miha iz Bevk, in ko se zvečer vrne v Bevke, je prinesel veselo novico, da je prišla iz Amerike hči Janeže vega Francelna — Marjanca h svojim možem. Seveda so bili
moj oče silno veseli te novice, toda niso hoteli vrjeti, ker so mislili, da se Miha šali. In par dni so se vaščani samo pogovarjali o meni, kot so mi pozneje pripovedovali. Moje pri jateljice so bile zlasti radovedne kakšnega moža imam, in kakšna sem šele jaz, in če sem kaj bogata. Vsi so ugibali in čakali, toda mene od nikoder ni bilo. Minul je en dan, minula sta dva, Marjance pa le od nikoder ni. Brat Jaka je pa bi) radoveden ali je kaj resnice na tem ali ne, nariireč, kar se v vasi govori, da sem prišla iz Amerike, pa se je odpeljal z vrhniškim vlakom v Ljubljano k stricu Ivan Petkovšku, ki je profesor v pokoju.
In v ravno istem trenutku ko je prišel brat Jaka, da se prepriča, če sem res pri stricu, pa je bil pri meni dr. Anton Jamer in rešilni voz. Odpeljali so m«, v deželno bolnico v Ljubljani Tu v bolnici sem se nahajala j 14 dni, no, in čeravno sem bi!a [bolna, pa sem se vseeno "1 tišino" imela.
Ko se vrne brat Jaka v Bevke in pove žalostno novico, da je Marjanca v resnici prišla toda se nahaja hudo bolna v bolnišnici, se je tedaj pa začela drugačna govorica: žlahta bo "jerbala" če umrje Marjanca. Vedno sem imela obiskovalce od vseh strani, vseh stanov, tako da sem imela pravi "movie." Nekega dne pride sestra Francka in mi vsa v skrbeh pove, da je dobila tisto pomarančno "granato," ki sem jo vrgla v čuvaja, in zraven tudi pisanje. Vsa^v zadregi me je vprašala, če je bil v tej "granati" tudi kak dolar. Povedala sem ji, da denarja nisem vložila v pomarančo. Rekla mi je, da je bila v takih skrbeh, da niti spati ni mogla, vedno je mislila, da je bil kakšen dolar v pomaranči.
Ko sem ozdravela, sem se takoj podala na svoj rojstni dom,
tijo. Jože je pa bil od vseh muh, pa se je hitro zmislil ir rekel: "Veste, očka, tistega Amerikanca je gad pičil, vi znate pa vse zagovoriti. Pojdite hitro, vse je že tam ir bere kozje molitve, toda nihče ne more zagovoriti gada!"
"Ja, ja," so mrmrali očka. "tisti Amerikanec je pa fejst človek, za njega grem pa prec na pot!" Naša hiša se je nahajala ravno v sredi vasi. Ko sta šla Jože in Zlopčev oče proti naši hiši, reče Jože očetu: "Oče, poglejte no, tam, kaj je tam?! Luč, luč gori! Šac je tam, pravi šac!" Oče so kar obstali in rekli: "Veš, Jože nocoj je pa treba nekaj narediti!"
Prišel je v hišo in zagovori! gada, pa se je kmalu zmuznil in Jože z njim. Jože je rekel' "No ja, z vami že grem, toda kopal ne bom, ker se bojim, kajti pravijo, da takrat, ko se šac koplje, da hudič človeka skuša, in če se podaš, tedaj si na vekomaj amen pogubljen!' Oče pa prigovarjajo Jožeta naj se nič ne boji, da bo že sam kopal, in da se ne boji ne hudiča ne briča.
Imela sem tedaj pri sebi francoski in švicarski denar Hitro sem pobrala primerne svoto in jo dala Levčevem Jožetu, da nese denar tja, kamor je laterno postavil. Naročila sem mu naj denar nekoliko zakoplje. Med tem so se pa vsi navzoči v hiši pripravili. Privlekli so konje in jih odeli z belimi rjuhami. Pa tudi Zlob-čev oče niso počivali. Poiskali so si kramp, pa se zmuzali naprej mimo Gostiše do Matev-ževega kozolca do Rovtarjevega travnika, tam blizu figarce Ko smo bili že čisto blizu luči, je slednja zginila. Tam se je namreč nahajal neki fant, ki je i čakal, da smo prišli blizu, pa je luč ugasnil, vzel laterno s seboj | in pobegnil. Oče Zlopčev so se pa prekrižali in začeli maha-1 ti krampom, in v istem trenut-! ku se oglasijo streli, konji so divje begali okoli njega, toda očeta se ni prestrašilo, ker je imel tako vero, da mora take biti. Kopal je kar naprej, nikamor ni pogledal. Zdajci se mimo pripelje goreči "ote-penk," nekateri so tulili kot norci, drugi so zopet streljali. Kuhar je bil radoveden in je šel malo bližje, da vidi kaj dela mož, pa je malo manjkalo, da ga ni s krampom po glavi udaril. Spanovcev Tone je bil pa duh in je kričal: levi, dinarji, dolarji, to je naša last. Očka so pa še bolj kopali, in konečno se mu je posrečilo priti do onega denarja, katerega smo mi v zemljo vložili, in sicer nekaj francoskega, švicarskega in ameriškega drobiža.
Če bi vi vedeli koliko smeha smo pri tem imeli, ko so streli pokali, konji dirjali, ljudje pa tulili, a očka za žive in mrtve kranrp vihteli, še tisti ljudje
'v vasi so vstali, ki so že prej spali, tako da prav lahko rečem, da je bila vsa vas navzoča, ko smo — šac kopali. Ko so fantje iz sosednjih vasi — Log, Drenov Grič, Blatna Brezovica — slišali, kakšno streljanje je v Bevkah, so bili kmalu vsi tukaj pri nas. šac smo izkopali ravno ob treh zjutraj. šli smo potem nazaj v hišo, kjer smo nadaljevali slovo, Zlopčev oče so pa bili tako veseli, da se jim je samo smejalo. Povedali so nam vsem, da so najbolj korajžen mož v Bevkah. Meni se je pa mož kar smilil, ker je bil ves poten. Čuli smo potem še do ranega jutra. Konečno so pa le začeli moški odhajati, da nakrmijo živino, ženske so pa morale krave molzti. A tisti dan je pa le bil pravi pogorevski praznik v Bevkah, kajti izkopali smo istega dne dolgo zaželjeni — šac, in vsa vas je bila vesela.
Najbolj sem pa bila vesela jaz, ker sem vedela, da me ne bodo nikdar pozabili, ker sem jim toliko zabave priredila Ob 8. uri zjutraj smo se odpe Ijali na Vrhniko po mojo doto, in kdor nas je srečal, vsak nae je vprašal, kaj je bilo v Bevkah sinoči. Ko pridemo na sodnijo, sem povedala kdo sem in po kaj sem prišla, mi izročijo malo svoto denarja. To je bila mamina dedščina. Ko sem prišla v Ljubljano, sem s tem denarjem kupila sliko Matere Božje, in to je moj drag spomin na ljubljeno mamico. Vesela sem, ker so me vsi radi imeli. Vse se je z menoj veselilo, posebno takrat ko smo šac kopali. In pozdrave pošiljam vsem Bevčanom.
TAT V ZABOJU
V neko dunajsko veletrgovino je prišel te dni meščansko oblečen človek in si izbral velik potni kovček. Ko ga je plačal, je prosil, da bi ga smel pustiti do drugega jutra v trgovini. Sedaj gre nakupit še drugih potrebščin, ki jih bo spravil v zaboj in ta zaboj bo tudi poslal v trgovino; naslednje jutro pa pošlje avtomobil po oba kosa prtljage. Radi so mu storili uslugo in proti večeru je postrešček pripeljal prilično težak zaboj, ki so ga postavili h kovčeku. Naslednje jutro je na vse zgodaj prišel kupec z avtomobilom in odpeljal oba kosa. Kmalu nato so pa v trgovini opazili, da manjka najdragocenejših galanterijskih predmetov. Ni bilo nobenega dvoma: Dva lopova sta delala pod enim klobukom; enega obeh so prenočili v trgovini v zaboju za kovček, ki sta ga plačala, za kar sta se bogato nagradila s tatvino.
--O—-
Navadno pralno milo pred uporabo dobro posuši, še enkrat toliko časa ga boš rabila kot pa sveže in mehko.
MOLČEČA DEŽELA
Prebivalci Arizone so splošno znani kot nenavadno molčeči ljudje. "Tihi mož" iz Arizone govori le najpotrebnejše in tudi tisto kar najbolj na kratko. Američani so mnogo ugibali o vzrokih arizonske ma-lobesednosti, a nedavno je neki Francoz uganko razrešil tako, da jo je označil kot posledico podnebja. Arizonsko podnebje je tako izredno suho, da je znano po tem, kakor je znana ari-zonska molčečnost. Suhi zrak suši grlo in jezik in jemlje ljudem veselje do govorjenja. Komur so govorila trajno in vsa izsušena, težko in zato nerad govori, postaja malobeseden in len za govor.
Denarne posiljatve
STOTISOčE DOLARJEV POŠLJEJO NAŠI ROJAKI VSAKO LETO SVOJCEM, SORODNIKOM IN PRIJATELJEM V STARO DOMOVINO IN NOBEN CENT TEH POŠILJATEV SE DOSLEJ ŠE NI ZGUBIL, KER SO POSLALI POTOM
The North American Banking & Savings Company
TA SLOVENSKI DOMAČI HRANILNI ZAVOD IMA IZVRSTNE DENARNE ZVEZE Z NAJBOLJŠIMI BANKAMI po VSEM SVETU, IN KAMORKOLI POŠLJETE DENAR, STE LAHKO PREPRIČANI, DA BO TOČNO IN POŠTENO IZPLAČAN.
tja v mile Bevke. V tej moji rojstni vasi sem se tako dobro zabavala, da če živim še sto let, da tega ne morem nikdar pozabiti. In prepričana sem, da Bevčani me tudi ne bodo pozabili. Zlasti pa jim bo ostalo v spominu, kako smo — šac kopali. Jaz sem neprestano mislila, da moram nekaj pogrun-tati za celo vas, da se me bodo spominjali, kdaj sem bila tam. Levcov Jože mi pove, da imajo kmeta Zlopceva, k; strastno veruje v — šac. In tako sem naluštala Levcovega Jožeta, da naj pove Zlopčeve-mu očetu, da sem jaz zato prišla domov, ker mi je v Ameri ki neki Francoz povedal pravo mesto, kjer je zakopan velik zaklad. Zlopčev oče nikomur nič ne vrjamejo, Levcovem Jo žetu pa vse, če se jim prav zlaže.
Tako smo se dogovorili, da predno grem nazaj v Ameriko, da naj bom toliko prijazna, da pokažem tisti prostor, kjer je j— šac. Rekla sem, da kjer se j nahaja zaklad, da tam vedno luč ponoči gori. Dogovorili smo se, kdaj gremo kopat zaklad, toda nikdar nismo dobili pravega časa, kajti tedaj je bila ravno košnja. Toda čas jc hitel urno naprej, in tudi meni se je bilo treba odločiti, da se poslovim in odidem. Večer pred odhodom so prišli bevški fantje zapet mi podoknico Moj mož Frank je sicer trdil, da pojejo njemu v počast, toda nazadnje sva se zjedinila, da pojejo obema. Ampak to niso bili samo fantje — to je bila cela vas, mlado in staro, vse se je prišlo poslavljat, vse je pelo. Povabila sem jih v hišo. Imeli smo tudi godce. Začeli so se pogovori, govori tako lepi in iskreni. Star mož, ves trude-! od dela, je stopil na klop pri i i peči in pripovedoval: Imam i j dina, hčer v Ameriki. A vsi so me pozabili. Ne pišejo ne ! f&liejo nič, In se več starč- i j kov je govorilo na isti način , častitali so meni in očetu. Hi- . j ša je bila nabito polna, in če povem, da so bili tudi Takranj-ski oče, ki so tam ob Ljubljani ci, potem veste, da je bilo nekaj. Jaz sem pa skrbno zali vala žejna grla, podpirala sem pa obe gostilni. Enkrat sem šla k špilaku, enkrat pa k Bir-tu po vino. Pomagal mi je za 1 natakarja Španovcov Tone Pili smo, plesali in peli, pa zopet pili in vriskali. , Ko sem videla, da smo vsi pri pravi volji, pa sem se spom- j nila na Zlopcovega očeta in na šac. Hitro povem Levcovem Jožetu, da je nocoj zadnji ve- , čer, ako hočemo itoi šac kopat Jože mi je brž odgovoril, naj počakam, da gre domov po laterno. Rekel je, da bo nesel laterno tam blizu figarce (vodnjak), potem pa gre Zlopcove ga oieta poklicat. Ko je prišel do hiše Zlopčeve, je očka za-renčal in vprašal, zakaj ga mo-
Kadar gre fant na bal.
(Nadaljevanje iz 2. strani)
dve lučki: Mokarjevo gostilno. Še parkrat sem se pognal v tek in znašel sem se pred vrati. Srce mi je grozno razsajalo; malo od razburjenja, največ pa od skrbi, kako bom jaz notri prišel. Po dvorišču se je drenjalo vse polno vaščanov ter vpili drug čez drugega: "Jože, pojdi po Francko! . . . Matevž, ali gremo notri ? . . . Curuk, brama . . . cu-ruk . . . hej, bistahor . . . Auf, Matija . . . Iiiijuh!"
Vsak ima koga znanega, sem si mislil, samo jaz sem med njimi, ki sem kakor nekaj konjskega na cesti. Ves premočen od potu sem se pomaknil v vežo. Iz pivske sobe so razločno prihajali glasovi harmonik, nekje iz ozadja pa je udarjala na uho pesem:
Sam Bog je to dal,
d' je Adam zaspal,
potem mu je rebra pobral!
V veži sem se stisnil med zaboje praznih steklenic in sem ter tja nekoliko pogledal po veži, če bi se slučajno pokazal kak znan obraz. V taki službi ogle-duha me zapazi gostilničarjev Mapec, ali kaj je že bil in me precej pisano pogledal.
"Ti poba! Kaj pa delaš tam zadaj ?"
"Nič!"
"Kaj nič? čigav pa si?"
"županov. Naše bi rad videl."
"Zakaj pa ne greš notri?"
"Se jih bojim."
"Zakaj?"
"Kar tako."
-"Kar tako se jih ne boš bal Pojdi z menoj, te bom jaz predstavil."
Nisva dospela še do sredi sobe, ko me zagleda naše omizje.
"Ja za božjo voljo, po kaj si pa ti prišel?"
"Nisem mogel spati".
"Domov te sedaj ne morem spoditi. Tamle v kot se stisni in miren bodi, da mi ne boš delal sramote," pravijo mati.
Kot bi trenil, sem bil v kotu in se pokril s poleg ležečim suknjičem. Le dvoje oči se je bliskalo po plesišču in opazovalo vesele plesalce. Malarček je ^pritiskal na meh, da so kar šipe šklepetale, fantje so se sukali, peli, vriskali, vsi so se veselili, le jaz sem se zdel samemu sebi tako zapuščen. V žepu sem imel petnajst "frnikul" in skoro čisto nov pipec, rdeč, da bi ga lahko zagledal iz druge vasi. Takega bogastva ne premore kmalu vsak pastir, ampak vse bi dal če bi bil jaz zdajle star kakih petindvajset let in bi šel potem plesat s tistim dekletom, ki sedi nasproti mene. Poglej Franceta ali Lojzeta, kakšna fanta sta! Ni ga dekleta, da bi se je ona dva bala vprašati za ples. Kaj pa hočem jaz, ko se skoro ne* smem pokazati. Samemu sebi sem se smilil in sam nase sem bil jezen, da nisem bil rojen de-
set let prej.
Iz teh sanj me je prebudil stric Jakob, ki je neki plesalki nekaj na ušesa pripovedoval Meni se je zdela vsa reč nekam sumljiva in zato sem skrbno opazoval, kaj neki je tako skrivnostnega. Dekle se je potem z nasmehom odstranilo od naše mize in kot bi strela udarila, se kar naenkrat znajde pred menoj.
"Ali greš plssat?"
Meni se je pričelo mešati v glavi in nisem vedel nobenega odgovora.
"Ja kaj pa misliš?" se oglasi stric resno. "Ali misliš, da si doma? Po kaj pa si prišel, ako ne misliš plesati?"
Sveta pomagavka! Nisem vedel ali je resnica, ali sanjam. Vse barve sem spreminjal, kar jih premore človeški obraz. Nič ni pomagalo. Dekle se ni dalo odpraviti in kazalo ni drugega, kakor dvigniti se raz sedež. Godec je igral prilično kratke melodije, a meni se je zdela cela večnost. Ko je bila polka končana, nisem poznal nikogar več. Z enim pogledom sem našel svoj kot in s povešenimi očmi odšel na svoj sedež. Pogledal nisem ne na levo, ne na desno, vkljub temu se pa čutil, da se upirajo vame oči navzočih, šele po preteku pol ure, ko se mi je zdelo, da so vsi že pozabili name, sem zopet počasi začel ogledovati svojo okolico. Hudo je bilo, — plesal sem pa le, no, samo da je končano!
Večer je minul kakor bi trenil. Gostje so pričeli polagoma zapuščati svoje prostore in s tem je bilo rečeno, da se bal bliža koncu. Po krepki pesmi se je tudi naša družba odpravila na voz, ter v veselem vriskanju pognali proti domu.
Kaznovan nisem bil. Da bi žaloval za izgubljenim dnevom, mi niti ni prišlo na um. Drugi dan sem, vračajoč se iz šole, ku-p liza pet krajcarjev "ungariš" cigaret "za očeta", poiskal sosedovega Stanka ter sva šla za hlev puhati dišeči dim.
Saj sva bila vendar fanta!
BOŽIČ V DETINSKIH LETIH.
(Napisal A'nton Grdina.)
Ker mi je uredništvo "Ameriške Domovine" prijazno odstopilo prostor, da napišem kar hočem čitateljem v kratek čas, zabavo ali pouk, sem se odločil, da stopim med one, ki zbirajo božične misli v tem času in napišem nekaj za cenjene čitatelje. Ko sem premišljeval kaj bi napisal za božično številko, sem se zatopil nazaj v mladinska leta, pred štiridesetimi ali več leti. Dasi je človek precej pozabljiv, toda tega, kar je doživel v mladinskih letih, četudi v revni hiši s svojimi stariši, tega se ne more pozabiti in ne nadomestiti z nobenim časom in z nobenim denarjem. Zato naj bo naslov mojega članka "Božič v detinskih letih.
Blag in hvaležen spomin sem ohranil na ta leta, hvaležen spomin zlasti mojim stari-šem, ki so me lepo versko vzgojili, in kar sem doživel v mladih letih ob božičnem času, tega pač ne morem nikdar pozabiti.
Prav dobro se spominjam, kako sem štel v adventu dneve kdaj bo nastopil božični čas. Jaslice so bile moje največje veselje, in na nje sem se pripravljal ves adventni čas. Izrez-ljaval sem ograjo za okoli hriba, kjer bodo pastirčki s svojo čredo in angelj v sredi. Vse
Anton Grdina
je moralo lesketati v zlatu in srebru, četudi je bilo vse iz papirja, toda za mene je bilo več vredno kot vse zlato in srebro, ki srca nikdar ne more prav zadovoljiti. Tedaj sem se počutil v resnici v zlatu in srebru zadovoljnosti, in nihče ni bil bolj srečen in bogat kot jaz pri domačih jaslicah.
Spominjam se kako je bilo že dan pred Božičem. Dopoldne so še včasih opravljali teška dela. toda popoldne se ni delalo, pač pa smo urejevali, snažili in pripravljali za drugi dan vse kar je bilo treba za živino, kurjavo ali kuhanje. In ko so se okoli tretje ure popoldne oglasili zvonovi iz stolpov bližnjid cerkvic tedaj je vse prešinil nekak svečan duh, delo je prenehalo, globoko smo vsi vzdihnili v srcih, radostno So se nasmejala lica, vzvišen duh je objel vsakogar. Misel o svetem večeru se je vtopila v srca naša, vse prejšnje tuge so izginile, ljubezen je oklepala vse družinske člane, četudi poprej ni bilo vse tako kot bi moralo biti, bližajoči sv. večer je zopet vse lepo poravnal. Vsi so hiteli v hišo, ko se je zmračilo. Mati je vzela posodo z blagoslovljeno vodo in šla okoli vseh poslopij, ko je začelo zvoniti angeljsko češčenje.
Hiša se nam je zdela kot prenovljena. Vsa nebesa ne bi v naši domišljiji mogla biti lepša kot je zgledalo v naši hiši na sv. večer. V kotu nad mizo so bile one presrečne jaslice, za katere je bilo toliko truda in dela skozi ves adventni čas. Bila so z zlatom in srebrom okinčana. Nad jaslicami je visel deviški angelj z napisom: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji." Visel je tako, da se je nekoliko obračal kot bi plaval po zraku. Spredaj je gorela lučica, v jaslicah pred hlevčkom, okrog in okrog so pa bili pastirčki in ovce. kar vse skupaj je predstavljalo oni srečni dogodek origi-
nalnega sv. večera, ki je prišel skoro pred 2000 leti. Oh, kako živo sliko je dobilo detinsko srce v svojo mlado dušo. Kar koprnelo je in želelo, da bi ta večer nikdar ne nehal. Vse to je povzročal en sam pogled na jaslice. Kamor smo se po hiši ozrli, vse je bilo drugače: slike po stenah so bile na božični večer pozlačene z zlatimi penami, tako da je vse v hiši spominjalo na zlato in srebrno božično noč.
Na božični večer je bilo tudi na mizi kaj izvanrednega. Več vrst naloženega kruha, veliki hlebci so bili to, in eden teh hlebov se je zval "poprtnik." Odtega smo dobili ob sv. Treh Kraljih vsak en velik kos, in celo živina je dobila nekaj tega kruha. Ta večer smo drugje, ne na mizi večerjali, in za večerjo smo pa prav gotovo imeli kašo s češpljami, pa skuhane suhe hruške, kajti bil je post.
Kako srečen čas je bil to, kako hitro je minul večer. Pozno
v noč smo se začeli pripravljati za polnočnico. Ob 11. uri je začel vabiti veliki zvon iz farne cerkve. Vse 3e je odpravilo Iz doma, samo stara teta in mati ste ostali za varuhinje ter mladoletni otroci. Da je v cerkvi vladalo pravo angeljsko veselje to ve vsak, ki je bil kdaj pri enakih opravilih navzoč.
Drugi dan smo nadaljevali sveti dan z vso npoštljivostjo in resnostjo v iskrenih željah, da bi taki dnevi nikdar ne nehali. O ti srečna mladinska leta! O dragi oče, draga mati! Sedaj šele vem, kako srečen sem bil tedaj, ko sem bil v s zlatom in srebrom okinčani hišici najsrečnejši in najbogatejši človek na svetu, četudi sem' stanoval le v siromašnem domu, pa je bil za mene pravi raj, ko se je srce topilo v rajskem veselju kot ga boljšega svet ne pozna. Zares so srečna detinska leta, če je človek temu primerno tudi vzgojen in poučen. Sedaj spo-
znam kako srečni so otroci, ki imajo dobre in skrbne katoliške stariše, osobito matere. Kar otrok dobi v detinskih letih, to se mu vtopi v srce. Vse kar so meni tedaj' ustvarili v srcu, mi je ostalo v neizbrisnem spominu. Takrat mi je bilo versko prepričanje najdražje na svetu, in nad vse drago mi je še danes. Nikoli mi ne gre iz spomina mili materini klic. Pa ne samo njena sladka beseda, pač pa tudi njena čuječ-nost, njena živa v solzah se topeča molitev k Bogu. Bolj verske matere se mora iskati. Pozno v noč je prebdela v molitvi, namesto da bi se kregala okoli, je s solzami prosila za izboljšanje. Zares, kakšne so to žrtve, vzgledi. Kdo more pozabiti taka mladinska leta'
Pa bo mogoče kdo oporekal in smejaje rekel: To so otročarije. Odgovarjam: to je bilo za mene v mladinskih letih najboljša izobrazba. Moj oče in moja mati sta mi s tem storila najboljše delo za bodoče življenje. Ker sem bil najmlajši v družini, sta bila oče in mati že priletna, a vendar sta znala ceniti to kar je za njih otroka prav. Gotovo so mi stariši želeli najboljše bodočnosti. Oba sta se trudila, da smo znali vpo-števati božične praznike, ker sta vedela, da če se mi spomin na nje vtisne globoko v spomin, da bom v tem spominu srečen, :n enkrat, po prestani zemeljski poti z njima obhajal pravi božični sveti večer.
Onim pa, ki se mi mogoče posmehujejo, odgovorim samo to: Prvi sv. večer se je vršil. O tem jasno priča zgodovina in nihče tega utajiti ne more, osobito ne z zasmehovanjem. Tako sta se vršila tudi veliki petek in Velikanoč. Tega se vta-jiti nikakor ne da. In potem nastane vprašanje: Zakaj se je vse to vršilo! Že v mladih letih smo se o tem učili, govorilo se nam je in se nas svarilo. Po mojem mnenju je veliko bolj srečen oni, ki ni pozabil verskih resnic in mladinskih let, ako je imel prave stariše kot oni, ki ničesar ne veruje. Saj za takega tudi božični prazniki veseli ne morejo biti. In brez božičnih praznikov, kdo bi bil vesel! Dokler je človek otrok, se veseli življenja, ker ne misli še razsodno. Ko pa odraste, začne premišljevati g življenju, in nastane vprašanje : ali je vredno živeti to življenje? In ko dobi odgovor, da je življenje vredno živeti, da imamo Božič, da imamo Veli-konoč, tedaj jaz mislim, da je že radi teh krasnih dni vredno življenje na tem svetu.
Nekdaj so bili božični prazniki srebro in zlato za mladinska naša leta. Danes so pa upanje in veselo pričakovanje za utrujenega potovalca, ki se z vsakim dnem nagiblje proti večeru. Prišli smo in zginili bomo, življenje bo zatonilo, ko bomo
odložili naša teška dela in se začeli pripravljati za veliki božični dan v večnosti. Pa se bo zopet oglasil zvon in povedal: tega ali onega ni več med nami. In žal je, da nekateri ne upoštevajo pomena tega praznika, za šalo jim je, v šali živijo, z Bogom se šalijo in norčujejo iz praznikov.
Kako hitro gre čas! Kako hitro vse mine! In ravno tako hitro bo minulo tudi naše življenje. Kje so časi mladinskih, božičnih dni! Skoro se približujemo zadnjemu božičnemu večeru — moje božične misli v teh dneh! In prav iskreno in iz srca želim vsem skupaj srečen Božič in mir vsem srcem in dušam!
Dogodek s kolesom na sv. večer.
(Nadaljevanje iz 3. strani)
bil, in da "invalid" torej ni mogel vedeti kdo ga je podrl. Z vso silo sem torej drvel naprej, kar so mi pač noge dopuščale, tako da sem kmalu bil v Vnja-njih Goricah. Pot mi je kapa! od čela, srajca je bila vsa premočena. Ko sem imel zaviti po cesti proti Podpeči, sem jo krenil raje po kolovozni poti ob južni železnici, in to iz vzroka, da če bi mi stražniki sledili, da jim v tem slučaju zmešam pot. Nekaj časa vozim po slabi kolovozni poti, potem se pa ni dalo več naprej Moral sem s kolesa in peš na prej, dokler nisem prišel do železniškega mostu nad Ljublja nico, kjer me ,je temeljito pre-pihala železniška burja, ki je brila sem od Krima. Prej ves razgret in od vročine premočen, me je sedaj pošteno zeblo. Komaj sem jo priribal do postaje Preserje, kjer sem zopet prišel na cesto, na kateri sem zopet lahko vozil s kolesom. Toda noge so mi postale teške, in v prsih me je tiščalo. Ko sem prišel domov sem zapeljal kolo v čebeljnjak. Domači seveda niso vedeli, kje sem bil in še manj kaj sem doživel. Oče so mi le očitali, kaj sem toliko časa delal "na gori," ker so mislili, da sem bil na žalostni gori, in da smo po tem pili "pri Mežnarju." Ničesar nisem odgovoril, pač pa sem šel v svojo čumnato, kjer sem slekel popolnoma' mokro srajco in oblekel suho.
No, ja, potem pa je bilo treba iti okoli voglov kropit z žegna-no vodo. Oče so nosili žrjavi-co v piskru in kadili, drugi smo pa molili. Mene pa ni tisti večer prav nič zanimalo tako kot J prejšnja leta. Vedno in vedno me je skrbelo, in tako utrujenega sem se počutil- Ah, in potem ko smo se vrnili v hišo, so pa oče pričeli moliti, in izmolili so vse tri dele rožnegavenca, in ves cas je bilo treba klečati. I Klečal sem takoj poleg peči, toda mislim, da sem bolj sedel
kot klečal. Domačini tega niso takoj opazili, ker so bili zatopljeni v molitev, šele mati me je zbudila, ko me je dregnila in rekla, češ. kaj da tako klečim kot zajec v detelji. No pa sem nekaj časa klečal kot se spodobi, pa sem zopet kmalu nazaj sesedel. Oh, vse rne je bolelo, in zdaj naj klečim! Najraje bi šel v postelj, pa nisem hotel, da bi začeli vpraševati po meni.
Konečno smo po strašno dolgem času vseeno odmolili vse tri rožne vence. Podali smo se k večerji. Imeli smo mlečno kašo s krhlji, pa vse skupaj mi prav nič ni dišalo, dasi sem bil prej vedno prvi pri skledi, to pot sem pa igral vlogo lenuha. Po večerji je bilo treba iti k devetdnevnici k Vrbčevim. Pri nas smo namreč imeli devet dni pred Božičem devetdnevni-co, in so nosili Marijo od hiše do hiše, in spotoma so peli in molili. Ob taki priliki se je zbrala malone cela vas, možje, fantje, dekleta in žene in seveda tudi otroci. Vselej sem rad hodil k tej devetdnevnici, ampak tisti večfer me pa ni prav nič zanimalo, ker bi šel najraje spat. Toda starodavna šega je bila pri nas, da na sveti večer se ne sme iti spat. Odšel sem torej k Verbčevim, kjer se je zbrala polna družba.
Iz Vrbčeve hiše so nesli Marijo k Trojarjevim, kjer se je molitev in petje nadaljevalo nekako do enajste ure ponoči. Moje obnašanje se je pa čudno zdelo Pršinovemu Lojzetu, mo jemu najboljšemu prijatelju. Ko sva pri Trojarjevi peči klečala in skupaj molila rožnive-nec, me je nenadoma -vprašal, kaj mi je, da sem tako čuden. Samo njemu sem zaupal ter i povedal, kaj se je zgodilo. "No ja," pravi Lojze, "zato imaš tako hripav glas!"
Ko sem prišel od Trojarjevih sem se ponudil, da bom doma za varuha. Vsak je hote" 'I; polnočnici, in tudi mene drugikrat nihče ni obdržal doma, toda to pot sem ostal doma in se vlegel za peč ter sladko zaspal. Toda v sanjah sem še vedno vozaril s kolesom, stražniki so me lovili, mož mi je grozil, da me toži. Zjutraj pa, ko sem vstal, me je vse bolelo, zlasti noge, v prsih me je dušilo, da skorQ govoriti nisem mogel. Oče so bili mnenja, da sem sc prehladil v zvoniku Žalostne gore, češ, da sem preveč poganjal ta veliki zvon, da mi je bilo vroče, potem me je pa burja prepihala. Takšnega mnenja j so bili oni, a v resnici je bilo tako kot sem jaz razjasnil na tem mestu.
Če bi slučajno ne pozabil licenčne številke bi prav gotovo imel neprilike, tako me pa ni mogel nihče najti. Oni Nemec je pa bil pozneje gotovo bolj previden na kolesarje, jaz pa na ljudi na cesti, da nisem no-
benega več "povozil," razven nekoč pozneje, ko sem v Zgornji šiški povozil psa, ki je pritekel pred kolo lajati, pa tudi psu ni bilo nič bolj hudega kot to, da jo je odkuril namesto po štirih samo po treh nogah.
Toda na sveti večer leta 1911 pa seveda ne bom pozabil!
-'O-
Božični spomin na mater.
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Obudimo spomine na detinska, mladeniška leta, na trenutek teškega slovesa ob času, ko smo se podali od domače hiše, od naših mater! Obudimo spomine na ono, kar so nas učile naše matere, kaj so nam govorile v slovo! Posebno si pa zapomnimo: "Slovenec si! Slovenka si!" Moj materin jezik je slovenski jezik. Recite, da kot član slovenskega naroda se hočete tega tudi zavedati. Prezrimo življenske teškoče, obudimo lepe spomine na na|o preteklost, vrnimo se v mladeniška leta, in videli bomo, da še nismo, kar bi lahko bili, ali pa da pešamo v tem, kar nam je mati pri slovesu naročila.
* * *
Božični čas leta 1928 je pred nami. Zbirale se bodo prija-djske skupine, obujale bodo stare spomine na preteklost v stari domovini. Marsikdo bo rekel: kako bi rad še videl svo-
I »	\
o mater, svojega očeta, svoje brate in sestre! V teku bodo razni pogovori, kako je bilo še, ko smo bili otroci! Kako kot ;ant in dekle! Tudi meni so se obudili teški spomini, kar mi je dalo povod spisati'ta članek.
Želim vsem čitateljem in či-tateljicam: Vesele božične praznike in srečno Novo leto! "Slovenci ste, ne pozabite tega!"
JETIKE ŠE NE POZNAMO PRAV
Pod pokroviteljstvom Društva narodov zboruje v Rimu konferenca Mednarodne proti-tuberkulozne zveze. Znani fran coski raziskovalec Calmette je poročal o svojih najnovejših raziskovanjih, ki so ga dovedla do mnenja, da obstojajo poleg vidnih bacilov, ki povzročajo jetiko, tudi nevidni. Ti bacili so tako silno majhni, da jih tudi najboljši drobnogled ne odkrije. Ce bi se ta Calmette-ova domneva izkazala kot resnična, bi to pomenilo, da je nevarnost pred okužen jem z jetiko še vse večja, nego je to znano doslej. Po teh bacilih bi bilo okuženje možno že v maternem telesu. Razen tega bi mogli te bacile prenašati tudi bolniki, ki nimajo nobenih odprtih jetičnih mest; ti bolniki so doslej veljali kot nenevarni za svojo okolico- Calmette-ovo mnenje so v debati mnogi govorniki pobija-
ČEKOVNI PROMET
JE EDINI PRAVILEN NAČIN V DANAŠNJEM ČASU, DA PLAČUJETE SVOJE RAČUNE IN SPLOH VODITE SVOJE GOSPODARSTVO. ČEK JE OBENEM VAŠ REZIT, DA STE DOLŽNO SVOTO GOTOVO IN POŠTENO PLAČALI.
The North American Banking & Savings Company
IMA FINO UPELJAN SISTEM ZA ČEKOVNI PROMET. PRIPOROČAMO VSEM TRGOVCEM, DA SE POSLUZIJO TEGA SISTEMA, VSEM DRUŠTVOM KOT TUDI POSAMEZNIKOM, DA BODO IMELI SVOJE RAČUNE V REDU.
iti
li kot zmotno.
Zanimiva so bila poročila, ki ugotavljajo, da jetika v mestih ponehuje — pač zaradi raznih protituberkuloznih zdravstvenih odredb in ustanov — da pa na deželi narašča. Posebno ženske vedno češče obolevajo za jetiko. Zdrastvene oblasti morajo sedaj posebno skrb posvetiti razmeram na deželi.
Sovjetsko protituberkulozno odredbo je uvedla Italija, namreč obvezno zavarovanje proti jetiki. O tem predmetu je poročal na konferenci italijanski minister Martelli. Odredba je v veljavi eno leto ter se je doslej zbralo na zavarovalnih prispevkih 340 milijone lir. Posamezna oseba plača 35 lir letno. Za jetičnike je po italijanskih bolnicah in ljudskih zdraviliščih na razpolago 20,000 postelj
Konferenca je razpravljala dalje o kirurgičnem zdravljenju pljučne tuberkuloze (pneumoto-rax), ki se izvrši na ta način, da se delovanje obolele polovice pljuč za nekaj časa ustavi. Po splošnih izkušnjah zdravnikov je to izredno učinkovito sredstvo za pobijanje tuberkuloze, ki je že marsikomu rešilo življenje, ko so ostala neuspešna vsa druga sredstva.
Rimska protituberkulozna konferenca je znova pokazala, da je jetika še vedno eden najnevarnejših sovražnikov človeštva in da je proti njej potrebna največja previdnost in vestnost v izvrševanju zdravstvenih predpisov.
KAJ VSE LJUDJE V CERKVI POZABIJO
Neki londonski list poroča o veliki pozabljivosti anglikanskih cerkvenih obiskovalcev. Vse mogoče predmete je mogoče najti po cerkvah, ko verniki odidejo. Nekateri teh predmetov so posebno značilni. Tako so nedavno našli v neki cerkvi molitvenik, v njem pa umazan roman. To je nekdo povedal nadškofu Salisbury-ju in dodal:
"Dokaz človeške slabosti."
"Recite raje — dokaz pridi-garjeve slabosti," je rekel nadškof.
Za enak dokaz bi mogle veljati steklenice z močnimi pijačami, ki so jih našlf tod in tam po cerkvenih klopeh. V eni izmed londonskih cerkva so našli v teku zadnjih treh mesecev naslednje pozabljene predmete: Sedemindvajset žepnih robcev, eno baržunasto čepico, dve steklenici parfuma, eno dišavnico, enajst dežnikov, pet jabolk, poj škatlje čokolade, devet čopov za pudranje, svileno nogavično podvezo, eno lutko, tri izpre-hodne palice, tri glavnike in eno steklenico za ogrevanje. Poleg tega je bilo še par neznanih najdb: umetno zobovje in steznik! Tudi svojega malega pšička pozabi tod in tam kaka vernica v cerkvi. Da — pripeti se, da kdo pozabi v cerkvi otroka, toda vselej se hitro oglasijo zanj in ga odneso.
SAMČEVA IZPOVED
(Napisal L. Andolšek)
Na božični večer je bilo, ko sta se sešla, kakor običajno celo vrsto let dva samca, sedaj že priletna starčka.
Ker utegne sledeča povest biti prav tako resna kakor je resnična, prosim zato moje cenjene čitateljice, bodisi da so srečno ali nesrečno omožene, kakor tudi samice, da ne nakremžijo sobic, vsied naslova gornje povesti.
Popolnoma se zavedam, da bi prve utegnile ugovarjati, češ, kaj me brigajo samci, saj imam dovolj pokore z mojim "starim." Druga skupina — samice mislim — pa bodo morda rekle s Prešernom: "Kaj pa jih je treba bilo" — če nimajo poguma, da zadenejo na rame svoj križ, katerega bi itak morale me nositi.
O samcih samih, kakor tudi o možakarjih, l. AndoUek Pa sem gotov, da bodo sledili zelo pazno moji povesti.
Ker že govorimo o samcih ali takozvanih "pečlarjih," in predno razvijem mojo povest, se mi zdi potrebno, da spregovorim dobro besedo v njih prid, ter jim dam priliko na zagovor, ali bolje da prevzamem njih zagovor sam, pravtako kakor zagovarja odvetnik svojega klijenta.
Naj pred vsem omenim, da sam ne spadam v nikak pečlar-ski klub, kajti obhajal bom pri-"
igrajo z otroci, z čegar očetom sta morda pohajala skupaj v šolo, ali sta kedaj službovala skupno. Z leti se ti obiski tako udomačijo in ukoreninijo, da gosta sploh ni treba več vabiti formalno. Prihajajo redno pravtako kakor prihaja božič in drugi prazniki med letom.
Ker sem mojega junaka izbral iz zadne skupine, pri-čnem z povestjo o "Samčevi izpovedi."
Mislite si postarnega dečka-samca, čedno oblečenega, z dolgimi skoro belimi, a skrbno počesanimi lasmi, gladko obritega in okroglega obraza, visokim čelom in izrazitimi očmi, katere pa so vsled teže let postajale že nekoliko motne.
Na prvi pogled bi ga spoznali, da spada v vrsto samcev, ter da imamo opraviti z inteligentno osebo. Previdno in umerjenih korakov je stopal po ozkej j ulici, ter se konečno ustavil pred hišo, ter pozvonil. V to hišo je na božični večer redno zahajal tekom zadnih 45 let, ter bil vedno dobrodošel gost.
Njegov gostitelj, sedaj samec, ali bolje vdovec, ga je tudi ta večer sprejel z vso gostoljubnostjo, baš kakor prejšna leta, ko mu je še živela njegova pokojna žena. Krepko sta si stisnila desnice, nakar je gostitelj dostavil: "Prijatelj, nekaj; pozen si nocoj, ter sem se že j bal da bodem moral sam bo-; žičevati. A pripravil sem ka- i kor vidiš na mizi potrebne dobrote, par steklenic tokajca, ter nama ne bode ničesar manjkalo. Napravi se toraj udobno, j ter si nali časo. Ko zabrne pol 1 nočni zvonovi pa si zvariva čaj, nekaj likerja imam tudi še, pa se bodeva imela pravkakor vsa prejšna leta, le z to izjemo da nama moja pokojna ne bode delala družbe."
Gostitelj j bil nekrko istih ! let kakor nr>š znanec. Dobro j ohranjen, čegar obrazne pote- j še„ vedi - bliskajoče oči in • uve1 na auf" zavihane br-1 ke, tfer1 strogo vzravnana postava nam je piiča^, da j- bil navajen dajati povelja, katera niso poznala ugovorov. Brez posebnih težav bi ga po tej fizi-jognomiji lahko uvrstili med vo jake, ali bolje med upokojene višje častnike. No in to je tudi bil naš drugi znanec.
Usedla sta se v udobne naslanjače ob oknu, skozi katero sta opazovala redke šetalce na cesti in snežne kosminke, z katerimi se je veter poigraval v zraku. Preko hiš pa se je v ospredju dvigal zvonik bližne katedrale, iz katerega so v predsledkih udarjali bronovi zvoki cerkvene ure.
Oba zatopljena v misli mladostnih dni, in oživljajoča vsak svoje spomine, sta vsaj tekom dveh ur le malo spregovorila med seboj. Le tu pa tam je gostitelj vstal, nalil čase z nova, iz katerih sta od časa do časa po požirku srebala stari-
no.
Zopet se je oglasila cerkvena ura v stolpu in po štirih četrtinkah udarila desetkrat na misjonski zvon. Tedaj se je nekaj zganilo v našem samskem znancu, ter ga spravilo iz letaržije, v katero je bil za-pal. še enkrat so se mu v naglici predočili vsi spomini tekom 45 let odkar je zahajal v posete k tej družini, in greh katerega je vsaj enkrat zakrivil napram tej gostoljubni družini in pokojni ženi gostitelja.
Že pred letom je bil sklenil, da se izpove svojemu prijatelju, ter če mogoče izposluje odvezo, a ni imel poguma. "Morda ne doživim več prihod-ega božiča" je modroval sam z seboj — "A da bi nesel tajnost seboj v grob, ne, pod nobenim pogojem. Nocoj ali nikoli."
i Ko je bil gotov sam z seboj in svojo resolucijo, je primaknil svoj naslonjač k prijatelju, ga nekako boječe pogledal, ter nato spregovoril: "Prijatelj, po-; setil sem te nocoj z posebnim namenom, čutim se v gotovi meri krivega napram tebi in tvoji pokojni ženi, ter sem pripravljen razbremeniti svojo dušo, ako si tako potrpežljiv da me poslušaš, in če mogoče odvežeš mojega greha, kateri i mi razjeda dušo in mir mojih j poslednih dni.
"E pa da prijatelj, govori . ." i mu odvrne gostitelj.
"No, glej prijatelj, skoro pol stoletja sem prihajal v tvojo i hišo.
i Dobro sva se razumela, nikdar 1 nisi pokazal da bi ti bil nadležen.
Priznam da nisem zahajal k "ebi samo radi najinega prijateljstva, ampak vsled tvoje žene, katero sem oboževal vsa leta. Razumi me prav. Nikdar ni bilo v mojem srcu kake-| ,'a požeknja do nje. Znal sem j obiadati samega sebe, in to kar j sem čuti zanjo, je bilo globoko ■ loli, u ' nikdar privrelo na dan, razum morda samo en-
Vraf " Al .. L.
Ob tej točki pripovedovanja našega samca pa se je zaiskrilo dvoje oči kakor blisk na nebu; te oči gostitelja so oznanjevale strelo v bližnjem trenotku. Z stisnjenimi pestmi se je dvignil iz naslonjača z naglico, kakor-šno bi pripisali dvajsetletnemu mladeniču.
"Kaj, ti hočeš reči da si se spozabil nad mojo pokojno ženo?"
"Ne, ne, prijatelj za takega podleža me vendar ne moreš imeti. Pa saj si mi vendar obljubil da me poslušaš do konca. Dovoli toraj da nadaljujem, potem me obsodi. Se li se spominjaš, ko sem bil v mojih srednih letih napisal debelo knjigo o "Neumrjočnosti ideja-lov?" V tej knjigi sem bil osredotočil vsa moja filozofska naziranja o človečanstvu. Tebi se ni nikoli zdelo vredno da
[
bi bil prečital moj umotvor, ter si knjigo odrinil z nasmehom na obrazu. Vem, ti si bil vojak, ter te vsebina te vrste literature ni zanimala. Tvoja pokojna žena pa me je razumela. Po cele večere, kadar sem prišel na obisk, sva razpravljala in debatirala, čital sem ji navadno nekaj odstavkov iz knjige, ter nato obširno razpravljala. Ona pa je med tem redno pletla nogavice za Tvoja tedaj mlada sinova, krpala, ali bila kako drugače zaposlena.
Leta so pohajala, in z leti, vsaj tako se mi je zdelo, si se pričel odtujevati svoji ženi Pogosteje in pogosteje si iz-ostajal iz doma. Razumi me prav prijatelj. Nisem prišel da bi ti očital. Omenim le zato da se bodeš ložje poglobil v ona leta, ter razumel mojo izpoved. Spomnil se bodeš mor j da, da je pred 30 leti gostovala v našem mestu operna pevka-Ema ji je bilo ime."
Tu ga je prekinil gostitelj, rekoč: "če se spomnim Eme? Prijatelj to je bil angelj, ka-koršnega malokdo sreča v življenju. Vidiš, in jaz sem imel to čast. O tempora o mores" je zazdihnih gostitelj.
Pa je zopet povzel besedo naš samec ter nadaljeval:
"Če se prav spominjam, je nocoj 30 let ko si prvič izostal na božični večer iz doma, oziroma da te ni bilo domov o pol noči, ko je tvoja žena servirala čaj z rumom, kakor vsa prejšna leta: Živahna, vesela, kakor običajno je bila ta večer. Zbijala je šale, ponorčevala se moji filozofiji, ter pletla zad-no nogavico za tvojega sinka Kristana, čes da mora biti gotova, predno prideš ti domov.
Na skrivoma se je ozirala na stensko uro od časa do časa, ter postajala vedno bolj vznemirjena, v skrbi zate. Ko je odbila v zvoniku enajsta ura,: sem prvič v njenem življenju opazil lesketajočo solzo v nje- j nih očeh. Mučno mi je bilo, ker sem domneval da si bil ti vzrok te solze. Pol ure kasneje ji je že bolj očevidno izdrk-nila po obrazu druga solza, dasi njen glas ni izdajal nikake , notranje izpremembe.
Tega nisem mogel vzdržati več. Vstal sem, pograbil za svoj površnik da odidem. Te- j daj je vstala tvoja žena, rekoč: "Prijatelj, kam pojdeš?
Ali me tudi ti pustiš samo, kakor moj mož? Ne stori tega. Vsedi se, in če ga ne bode ob polnoči, povžijeva časo ča- , ja sama, in potem ti je prosto da odideš."
Pri tem mi položila svoje ! krasne roke na moje rame, ta- J ko da sem čutil njeno toploto,' mojo desno pa sem položil na i njeno ramo, da se je dotaknila ! njenih razpuščenih las. Zavr-1 nlo se je nekaj v meni, česar preje nisem nikoli čutil, ter strahoma odskočil, vstrajaje i da odidem, ter te grem iskat.
Hranilne *Ologe
so gotovo najbolj varne v domačem slovenskem zavodu, kjer vodijo kontrolo možje vam poznani, katerim lahko zaupate, ker so vse svoje življenje izkazali se vredni zaupanja.
The North
American Hanking CŠL Savings Co.
sprejema vaše hranilne vloge in jih obrestuje po štiri procente. Vaš denar se zopet posoja drugim rojakom, brez vsakih bonusov, da si pridobijo lastno hišo, in tako imate dobiček vi in vaš prijatelj.
hodnje leto 25-letnico, odkar sem se — kakor bi kak zagrizen samec utegnil reči "ošemil."
Tekom teh let. sem vzgojil, oziroma je vzgojila moja boljša polovica troje zdrave in krepke dece, katera je med tem skoro dorastla, ter v moje zadovoljstvo postala vredna človeške družbe.
O samcih kot takih, je torej potrebno, da premotrimo njihov položaj iz psihološkega stališča, ako ugotovimo, da so samci potrebno zlo, in da je to zlo obstajalo od pamtiveka.
Narava sama je v nas ustvarila nagon do samoobrambe, to je da živimo, da eksistiramo potom naših potomcev tudi potem, ko je nam samim utrgala nit življenja. Ko smo ugotovili to dejstvo, bo pač lahko priti do zaključka, da obstojajo samci iz gotovih vzrokov.
Ti vzroki so tako raznovrstni, da bi jih bilo težko opisati po j vsporedu. Zadostovalo bo, ako i se dotaknemo le nekaj glavnih { vzrokov. Takih ka+^e je na-j rava izpustila iz programa, je 1 menda zelo malo ter so v pretežni manjšini. Pač pa se je tu in tam poigrala, ter ostavila svetu — hromca, slepca ali drugače ga,obdarila z kako fizično hibo. Ti imajo torej naravno pravo do ekzistence sam-čevanja. Druga skupina samcev, katerim bi skoro odrekli to prednost, z ozirom na njihovo zunanjost, ker niso baš fantje od fare, a bi se jih kljub temu lahko uvrstilo med kandidate zakonskega jarma, pa so preboječi. Da bi, kakor pravimo v vsakdanjem življenju "pobral," kar je drugim ostalo, zato je preponosen, da bi vprašal tam, kamor ga na skrivoma vleče, si pa ne upa. Kaj če bi rekla "ne ?" Pa se uda v voljo božjo in ostane samec.
Zopet drugi so materijalisti, v pravem pomenu besede. Dela, gara in hrani kakor bi večno 1 živel ... a ne za druge, ampak :
T	-
zase. V svoji filozofiji povdar-jajo, da mora vsak človek delati za svoj obstoj. Ženske pa so potratne. Hočejo najnovejših oblek, čeveljčkov, svilenih nogavic na ducate, zabave in plese, a jedo pa tudi. Če ugovarjaš, počno znanstvo z kakim drugim. Čemu bi torej delal in garal za njo, naj dela sama, pa mirna Bosna. "Misers" jim pravimo, ter jih vsaj ženski spol obsoja.
Nadaljna vrsta so samci, ko-jih ljubezenski črv do nežnega spola je pričel grizti zgodaj. Zaljubljen morda v mlado de-vo premožnih starišev, kateri so na en ali drug način preprečili uresničenje idejala . . • • pa se je zarotil — to ali nobene. Res, 'da jih v to skupino
i
ne spada mnogo, a dobe se iz-ieme, kojih posledica je nadalj-ni samec.
So nadaljni, več ali manj naobraženi samci, kojim g ,rot-i na sredstva niso dopuščala pre-! ; riti »e do popolne akademične i | naobrazbe, ter so vsled gljido-; j vanja omagali na potu, ter se I k večjemu povspeli do kake pisarniške službe, ali kaj podobnega.
Životarijo nekako prilično udobno, a so toliko preudarni, ter se zavedajo da bi njihovi dohodki v zakonskem jarmu mizerijo le podvojili, ter se čutijo moralično primoranim ostati samci.
Da zaklučim predmet, naj omenim le še o skupini, katera ima v tem pogledu svoje lastne nazore, nekako tako kakor se čita v povesti o "zapuščenem vrabcu," kateri je ostal samec vsled prevelike konkurence. Spodletelo mu je enkrat ali morda dvakrat, žalostno čivkal nekaj časa, ter vžival svojo srečo v tem, da je bil nesrečen, ter je lahko pripovedoval drugim o svoji nesreči.
Ti se navadno udomačiji pri kaki družini, kamor hodijo na obiske, obede, in razne družin ske slavnosti; pestujejo ali se
Znano mi je bilo kam si zahajal in kdo ti je delal družbo. Ampak tvoja žena je vstrajala, da te pod nobenim pogojem ne motim, ker bi se ti čutil prizadetega na samozavesti.
Udal sem se, slekel ponovne površnik, ter se spustil v naslonjač, med tem ko je tvoja žena pripravljala samovar za čaj.
Ko so zabrneli polnočni zvonovi je bil čaj pravljen, vsedla sva se, in tedaj si vstopil v sobo ti. Poznalo se ti je da si večer prebil v razkošju in moč nih vinih, vsaj podplute oči sc : pričale o tem.
Po običajnih voščilih k sezij-skim praznikom si se odstrani) v spalnico. Tujec bi ne bil spoznal da živi tu še kaka oseba, da ni tega razodevala na mizi škodelica čaja, namenjenega j tebi, katera pa je med tem le še slabotno izpuhtevala paro ohlajene tekočine.
Vstal sem, ter se odpravil domov. Brez besede sem se odslovil od tvoje žene in pri-sedši domov, prebdel del ostale noči v razmišljevanju.
Preveč sem oboževal tvojo ženo, da bi bil mogel mirno gledati na njeno bolest, vsled tvojega ravnanja. Kako vaju spraviti zopet skupaj? Ali bolje, kako vrniti ji nazaj tebe. katerega je žena resnično ljubila. Zadal sem si nalogo, da poskusim to z vsemi sredstvi katera so mi bila na razpolago
Kakor veš, sem varčeval vsa ta dolga leta. Izdajal nisem po nepotrebnem, posebnih izdatkov nisem imel. in tako sem imel precejšno svoto prihrankov na razpolago. Kalkulira) sem, če je stari pregovor, da ima vsaka stvar svojo vrednost, še v veljavi, da poskusim z denarjem. Stvar se je obne sla. Potom mlajšega kolega pomožnega profesorja na uni-: verzi, sem par dni po tem dogodku prišel v dotiko z tvojo j nekdanjo Emo, ter ji dramatično opisal položaj, v katerega je. igralka spravila eno naj-prominentnejih družin v mestu. Ko sem bil gotov z povestjo, ter ji indirektno ponu-' dil odškodnino, ako pretrga ve-| zi z operno pogodbo, ter odpotuje iz mesta, je nekaj časa pomišljala, ter konečno dosta-i vila, da njena pogodba itak poteče koncem tedna, ter da po nudbo sprejme.
Sicer ji je bilo na ponudbo, da sprejme nadalni termin od gledišča, pa se ji je menda hotelo po nadaljnih doživljajih. ; in je, kakor sem rekel, spreje-| Ja mojo ponudbo." j "Ah, ti lopov . . . sedaj ra-I zumem. Toraj si bil ti povzro j čitelj njenega zadnega pisma ; Ti si jo toraj podkupil, da je | odpotovala iz mesta, brez da i bi mi dovolila sestanek za po ! slovitev. Mislim da je moja j roka še dovolj močna, da ti i zavijem vrat . . . veruj mi,' storil bi to, da ni danes božični
večer."
"Potolaži se prijatelj" mu je prigovarjal gostač." Ko bom gotov z izpovedjo, prosto ti bo, da rabiš tvoje roke nad mojim vratom."
"Ne, ne," mu je ugovarjal upokojeni častnik." Saj ti ni niti znana vsebina njenega poslovilnega pisma. Hočeš da ti citiram oba stavka, katera mi je pisala v poslovilnem ..pismu? Glej, po trideset letih jih vem na pamet. Besedilo njenega pisma je bilo sledeče: "Žal, zelo žal mi je, da moram vsled nove pogodbe z opernim glediščem N. zapustiti vašo metropolo nemudoma, dasi čutim da mi mora vsled ožjega znan-stva z teboj počiti srce. Zdravstvu) dragec. Morda se še kedaj srečava v življenju!
In če se srečava, veruj mi, da bode tedaj najina poslednja ločitev. Vsa tvoja . . . Ema.
Me li razumeš sedaj, kaj je pomenjalo ime Ema zame? In ti si bil nepridiprav, ki se je umešaval v moje privatne zadeve. Kako naj ti odpustim?"
"Oprosti, prijatelj, ti pozabljaš, da si bil postavno oddan tvoji ženi, in predno si imel kako pravico do novega znan-stva s kako drugo osebo, ki ni pripadala tvojemu spolu, bi bil moral to udejstviti potom zakona, če si imel zato kake vzroke. Pa jih nisi imel. Tvoja pokoj-|na žena je bila ena onih, na katerih zvestobo bi človek lahko zastavil svojo glavo."
"Oprosti, da te prekinem za trenotek," mu ugovarja vojaška sablja. "Tvoje izpovedanje si kar naenkrat premenil v napad, ter mi bereš levite kakor kakemu šolarčku. Pazi se, sicer mi zmanjka potrpljenja. Dovolj je, da sam obtežujem svojo vest. Govori torej o svoji zadevi, če si mi hotel res kaj novega odkriti."
"Prav je, da me na to opo-izarjaš," nadaljuje samec. "Vedi pa, da nisem imel namena ti kaj očitati, omenil sem te stvari le zato, da bi bila slika po-polneja.
"Po teh dogodkih in po od-potovanju pevke si se umiril ter redneje prihajaš domov. Postal pa si od tedaj nekako oduren in malobeseden napram meni, istotako naprem svoji ženi.
"Leto dni pozneje je bilo. Zopet smo obhajali božič. Tudi to leto me ni manjkalo v tvoji hiši. Razgovarjala sva se s tvojo ženo o tem in onem, čital sem ji kaj iz knjige, in tako je večer potekal. Ti si prišel ta večer nekako okrog 10. ure domov, ter se brez posebnih ceremonij poslovil ter odšel v spalnico. Deset minut kasneje si že glasno smrčal. V teh okolnostih mi je bilo težko ostati še nadalje v hiši, pa sem se pripravljal, da odidem. Ko tvoja pokojna žena to opazi, odloži pletenje, me žalostno pogle-I da ter reče:
(Dalie na 8. strnnO
KAJ JE POVEDALA CESARICA ELIZABETA CESARICI EVGENIJI O RUDOLFU.
Znameniti ameriški časnikar T. R. Ybarra, pripoveduje skrajno zanimivo zgodbo glede umora avstrijskega prestolonaslednika "kraljeviča Rudolfa." Videti je takoj, da je ta zgodba najbolj verodostojna izmed vseh stoterih romantičnih zgodb, ki so jih prinašali časopisi širom sveta od leta 1889, ko je bil umorjen, ali je storil Ramomor — edini sin sivolasega avstrijskega cesarja — Fran Josipa. Eden največjih in najbolj resnih ameriških časopisov "The New York Times" je nedavno tega prinesel avtentično zgodbo o famozni tragediji v bivši avstrijski vladarski hiši, in tu jo podajamo našim čitateljem, ker vemo, da ni bila doslej še tiskana v nobenem drugem slovenskem časopisu, kolikor je nam znanega.
* * *
V jutru dne 30. januarja, 1889, torej malo dni manj kot 40 let nazaj, je bil ves svet presenečen, ko je zvedel, da so našli Rudolfa Habsburškega, sina cesarja Franc Jožefa in cesarice Elizabete ter prestolonaslednika Avstro-Ogrske monarhije, mrtvega, skupaj z njegovo ljubico, 17-letno baronico Večero, v lovskem gradiču v Meyerlingu, blizu Dunaja.
Ta novica, katero je brzojav hipoma raznesel v najbolj oddaljene kraje sveta, je mahoma postala ena največjih senzacij v svetovni zgodovini. Rudolf, prestolonaslednik, je bil jako spoštovan v Evropi, bil je briljantnega razuma, lepe postave, finega obnašanja, poročen, toda najden mrtev v objemu ljubice, po strastni, toda kljub temu nežni romantični karieri z baronico Večera — skratka, nastal je silovit škandal, kot ga tekom zadnjih 100 let pred to tragedijo še ni doživela nobena kraljeva hiša v Evropi ali kje drugje.
In škandal je postajal še veliko večji, ko so minevali tedni, meseci po senzacijonelni tragediji v lovskem gradiču, ne da bi bil kdo zmožen natanko pojasniti, kaj se je v resnici zgodilo v onih tragičnih urah mrzle januarske noči v samotnem gradiču, par ur prej, predno so našli mrtva trupla zaljubljencev, Avstrijska cenzura m bila nikdar tako sijajna kot v onih dnevih. In baš to prikrivanje je še bolj razburjalo ljudi. Od trenutka, ko je bila naznanjena smrt nq^vojvode in krasne baronice se je začela širiti cela vrsta gorostasnih pripovedk, ki so se raznesle po celem svetu. Nekateri so pripovedovali, da jo Rudolf ustrelil samega sebe, in da je baronica potem z vršila samomor. Drugi so bili mnenja-da je baronica ustrelila Rudolfa in se sama nasledno ubila, in zopet tretji so trdili, da sta oba
vzela strup in se tako poslovila od tega sveta, ni pa manjkalo tudi onih, ki so bili popolnoma prepričani, da je nekdo drugi storil konec mlademu življenju dveh zaljubljencev.
*	* H=
Cele knjige so bile tiskane takoj po tej tragediji v Meyerlingu. Stotisoče knjig se je prodalo, v katerih so bile tiskane največje neumnosti tozadevno. Časopisi vseh dežel so se pečali s tragedijo več let, toda kljub vsemu temu so ponosni Habsburžani, njim na čelu stari Franc Jožef — molčali kot sfinga. In vendar je bilo one uso-depolne noči več oseb navzočih, ki bi lahko govorile. Na primer: zvesti voznik Rudolfov, njegov osebni strežaj, njegov pobočnik-prijatelj in ostali uslužbenci v gradiču. Nihče nikdar zinil ni, in če je, ga je zalotila avstrijska cenzura ter mu za vedno zamašila jezik in usta. Meseci so se spremenili v leta, in leta v desetletja, in silna tragedija še ni bila pravilno pojasnjena svetu. Koneč-no so se ljudje naveličali vsega skupaj, stoteri načini pripovedovanja o umoru in smrti prestolonaslednika so začeli presedati vsem, deloma se je pozabilo, deloma se ni nikomur več vrjelo, ki je prihajal z novimi Verzijami o tragediji na dan. Ljudje so polagoma pozabili na vse skupaj, razven, da so se ob prilikah spominjali smrti Rudolfa kot o skrivnosti, katere nikdar nihče ne bo rešil.
*	* *
Tako je vsa stvar počivala vse do letos, do letošnja pomladi, ko je preteklo polnih 39 let odkar sta bila Rudolf in baronica Večera najdena mrtva v lovskem gradiču V bližini Da naja. In šele letos je prislf i-esnica na dan, vsaj resnica taka, kateri je mogoče bolj verjeti kot vsaki drugi pripovedki, ker je podprta z neovrgljivimi dokazi glede dvojne tragedije. In ravno iz vzroka, ker je resnica tako priprosta, tako nepričakovana, je skoro nihče ni jpošteval. To resnico je prine sel v javnost prominentni francoski diplomat .Maurice Paleo-logue, o katerega iskrenosti poštenosti in verodostojnosti nihče ne dvomi, kdor ga intimno pozna. Tekom svetovne vojne je bil M. Paleologue francoski veleposlanik v Rusiji. Ta poslanik je malo pred svojo smrtjo dal v javnost knjigo, v kateri piše svoje spomine o pogovorih, ki jih je imel s cesarico Evgenijo pred nekako dvajsetimi leti in tekom dobe zadnjih dvajsetih let. Cesarica Evgenija je bila udova po zadnjem francoskem cesarju — Napoleonu III. Cesarica Evgenija je živela tekom zadnjih 50 let kot samotarica, sama za se-
Jaz celo lahko trdim, da nikomur ta tragedija ni bolje znana kot meni, kajti resnico sem zvedela direktno od cesarice Elizabete, s katero sva bile dobri prijateljici."
In kakor hitro se je ex-ce-sarica Evgenija toliko izdala, je slovesno prosila svojega prijatelja, da priseže pri svoji materi, da kar mu bo sedaj povedala, da ne razodene živi duši, dokler bo ona živa, dokler bo živ cesar Franc Jožef. Franc Jožef ova žena je bila tedaj, ob priliki tega pogovora že osem let mrtva, ko jo je
ze z Večero. Toda prosil je očeta, da sme še poslednjikrat videti svoje dekle, da se poslovi od nje, ker je imel že itak zgovorjeno z njo, da jo obišče v gradiču Meyerling. Oče, cesar Franc Jožef, j edovolil ta poslednji sestanek in pripomnil: 'Pojdi, toda samo za nocoj. In od jutri naprej je vse končano med vama. Ne pozabi, da si mi dal častno besedo k temu!'
"Takoj iz Hofburga se je peljal Rudolf s kočij ažem proti Meyerlingu, ki je oddaljen kakih dvajset milj od Dunaja.
umoril neki laški anarhist v Genevi.
Francoski diplomat je slovesno obljubil in prisegel. In po tej prisegi je začela bivša francoska cesarica počasi in iskreno pripovedovati zgodbo, strašno zgodbo, ki se je pripetila dne 30. januarja, 1889 v Meyerlingu, zgodbo, kakor ji jo je dobesedno povedala avstrijska cesarica, mati umorjenega Rudolfa. In ni nobene zgodbe na svetu, bolj, vrjetne kot je ta: kajti mati ne bo lagala o svojem sinu, zlasti proti svoji najboljši prijateljici ne, in ker francoski diplomat, ki je užival najfinejši kredit v diplomatskem svetu in splošno spoštovanje, ni prekršil nobene prisege, ker je objavil to zgodbo šele sedaj, ko so vsi mrtvi — cesarica Evgenija, Elizabeta in Franc Jožef.
In tu je zgodba, ki jo je povedala cesarica Elizabeta, nesrečna cesarica in mati:
"Spominjam se, da je imel moj soprog, cesar Franc Jožef, zelo vroč pogovor okoli pete ure popoldne dne 29. januarja, 1889, z mojim sinom Rudolfom, in sicer glede baronice Večere. Grozil mu je z vso resnobo, da ga razdedini, ako se nemudoma' ne loči od svoje priležnice. Franc Jožef je bil tako silno razburjen in besen, da se je Rudolf prestrašil in je na mestu obljubil, da prekine vse zve-
bil tedaj visok uradnik francoskega zunanjega ministerstva, Tekom teh pogovorov je cesarica rada govorila o vzrokih po-, raza francoskega naroda iz leta 1870 in o raznih drugih dogodkih skrajne važnosti za evropske kraljeve ali cesarske družine, v katerih je ona igrala več ali manj vodilno vlogo.
Tekom enega teh pogovorov — bilo je julija meseca,, leta 1906, je zabela pripovedovati o Svojem obisku , na dvoru cesarja Franc Jožefa na Dunaju. Ob tej priliki je M. Paleologue spoštljivo vprašal bivšo francosko cesarico:
"Ali smem, ker ste omenili da ste se mudili na avstrijskem dvoru na Dunaju, omeniti o tragediji, ki se je pripetila leta 1889 v Meyerlingu? Ali sc vam na dvoru sploh kdaj mogli pojasniti to misterijo? Ali je nadvojvoda Rudolf v resnici ubil svojo priležnico ali je nastopila smrt v strašni orgiji, ki je vladala tedaj na lovskem gradiču, kot se splošno pripoveduje? Prosim, mogoče sc motim, ali vam je znano, da sta oba skupaj storila samomor. Prosim, povejte mi, kaj se je sploh zgodilo v resnici?"
Na ta vprašanja je bivšs cesarica močno zardela, se obotavljala, potem pa v bistvu izjavila sledeče:
"Da, znana mi je popolna resnica o tragediji v Meyerlingu.
več naprej!' sta govorila eden drugemu. 'Umriva v naročju eden drugega. Končaj va vse skupaj nocoj! Bog nama pri-zanesi in naj ima usmiljenje z nama!'
"Rudolf je postal despera-ten. Vžil je mnogo vina pri večerji, zgrabil je revolver in naenkrat ustrelil ljubico v prša. Potem jo je pa slekel in spoštljivo položil njeno truplo na posteljo. V sobi se je nahajalo mnogo vrtnic. Rudolf je po-tresel te cvetlice na mrtvaško posteljo svoje nedosežene neveste. In takoj potem je napisal meni, svoji materi, sledeče pismo: 'Moja ljuba mamica! Jaz nimam nobene pravice več
živeti na tem svetu. Ubil sem * * *
In to pismo, pisano od Rudolfa po umoru svoje ljubice, je edino avtentično poročilo silne tragedije v Meyerlingu. Vse drugo je izmišljeno. Franc Jo ief je dobil to pismo v roke, cesarica Elizabeta mu je izročila pismo po prejemu, Elizabeta, mati Rudolfa. Okoli 6. ure zjutraj, dne 30. januarja, 1889, si je zapodil nesrečni Rudolf krogi j o v svojo glavo, ker ni mogel prenesti zgube svoje ljubice. Bil je velik slabič v tem pogledu.
Iz nadaljnega pripovedovanja ranjke cesarice Elizabete posnemamo sledeče:
"Dve uri pozneje je strežaj nadvojvode Rudolfa prišel, ds zbudi svojega mojstra. Zamar. je skušal odpreti vrata. Hite je k princu Koburgu in grofu Hoyosu. Dobili . so lestev, pc kateri so splezali navzgor v pr vo nadstropje, vlomili okno ir vdrli v sobo Rudolfa. Oba princ ivoburg in grof Hoyos sta morala nemudoma pred Franc Jožefa, kjer sta sloves, no piisegia v njegovi navzočno sti, da dokler bosta živa, ne bosta nikdar niti besedice črhnila o vsem dogodku. Držala str besedo."
Dejstvo, da je cesarica Evge nija, glasom skrajno vrjetne ir poštene izjave diplomata Paleologue, povedala slednjemu, d£ ji je cesarica Elizabeta intimno zaupala fakt, da je Rudolf pred smrtjo pisal svoji materi, da je umoril svojo ljubico, je pač zanesljiv dokumentna vsakogar. To odkritje teh dokumentov in izjav, je gotovo, da se svet nc bo več pečal s tem skrivnostnim umorom in silno tragedijo avstrijske vladarske hiše. Skoro gotovo je, da če Rudolf ne bi bil prignan do skrajnosti po svojem očetu, Franc Jožefu, bi bil mogoče danes drugačen položaj ne samo v Avstriji, pač pa po celi Evropi. Toda usoda ima svoja pota, in tako jih i je imela tudi v tem slučaju.
LOPOV OGOLJUFAL LOPOVE
VODKA MOČNEJŠA NEGO SOVJETI
Sovjeti so bili napovedali vodki boj in Stalin je še nedavno obetal, da se 'bo proizvajanje vodke polagoma odpravilo. Toda proračun za leto 1930-1931, predvideva ogromno zvišanje vodke od 38 milijonov veder na 68 milijonov letno. Namesto dosedanjih 5.1 steklenice na osebo bo prišlo potem po 9.1 'steklenice na vsakega prebivalca. Zvišanje se opravičuje s tem, da se hoče zasebno kuhanje žganja na deželi odpraviti. "Pravda" protestira in opozarja na opustošenja, ki jih med delavstvom povzroča pijanstvo. Sicer pa priznava, da je mogoče odpraviti proizvajanje in prodajo vodke le, če ljudstvo samo pri tem sodeluje.
Božični Sluh
je najbolj priljubljen način za mlade in stare, da si tekom leta hranijo denar v malih svotah, in nekaj tednov pred Božičem vam dostavi banka polno svo-to v čeku na vaš dom.
The North American Banking & Savings Co.
je izplačala letos hranilcem Božičnega kluba skoro $100,000, in že so se oglasili novi tisoči, ki bodo začeli s tem načinom hranitve. Požurite se, da ne boste prepozni za Božični klub.
be, obdana še vedno od cesarskega bliska in sijaja, deloma morozna in slabe pameti, zlasti zadnje čase. Umrla je leta 1920, v starosti 95 let.
Ko se je ljudska nevolja v Franciji proti Napoleonu III. nekoliko polegla — potem ko je Napoleon III. povzročil tako' sramotni poraz Francije od strani Nemcev, je cesarica Evgenija vsako leto prihajala za nekaj tednov v Francijo na počitnice. In tekom tega njenega bivanja v Franciji se je ex-cesarica Evbenija večkrat sestala z M. Paleologuom, ki je
Rudolf Habsburg, prestolonaslednik Franc Jožefa in njegova ljubica baronica Večera
Kočijaž Bratfisch je bil njegov zaupni vernik. V tem prijaznem gradiču Meyerlingu ga je pričakovala Večera k intimni večerji. Pri večerji je bil navzoč princ Koburg, brat Ferdinanda, kralja bolgarskega, in grof Hoyos, brat bivšega avstrijskega poslanika v Parizu. Bila je to jako priprosta večerja. Gostje so se lepo domače pogovarjali. Zabaval jih je edino-le kočijaž Bratfisch, ki je znal najlepše tirolske (jodlarje prepevati.
"Ko je bila večerja gotova, so se gostje umaknili vsak v svojo sobo, kajti drugega jutra so nameravali zgodaj vstati in se podati na lov. Nadvojvoda Rudolf in baronica Večera sta imela svoje sobe na eni strani gradu, grof Hoyos in Filip Koburški pa na drugem. Kakor hitro je bil Rudolf sam v sobi z baronico Večero, ji je razodel strašni nastop, katerega je imel s svojim očetom, Franc Jožefom, radi nje. Povedal ji je, da je slovesno prisegel, da se ji odpove, ker ga oče sicer razdedini. Sedemnajstletna baronica pa mu je hladno odvrnila: 'Tudi jaz imam strašno novico za tebe! Nosna sem!'
"Nastal je strašen prizor j med obema ljubimcema. Lju-! bežen je podrla obljube dane j očetu, cesarju Franc Jožefu, j'S tem življenjem ne moreva
Gospod Videzkis v Kownu je zopet enkrat užival državno gostoljubje v tesni celici. Časa mu je preostajalo in kot umen mož ga je porabil za študije o novih podjetjih. Napravil je sijajen načrt, ki se mu je povsem posrečil. Poslovivši se zopet zaenkrat od državnega hotela, je nemudoma obiskal dobrega prijatelja. Temu je zaupal sijajen stroj za ponarejanje stolirskih bankovcev in povabil, naj pristopi podjetju. Obenem mu je izročil par novih stotakov lastnega izdelka, da z njimi poizkusi svojo srečo.
Prijatelju je bila ponudba všeč; pritegnil je še nekega drugega tovariša, s katerim sta šla izmenjavati ponarejene sto-take. Ko sta videla, da celo v bankah brez pridržka izmenjavajo, sta bila silno zadovoljna. Postala sta tudi pohlepna in sklenila, da hočeta ves dobiček im^ti sama, da torej od Videz-kisa njegovo dragoceno iznajdbo odkupita. V ta namen je eden izmed obeh prodal svojo. Videzkis se ni branil kupčije; prinesel je svoj "stroj" in pred prijateljima napravil še par stotakov, da sta videla, kako se to dela. Potem je spravil kupnino — 14 tisoč litavk — in odšel. Že par ur nato se je pri obeh ponarejevalcih denarja oglasila policija in jima zaplenila stroj. Najlepše pa sledi: Policija je dognala, da "stroj" dejansko ni bil nikak stroj, ampak potvara in barvila v steklenicah so bila navadna pobarvana voda. Stotaki, ki jih je bil Videzkis potegnil iz "stroja," so bili pravi stotaki, ki jih je bil preje podtaknil. Videzkis je torej svoja prijatelja speljal na led. Sedaj v ječi premišlju-ta svojo neumnost. Videzkis pa zaenkrat še vživa zlato prostost, toda policija mu je za petami in bo kmalu zopet pod državno streho.
'AMERIŠKA DOMOVINA," DECEMBER 21st, 1928 PART III.
Pomembna slika iz našega narodnega življenja.
SPREMEMBA MOŠKEGA V ŽENSKO
Na Dunaju so napravili te dni operacijo, menda edino te vrste v zdravniški praksi. K i nekemu zdravniku za ženske : bolezni je prišla nedavno bolni- : ca, ki je na svoje veliko presenečenje zvedela, da ni ženska, marveč moški. Dozdevna žen-jska je imela sicer vse lastno-| sti ženske, toda zdravniki so ! L gotovili, da ima izrazito moške 'spolne žleze. Šlo se je torej za ! primer dozdevne dvospolnosti, | Ker je bila zadeva izredno zani-imiva, je .sklenil sloviti dunajski zdravnik Halban bolnico | operirati in tako rekoč iz moškega ustvariti žensko. Tvegal ;je operacijo ter ji vcepil žen-jske žleze, dočim je moške odstranil. Operacija se je posre-jčiln, kajti že pred operacijo de-I loma razvite ženske lastnosti so j prišle do popolne veljave, i Zdravniki se za to operacijo | tem bolj zanimajo, ker gre za | prvi primer, da so operativnim j potom izpremenili moškega v i žensko.
MESTO IGRALCEV — OROŽNIK
V Selztalu v Avstriji je bila napovedana predstava dunajskih prvovrstnih igralcev. Mnogo izmed njih so plakati označili za bivšo dvorne igralce. Mestece je smatralo ta obisk za posebno čast in je pokupilo vse vstopnice. Začetek pa se je kljub popolni razprodaji odlašal in odlašal. Namesto znamenitih igralcev se je , končno prikazal na odru orož-j n:k in povedal strmečemu občinstvu, da se predstava ne bo vršila, ker je dunajska policija ravnokar zaprla direktorja in koncesionarko napovedane skupine. Ravnateljico je iskalo že j več sodišč več mesecev, ker so ji dokazali najrazličnejše goljufije. Preteklo leto je bila izdana za njo radi tatvine celo! I tiralica. V ŠeJzta.u o'je spo-I i znal neki orosnik, ko je bila že našminkana in pripravljena za nastop ter jo enostavno zaprl.
CETVERONOGI REŠITELJ
Nekemu farmarju v Rhode-ziji je nedavno leopard odnese) teleta. Farmar je zgrabil puško in hitel za zverjo. Predno pa se je pripravil na strel, se je leopard obrnil in ga napadel S kremplji ga je oplazil po obrazu, tako da mu je kri zalila oči in ni nič videl. Tedaj se je zakadil v zver farmarjev pes, ki se ga je pa leopard otrese! in znova skočil proti farmarju Toda pes ni popustil in se zagrizel v leoparda, ki se ga je skušal otresti. S tem je pridobil težko ranjeni farmar toliko časa, da je snel puško in zver ustrelil.
Medenina (mesing) ostane vedno lepo svetla, ako ga po či-stenju namažemo z oljem, s katerim mažemo šivalne stroje.
Samčeva izpoved.
(Nadaljevanje iz 6. strani)
" 'Lanski Božič si se hotel odtegniti z pretvezo, da greš po mojega soproga; letos pa nimaš vzroka, glej, letos je doma. Gotovo je utrujen od posla, pa mu boš že oprostil za enkrat, ako je odšel k počitku. O polnoči pa ga pokličem na čaj.'
"Videvši toliko zaupanja in naklonjenosti, nisem imel moči ustavljati se njeni prošnji. Nasprotno, prevzet od prej nepoznanega ginjenja, sem se spustil pred njo na kolena, jih objel z rokama ter poljubljal njene roke. Ona pa mi je položila svojo roko na moje lase, ter me po njih na lahko pogla-dila. To pa je bilo preveč za moje živce. Objel sem jo nato okrog pasu, ter jo strastno poljubil.
"Tedaj pa nenadoma tvoja žena vstane, ter se mi iztrga iz abjema ter mi zažuga:
" 'Prijatelj, vladaj se, in bodi kreposten. Ti vendar nočeš oskruniti imena in časti prijatelja, kateri počiva v tej sobi,' ter pri tem pokazala s prstom na sobo, v kateri si trdno spal,
"Skočil sem od tal, kakor bi me bil pičil gad, ter v istem tre-notku spoznal, da sem ravnal nepošteno; ob enem pa mi je postalo jasno, da ni ona nikdar gojila kakega posebnega čuv-stva, ter da me je k večjem porn ilovala. Prihajal sem še od časa do časa v tvojo hišo, a kar se tiče notranjih nagibov do tvoje žene, nisem od onega večera več imel. Cenil pa sem jo tem višje, ker sem si bil svest, da bo ostala zvesta možu, če tudi jo on več ne ljubi in jo zanemarja. Mene pa je od tedaj grizel črv neprenehoma za moj prestopek. Neštetokrat sem se bil že odločil, da se ti izpovem, ter te prosim za odpuščanje, pa mi je vsakokrat zmanjkalo pojema Kakor vidiš, leta nam i prihajajo, telesne moči polagoma zapuščajo, in kaj lahko se zgoai, da bo ob prihodnjem Božiču enega izmed naju, ali pa obeh zmanjkalo.
"Ker je bil moj zločin storjen na božični večer, sem se odločil nocoj za poslednji korak, in tako si zvedel, da si gojil vsa ta leta gada na svojih prsih.
"Prijatelj, tu sem, če moreš, mi odpusti, ter mi podaj svojo roko v znak sprave in odpušče-nja."
Dva stara prijatelja sta si segla v roko, in v tistem trenot-ku so zabrneli polnočni zvonovi, oznanja je mir ljudem na zemlji. Nekaj trenotkov kasneje sta si natočila čaja, spraznila čašico likerja, ter nemo posedela, ko naenkrat povzame stari vojak besedo, rekoč:
"Prijatelj, ničesar novega mi nisi povedal, ter ti nimam ničesar odpuščati. O srčnih nagibih med teboj in mojo pokojno ženo sem vedel pred davnimi, davnimi leti. Že predno
si ti izvršil to malenkost, kar označaš ti za zločin, sem čul na svoja ušesa iz ust moje pokojne žene, da je v resnici ljubila so-mo enkrat, in edinega možke-ga. In to si bil ti. Trpka je bila ta resnica zame, in od tedaj sem iskal zabave in ženskega znanja drugod. Eno takih znanj je bilo z operno pevko.
"Kljub temu pa sem si bil popolnoma svest njene zvestobe, ter sem lahko dopuščal, da si nemotoma zahajal v mojo hišo. Bila je žena, katere nisem bil vreden, in katere nisem znal pridobiti zase."
Prijateljski sta se ločila naša znanca z različnimi čuti v svojih srcih.
-o-
PRAZNOVERNI NA POTOVANJU
V Budimpešti imajo izložbo praznovernih, ki nudi intere-santno sliko različnih oblik pojavov teh ljudi, ko gredo na potovanje. Najnavadnejša oblika teh praznovernežev je ta, da ne morejo zapustiti hotelov, če .steče pred njimi kaka črna mačka ali pa srečajo kakega meniha. Velik odstotek ženskega sveta ne gre na potovanje, ne da bi preje vprašal čarovnico, če se bo kaj zgodilo. Gotove ženske imajo navado, da vprašajo, katero kopališče je dobro zanje, oziroma, ali sploh smejo zaupati možu, ki med tem časom ostane doma. Prerokinja mora odgovarjati na vprašanja po sreči, po železniških nesrečah in kaj naj vzamejo s seboj. V modo so prišle opice, katere vzame ženski svet na pot.
Vendar pa je razlika po stanovih. Ko so hoteli približno določiti navade posameznih stanov, so vzeli slučaje in hoteli določiti nek povprečni tip takih ljudi. Tako so prišli do tega, da imajo veleposestniki navado, da poiščejo nekoga, ki pokusi jed, predno jo sami vzamejo v usta. Ljudje iz diplomatskega sveta sedijo redno pri določeni mizi. Navadno pa pri taki. kjer ne more pasti nič na glavo. Turki gredo navadno na najvišji prostor, odkoder imajo najbližjo pot na streho. Turki se boje ognja. To izvira odtod, ker imajo v svoji domovini zelo veliko lesenih hiš, katere ogenj kmalu upepeli. Celo to navado imajo, da izbirajo hotele, kateri so najvišji. Njihov ideal je amerikanski nebotičnik, ki nudi s svojim železom in kamnom razmeroma največ varnosti.	^
Pri nekaterih so našli, da gredo na številke. Zlasti je nesrečna številka 13. Večina hotelov je moralo to številko odpraviti. Mnogo pa jih je, ki hočejo spati ravno na številki 7, oziroma na drugi določeni številki.
Razstava nudi sliko tisoč in tisoč malenkosti, ki dokazujejo, da praznovernih ljudi ne bo nikoli zmanjkalo.
' 8_
Proti koncu decembra meseca leta 1915 se je v Clevelandu | do dobrega oživela ideja, da ! potrebuje metropola vseh slovenskih naselbin v Ameriki — Narodni Dom. Bili so tedaj teški časi, vojna je divjala, na-; seljencev je primanjkovalo, mnenja so bila razdeljena, brat je sovražil brata, toda kljub vsem tem zaprekam se je našlo v Clevelandu mnogo roja ki so bistro zrli v boc' čiio.st in — vojna gori ali doli —■ .nkrai se je moralo z četi z .d •■•.!< Narodnega Doma Poznani rojak Mike Setnikar, ki je tedaj ime-gostilno na 6131 St. lair a ve:, v Knausovi hiši, kjer se nahaja danes petmilijonska slovenska banka — The North American Bank — je prepustil svoje "zadnje" prostore nekaterim Slovencem, ki so se zbirali več- j krat v mesecu in repetali vpra- j sanje kako in kaj in zakaj naj se postavi Slovenski Narodni Dom v Clevelandu.
Kot vsak pričetek naše narodne ideje, najsibo v stari domovini ali pa tu, se začne pri kozarcu vina. Sempatja se je popilo kozarec vina, govorilo se je, debatiralo se je, in konečno je nekdo sprožil idejo, da moramo pridobiti društva za idejo Narodnega Doma, si- j cer ne bo uspeha. Posamezni j so preveč zaspani in nimajo organizacije, da bi delo na široko razpletli. Tako torej. Društva je bilo treba pridobiti.! In društva so bila tista sila, ki
je najbolj potrebovala Narod-j nega Doma.
Prvi teden v jarniariju, lota ! 1916, je bilo sklenjeno pri! 'sestanku narodnih delavcev, da j I se pošlje splošen poziv na vsaj | slovenska društva v Clevelandu j in okolici, da se izjavijo na svo-! jih sejah, ali so za Slovenski Narodni Dom ali ne. Le počasi j 'so društva o tem razpravljala. Eno, dve, t .'i društva so se oglasila v mesecu. Tv/ba je bilo namreč izvoliti pri društveni h ",ejr,h posebne zastupaikv,. k., lerim naj bi dala društva pdl-ifoinoč, da v imenu društva ' razpravljajo, ali naj se postavi Narodni Dom ali ne. In kadar ' pride za to določeni dan, da lahko glasujejo in obvežejo svoje društvo, da bo prispevalo | to in to svoto.
j Med narodnimi delavci se je j osnoval nekak "Pripravljalni odbor" kot je to že navada pri nas. Tajnik tega pripravljalnega odbora je bil naš sedanji stavec France E. Lunka, ki je tedaj stanoval na 5523 Carry ave. Medtem pa je tedanja "Clevelandska Amerika" pridno agitirala med narodom v Ameriki, da se ideja čimprej uresniči. Dne 21. februarija, 1916, je bil napisan prvi uredniški članek, ki je. v jasnih j vrstah dokazal, da naselbina kot je Cleveland, mora imeti j skupno zbirališče za društva, I za njih seje, za zabave, veseli-j ze, in pa dostojne prostore za ' večje narodne prireditve. In v
vsaki številki januarija in feb- ( [ ruarija meseca, leta 1916, je j ! "Clevelandska Amerika" bo- j ! drila narodni živelj v Cleve-j j landu, da se zavzame za idejo ' j Narodnega Doma.
Uspeh ni izostal. Že dne 25. J febr. 1916, je bilo podpisanih | od posameznih društev 153 | delnic za Narodni Dom. Glav? I ni sestanek za društvene za- i stopnike je bil napovedan na ■ ; dan 15. marca, 1916, in sicer v i Knausovi dvorani. Boječe in ; ohiapno. fo prihajali istega dne društveni zastopniki, šele ob , i 9. uri zvečer ie pnsel zadnji j | zastopnik društva.. In vsega j I skupaj jih je bilo 82, ki so za- j j stopali 41 slovenskih društev v j j Clevelandu, ki so vsa izjavila, | i da so pripravljena z vsemi si- j | lami delovati za uresničenje | ideje Narodnega Doma. Agi- | toacija-tedanje "Clevelandske | Amerike," današnje "Ameri-1 ške Domovine" je imela torej sijajen uspeh.
Prvi večer, 15. marca, 1916 je bilo toliko predmetov na vrsti, da se društveni bratje niso nogli o vsem pomeniti. Naj-, večje veselje je pa povzročila izjava Mr. Frank černeta, ki je 'na zborovanju povedal, da ima. že ?1000.00 v blagajni, predno , se je sploh kaj začelo. To je I dalo pogum. Eden je pač prvi zagnal kamen, pa so začeli še | drugi lučati.
Druga, ali nadaljevalna seja i prvih zastopnikov za Narodni ' Dom v Clevelandu se je vršila
I v isti dvorani, v Knausovi dvo-Irani, teden pozneje, 22. marca, 11916. Vsi prvi zastopniki so i bili navzoči, kar kaže, da se jih 'je prijela gorečnost, in da je bilo zrno pravilno vsejano. In tu so bili izvoljeni prvi direktorji Slovenskega Narodnega Doma, katerih sliko vidimo zgorej.
Sledeči so bili izvoljeni v prvi d' , ] torij: dr. F. J. Kerr Jo... i ..Ian, Jos. Žele, P. Kogoj, M. I\ truvi h, L. J. Pire, Frank <'"rr ■ Hudovernik, Mike i Setnikar, I. Smuk, Frances j I.ausohe, Anthony M. Kolar, j Sophie Birk. Rudolph Perdan ! in Frank Jakšič. Slike vseh [vidite zgorej, manjka le Mr. j Jakšič, ki je bil iz nepoznane-I ga vzroka odsoten tedaj, ko se j je vzela prva slika. Prinašamo to sliko v spomin onim, ki bodo I prišli za nami, naši mladini, da i bodo vedeli, kdo so bili prvi delavci na polju ideje za Slovenski Narodni Dom v Clevelandu, ki danes predstavlja skoro polmilijon dolarsko kor-poracijo, in ki razmeram primerno, dobro uspeva. Izmed prvih 15 direktorjev je umri edino-le Frank Hudovernik, ki je bil obenem tudi prvi tajnik * korporacije Slovenski Narodni Dom.
_____—o---
Pozlačene okvirje je težko očistiti prahu. V toplo vodo deni nekoliko amonijaka ter z mehko krpo oribaj prašna me-' sta.
i SHiw yo^ a y s
The North American Banking & Savings Company
Prijazno vabimo rojake, da postanejo vlagatelji na naši banki z Novim letom!
Možje, ki jih vsi poznate, vam garantirajo, da bo vaš denar shranjen varno na tej banki!
NO. 149. — PART IV.	CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, DECEMBER 21st, 1928	LETO XXX. — VOL. XXX.
BREZ NASLOVA
(Napisal Rev. M. Jager.)
Ne vem, na koga naj naslovim sledeče vrstice. Ali naj jih naslovim nate, slovenska mladina, ki te niti ni več tu v Ameriki? Ah, kako rad bi jih nate, nate, ki imaš vendar še toliko plemenitih kali v svojih dušah, ki le čakajo semena, idealov, da se oplode, da vzbrste in rode sadove plemenite, v slavo in čast narodu! Tako rad bi ti vzbujal ljubezen do lastnega naroda, ki je vendar ljubezen do samega sebe, pa v tebi so zamorili ta čut, ljubezen do lastnega naroda, kakor je tudi naraven, preračunjeno zamorili . . . Da, so slučaji, ko se še celo sramuješ, da je tvoja mati slovenske krvi ... — Kako rad bi nate naslovil naslednje besede, kako rad! Pa te ni, te ni več! Uničila te je slana "čistega stoprocent-nega amerikanizma!" Kakor prerok Jeremija nad razvalinami jeruzalemskimi mi srce joka, kadar sem sredi med teboj, "slovenska" mladina, ne toliko zato, ker nisi nič več slovenska po jeziku, za katerega pa niti ne kažeš nobenega zanimanja — kako redke so izjeme! — marveč ker tolikrat neprikrito pokažeš, kako nisi prav nič slovenska tudi po duhu ne! "Vse je vihar razd-jal" — o, motil si se, pesnik, ko si nadalje dejal: "Narod pa bode zmiraj stal!" Nisi vedel,
Rev. M. Jaeer
do lastnega naroda, nekaj tako naravnega in plemenitega, da
se prav precej tesno stika 7 ljubeznijo in spoštovanjem do staršev samih?
Že majhnemu otroku je vse to. kar imajo starši in se njih tiče, najlepše, najvišje, celo obleko nosijo starši najlepšo, hišo imajo starši najlepšo. Mar niste še culi malega otroka, kako se je hvalil, da imajo njegova mama in ata vse najlepše, najboljše? In zelo je razočaran, potrt, če in kadar pride do spoznanja, da se je motil. Jezik, narod, kako je to človeku vse drugače lastnina, kakor pa obleka, hiša! če se torej v otroku zamori ljubezen in spoštovanje do jezika, naroda staršev, in se ga uči spoštovati le drug jezik — najsi še tako po-I treben! — potem se dela umeten prepad med starši in otroci, se otroke staršem odtujuje, se vzbuja v otrocih pretirani ponos, kakor da so oni več, kakor pa njihovi starši — "gri-narji!" Kak napuh in nepokorščino se na tak način neza- J vestno vzgaja v odraščujočih | otrocih, ki že itak hočejo vse boljše vedeti in znati kakor pa ! starejši ljudje, ne izvzemši staršev! "Jajce več ko puta ve!"
Ah, dokazujem in dokazujem, pa — "brez upa zmage!" Bojim se, da bodo vse te moje besede ostale le na papirju in s papirjem prešle! Kajti jaz sam osebno imam tako žalostne skušnje v tem pogledu! Koli-krat sem že dokazoval in pre-pričaval in prosil, in se mi je obljubljalo, a je vse ostalo le — pri obljubah! Ne in ne! Ni se in se ni hotelo tega razumet in ne upoštevat! V nevarnosti bi bil menda "čisti sto-procentni amerikanizem!" In mladina ne bi znala pravilno izgovarjati "ti ejč" (th) . . . Toda kaj zato, če se otroci čutijo višje, kakor pa svoje starše, kaj zato, če jim ob njihovih opominih zavračajo: "Kaj ve-
da bo vršel po Ameriki vihar "čistega stoprocentnega amerikanizma," sicer bi storil za omenjeno prvo vrstico — piko! "Vse je vihar razdjal." Vse; prav vse, tudi narod . . . Vihar "čistega stoprocentnega amerikanizma," ki ga je prvi in najbolj vneto zagovarjal Ku-Klux-Klan, najbolj zagrizeni sovražnik katoličanstva . . .(!) — Kakor bi tudi rad, pa ne morem nate nasloviti, mladina, rojena iz slovenskih staršev, ker ti me ne boš čula, ker te to prav nič ne interesira, torej me tudi razumeti ne bi hotela!
Na koga naj naslovim te besede? Ah, nate bi jih, šola te mladine, nate, ki imaš vendar visoko nalogo, da vzbujaš, uravnavaš in gojiš plemenite kali v dušah te mladine, nate, I ki moraš biti vendar ognjišče vse plemenitosti! Na vas bi jih predvsem, katoliške slovenske šole, ki že zaradi svojega značaja: katoličanstva morate gojiti vse, kar je vzvišeno in plemenito! In ljubezen do lastnega naroda, ljubezen do jezika materinskega, je vendar za vero človeku najplemenitejše! To je nekaj tako naravnega, da je vseobče, splošno človeško, urojcno vsem ljudem, kar ima vsak človek v duši že po naravi, razen seveda, ako niso tega čuta drugi zli vplivi v njem zamorili. Z vso upravičenostjo bi torej pričakoval, da poslušate in upoštevate moje besede vsaj ve, naše šole te naše mladine! Končno tudi zato, ker ste ve res prav naše šole postavljene in vzdrževane z žulji pridnih slovenskih rok, ki so se »čile marljivosti v najzgodnji mladosti na slovenski grudi!
Toda, ali pa boste res vsaj ve upoštevale moje besede? Ali hoste hotele razumeti, da so ti °<roci, ki prihajajo v vaše šole, ne le amerikanski državljani, ampak tudi otroci slovenskih staršev? Ali hočete razumeti, da je narodnostni čut, ljubezen
Naša iskrena zahvala vsem!
V največjo dolžnost si štejemo, da ss na tem mestu iskreno zahvalimo sledečim našim prijateljem: 1. Cenjenim našim dopisnikom, ki so se potrudili, da so za to božično izdajo "Ameriške Domovine" spisali toliko originalnega, bogatega berila. Slovenci v Clevelandu imajo toliko zmožnosti, nadarjenosti in originalnosti, da se boste čudili krasnemu materialu, ki je pri-občen v tej številki. Članki, priobčeni v tej številki, so sijajen dokaz, da imamo v Clevelandu rojake, ki so zmožni na poljuden način napisati za javnost, v pouk in zabavo narodu, najbolj raznolične stvari, in sicer na jako temeljit način. Vsem našim dopisnikom še enkrat iskrena hvala!
2.	Naši naročniki in prijatelji so letos naročili nad 2000 številk božične izdaje "Ameriške Domovine" svojim znancem, prijateljem in sorodnikom v staro domovino. Nikdar v zgodovini ameriških Slovencev ni bilo poslanih še toliko številk enega slovenskega lista na vse strani sveta. In nikdar ni še kak slovenski časopis v Ameriki prinesel toliko pozdravov iz Clevelanda rojakom po širnem svetu. Nam je to v največje zadoščenje, ko vidimo, kako se rojaki zanimajo za "Ameriško Domovino." Vsem onim, ki so naročili pozdrave in poslali številke božične izdaje "Ameriške Domovine" po širnem svetu —' naša iskrena z ahvala!
3.	Medtem ko boste čitali izvrstno čtivo priobčeno v današnjem listu, pa ne smete pozabiti na oglase naših trgovcev. Vredni so, da jih prečitate. Trgovci naši se vam, Slovencem, zahvaljujejo za naklonjenost tekom leta, priporočajo se za bodočnost in vam želijo vesele božične praznike in srečno Novo leto! In mi vemo, da prihajajo ta voščila iz srca. V oglasih boste videli, da je 95 procentov vseh oglasov od slovenskih, naših, trgovcev. Potrošili so več tisoč dolarjev v raznih slovenskih časopisih Clevelanda, da se vam predstavijo. Vredni so vse vaše podpore. Ta teden boste, rojaki, potrošili tisoče dolarjev za božične predmete! Rojaki, spomnite se najprvo svojih ljudi, naših trgovcev, saj vam nudijo vse, kar potrebujete za Božič. Skrbite, da ostane vaš denar v naselbini, ker ste lahko prepričani, da bo vračal narodu obilne obresti. Prosimo vas, sodelujte s slovenskimi trgovci za večji napredek največje slovenske naselbine v Ameriki. Slovenskim trgovcem pa naša iskrena zahvala!
4.	Naša slovenska društva so naše podjetje skozi celo leto simpatično podpirala z oglasi in tiskovinami. Mi smo skušali postreči kakor najbolje smo znali in vedeli. Priporočamo se vam še za naprej, a izrekamo vsem slovenskim društvom v Clevelandu našo iskreno zahvalo za vso podporo. Lahko se zanesete na naš časopis, da bo vedno z vami sodeloval.
ste vi, ki ste iz starega kraja" in enako, morda še ostreje, kakor so mi že marsikateri starši tožili, kaj zato! Da je le "čisti stoprocentni amerikanizem" rešen, da so le otroci "polno-krvni amerikanci" brez slehernega "grinarstva!" Risum te-neatis! Ne smejte se! Pa tudi zamerite nikar! Užaljena, opravičeno užaljena bol mi polaga še hujši sarkazem na jezik ! — Mimo slovenstva se gre brezbrižno, kakor bi ga ne bilo | — redke in osamljene so posa- j mezne izjeme! — O tisti mrzli indiferentizem, tista mrzla brezbrižnost, ki ravno tako mori in ubija kakor sovražni vihar, samo bolj na skrivaj in počasi, zato pa tem bolj gotovo in temeljito!
O vi vsi, ki se boste morda ' čutili prizadete, ne zgražajte se v ogorčenosti, ne postavljajte se v užaljeno pozo, ne ugovarjajte in se ne izgovarjajte, kajti dejanja, fakta, in ves več ko 10 letni razvoj naše mladine bolj glasno govori, ko vsi protesti! če se že ne more učiti jezika v šoli zaradi pomanjkanja sposobnih moči, eno bi se moglo in moralo storiti: vzbujati bi se moralo v mladini duha slovenskega, ljubezen do lastnega naroda, ljubezen in zanimanje do lastnega jezika, i do jezika lastnih mater! Vse to se da učiti tudi v angleščini! j V raznih predmetih je prilike j za to zadosti! — čast in pri-, znanje šoli kot katoliški šoli: j najvišja plemenitost se v njej uči: ljubiti Boga in bližnjega zaradi Boga! Ako se vceplja v mladino najvišje plemenito znanje in čustvo: versko znanje in čustvo, pa se ne bi smelo j pozabljati in prezirati drugega j najvišjega plemenitega čustva: | narodnostnega čustva, ljubezni j do lastnega rodu, do jezika svojih rodnih mater!
Ah, morda bi bilo bolje, da bi molčal! Kajti bodo li kaj zalegle te besede? Ali pa bodo vzbudile le ogorčenje in ne-voljo? Ne vem. Vendar se mi zdi prav, da sem zopet na to opozoril javnost. Vzbuditi bi namreč želel javno mnenje, ki bi potem pritisnilo merodajne faktorje, da bi bile naše šole vsaj toliko res slovenske, kolikor je v danih razmera]^ mogoče, ne pa slovenski samo — napis na šolskem poslopju! Upam pa, da je v mnogih krajih bolje, kakor pa imam jaz skušnje. Tistim šolam pa čast in priznanje! Starši in ves slovenski narod vam je in bo hvaležen!
Na koga naj torej naslovim svoje besede, da bi me ne le poslušal, ampak tudi upošteval? Ah, nate jih bom, slovenska mati, ki imaš — dejal bi — že po svojem vzvišenem poklicu: materinstvu, srce bolj dovzetno za vse blago in plemenito! . Ti —< upam — boš upoštevala .i moje besede. Saj je to, čemur
so namenjene, nekaj, kar je v prav ozkem stiku s teboj. Ti si vir naroda, narodni jezik je s teboj v tako ozki zvezi, da se imenuje po tebi: "materinski jezik." V resnici, jezik rodne matere ni le občilo, sredstvo, da ljudje občujejo med seboj, ne, v materinskem jeziku, v materinski besedi je več, je vsebina, čustvo, življenje! Pojdi med tuj narod, kjer se bo krog tebe glasila le tuja beseda, pa boš naenkrat zaslišal materinsko besedo: sunkoma se boš okrenil, kje je tisti, ki jo je izgovoril, skušal boš priti žnjim v stik, hipoma — dasi popolnoma neznan — ti bo postal ljub, kakor najdražji prijatelj, kakor brat. To je moč materinske besede! V njej je čustvo, je življenje! — Glej, slovenska mati, taka je moč narodnega jezika, ki je tvoj jezik, taka je moč tvoje besede!
Zato boš — upam — vsaj ti, slovenska mati, razumela, kako da zopet in zopet ponavljam in govorim javnosti iste besede, najsi nekoliko drugače obrnjene. Ti mi gotovo ne boš zamerila, da krošnjarim to svarilo, kakor nadležen agent, ki pride pri zadnjih vratih zopet notri, ko so ga pri sprednjih že enkrat ven vrgli. Vsaj ti, kajne, boš upoštevala, ko ti kličem: Slovenska mati, čuvaj vsaj ti svojo besedo pri svojih otrocih, napni vse svoje sile, da bo tvoj otrok tvojo besedo, svoj materinski jezik, spoštoval in kolikor le mogoče tudi znal! Vedi : ti moreš v tem oziru res veliko, največ, storiti! Oprostite mi, matere slovenske, a dejstvo je, da ste tudi ve prav veliko zagrešile, da je naša "slovenska" mladina tako malo slovenska" mladina tako malo slovenska ! Da ima tako bore malo, največkrat prav nobenega i zanimanja za slovenski jezik, ! da prezira vse, kar je slovensko, vse, kar količkaj diši po stari slovenski domovini, po vaši domovini. Oprostite mi, matere slovenske, a jaz vem, kaj trdim, vem, ker imam dokaze! Kolikokrat čujem, kako mati sama vede in hote pači slovenski jezik s tem, da vmešava angleške besede v slovensko govorico in jih pregiblje po slovenskem jezikoslovju, — o kako žalostno-smešno to izgleda! — ko vem, da zna primerne slovenske izraze. Saj jih poznate vse take in enake izraze: "tokat," (o da, kruto se "tolče" slovenščina s tem!) "kolat," "zbrokat," in tako dalje! Saj jih je nešteto! Stavim ne vem koliko, da vsak še tako malo izobražen Slovenec zna za vse te prave pokveke pravilne slovenske izraze! Zdi se, kakor bi se hotela mati s tem postavljati pred svojim otrokom,- da zna tudi ona angleško ... O kako bridko-ža-losten ponos! Izgovor: otrok
(Dalje na 3. strani).
Prav vesele, srečne, zadovoljne in zdrave božične praznike želimo vsem našim cenjenim in zvestim naročnikom in naročnicam.---
"Ameriška Domovina"

ftMERIŠK^^foOMOVINfl
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^	NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI
IN language ONLY	AMERICAN HOME	NAROD v AMERIKI
LOUIS PRHNE
SLOVENSKI KROJAČ
Čistim, barvam, likam in popravljam
OBLEKE!
Vesel Božič in srečno Novo leto! 7801 Broadway Tel. Academy 1096
BLISS RD. BARBER SHOP
FRANK MANCE, lastnik
Delikatese, candy, mehka pijača, šolske potrebščine.
Vesel Božič in srečno Novo leto! E. 222nd St. Tel. Kenmore 3281
TRAJNI SPOMINI IZ ŽIVLJENJA.
(Napisala Mrs. Agnes Zalokar.)
JOHN ZULICH
15301 Waterloo Rd. Tel. Kenmore I 235
Voščim vsem prijateljem in znancem vesele praznike.
Prodajam hiše in vsakovrstno
ZAVAROVALNINO.
Se priporočam rojakom.
JOS. MODIC
Slovenska
GROCERIJA IN MESNICA
Se uljudno priporoča rojakom in želi vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
315 E. 156th St. Tel. Kenmore 2380
Kako mnogokrat se človek trudi, da bi si kako važno stvar zapomnil, vsaj jaz se trudim. Toda zaman, vse kar je važnega, si je treba zabilježiti, drugače pa pozabim. Noči postajajo dolge, mirne, in pri bdenju razmišljujem do-godljaje dnevne, letne, vse bolj površno, sixty miles an hour, kot je že tukaj navada, le spomini na otroško dobo so še točni in ne morejo iz spomina.
Kakor ne pozabim slovenskega jezika, katerega me je učila moja mati, tako tudi vedno ohranim blage spomine na svojo otroško dobo v moji rojstni domovini. Kako tudi ne! Saj me tu mladina vedno opominja na mojo otroško dobo, seveda z veliko razliko. Tukaj je vse tako moderno, puder, rdečilo. barve, dišave, obleka, obuvalo, svilene nogavice, seveda vse mora biti. Pa kljub vsemu temu ne vem, če so ameriški otroci tako srečni kot smo bili mi v stari domovini.
Kako je bilo nam prijetno, ko nismo poznali take razkoš-nosti! Po zimi smo se drsali, ako nam oče ni takoj v peto na čevlje pribil ledenike. Ob večerih smo turščico ropkali, fižol luščili ter poslušali zgodbe, katere je pripovedovala stara teta, ki je sedela na peči. Spomladi*1
rs. Agnes Zalokar
A. J. COLLINWeOI) BOTTLING CO.
Slovenska izdelovalnica mehkih pijač
ANTON LAVRIČ, JOHN MENART,
lastnika.
Voščiva vesele božične praznike in srečno Novo leto ter se priporočava še v naprej.
14903 Sylvia Ave. Tel. Eddy 2029
JOHN BRADAČ
SLOVENSKA PEKARIJA
Želi vsem rojakom vesele božične praznike in srečno Novo leto!
6413 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu.
VALENTINE HABJAN
SLOVENSKA PEKARIJA
Se priporoča za obila naročila za praznike. Fino pecivo!
Vesel Božič in srečno Novo leto! 7512 St. Clair Ave.
PETER MUKAVETZ
CONFECTIONARY
iskreno želim vesel Božič in srečno Novo leto ter se uljudno priporočam.
1231 E. 61st St.
pa nismo nič "glihali" kakšne nove čevlje bomo dobili. Mati je še prigovarjala, da ne smemo biti bosi, ker je premrzlo, ! pa smo že za hlevom skrivej j čevlje sezuli ter šli bosonogi v j I šolo. Bili smo pa previdni, da smo se zopet obuli, predno smo stopili v hišo. Bosonoga, ki-keljica, bela bluza, ali kakor smo imenovali "ošpetl," pisan predpasnik in ruta na glavi, to je bilo prijetno! Narodna noša vsak dan. In kako smo se j čez dan upehali pri igranju, tako da smo bili v resnici trudni. Zal, da človek zapusti svoj rojstni kraj v takih mladih letih.
* * *
Lepa je vrhniška dolina, nima ravno posebnosti, le da izvira Ljubljanica v Močilniku. Krasen je razgled iz hriba sv. Trojice. V lepih, jasnih ne-meglenih dnevih se vidi ljubljanski grad, dasi je štiri ure hoda do Ljubljane. Tudi snežniki se v poletju-lepo svita-j jo in blišče v daljavi.
Do leta 1890 je bila ob "novi" ali bolje rečeno Tržašk; cesti dobro poznana gostilna Gašperinova, takrat prva ob prihodu iz Ljubljane na Vrhniko. Do omenjenega leta je bil promet po tej cesti j ako živahen. Dnevno smo imeli lončarje, ki so vozili posodo iz Mengša in Komende proti Trstu in Reki. Italijani so gonili konje — imenovali smo jih ramunde — iz Hrvatske in Ogrske, daleč doli v Videm, Verono in še naprej po Italiji. Vipavci so privažali živino iz ljubljanskega semnja. V jeseni so Posavci vozili tudi zelje v Trst, po zimi pa prešiče. Tako je bil promet vedno jako živahen, in vsa cesta je bila polna trgovcev. Železnice takrat še ni bilo. Danes jo imajo, je precej vstran. Včasih smo tisti kraj imenovali "Podhru-ševca." Ko pridete iz kolodvora na glavno cesto, greste mimo pivovarne in Jelovškove-ga posestva, je gostilna Matev-žek, ki se je prejšnja leta imenovala Gašperinova. Tu je tudi gostilna pri črnem orlu, na drugi strani pa Mantua. Tu je križpot. Na levo pelje pot proti mostu in na Verd, B6rov-nico, Preserje in doli proti Igu. Ob mostu je veliko posestvo Obrezovo in pošta,- na drugi j strani ceste je pa Jurceva gostilna. Desno od križpota imenujemo "stara cesta," in ta del Vrhnike se imenuje Breg. Pri cerkvi sv. Lenarta je pot proti stari Vrhniki, druga pa v Klane pri sv. Trojici, v Tičenco, in na drugem koncu griča se pride na dobro ce^to proti stari Vrhniki, Podlipo in naprej v hribe. Nad staro Vrhniko se nahaja jako strm hrib, na vrhu je pa mala cerkev sv. Miklavža. Tja gori smo hodili s procesijami za dež prosit.
Da opišem Vrhniko se moram vrniti nazaj k sv. Lenartu. Tu pelje pot levo naprej in se imenuje "Vas." Kje je ravno meja ne vem. Okrog Mrovca in tam zadaj, kjer je bil dom
Ivana Cankarja, Mihevčkov in do "špic" Kramarjeve hiše smo imenovali — vas. Potem je pa hrib, in stara cesta pelje mimo farne cerkve sv. Pavla, mimo pokopališča pri Butenku, kjer zopet križa novo cesto ter vodi dalje v klane, in čez hribe v Logatec. Je pa to jako slaba cesta, in jo rabijo bolj za pešpot, od križišča čez hribe, dočim pelje nova cesta desno od križišča. Ta del Vrhnike imenujemo "Kurjo vas." Levo nazaj od križpota pridemo v Močilnik, kjer izvira Ljubljanica. Predno pridemo nazaj . na glavno križišče, so lepa posestva Tomšičeva, na levi je pa bilo pri Mladem štritofu. Imenovana sta imela v onih letih velike usnjarne z več pomočniki in učenci.
Na Vrhniki je bilo tedaj deset usnjarij, ki so bile vse jako zaposljene. Spominjam se kako so se usnjarski pomočniki pri belem dnevu v poletnem času sprehajali po cesti z rumenimi predpasniki, domači fantje so jih pa izzivali. Imenovali smo jih "kobilarje."
Doli ob potu so še lepa posestva; na desno od imenovanih zadnjih dveh posestev je prijetna mala vasica Mirke. Ob tej cesti imajo sedaj tudi Dom rokodelskih pomočnikov. Tu je bilo prej Baležovo posestvo in velika lesna trgovina. Na levi strani je Pintarjeva gostilna, Tischler, nekdajni Cleve-landčan, in dom Pintarjevega Tončka iz Detroit, Mich. Na desni strani je veleposestvo Lenarčičevo. To smo otroci najbolj poznali. Tu so imeli najlepši cvetlični vrt in najboljši sadovnjak, katerega smo otroci tako dobro poznali, da je bil radi njega marsikdo kaznovan v šoli ali pa doma. že nekaj posestev in vrtov, sedaj tudi nova šola, pa smo na istem mestu, kjer sem začela opisovati. Kdor obišče Vrhniko in
se posluži te Poti> obide ves trg. Je še nekaj potov, kakor v hribu, doli mimo Čempuha, kjer se pride Pri Tomšiču nu glavno cesto. Pri Lahu smo rekli "čez čužo," in Po tej poti smo hodili k Tičkovemu Gregu. To je bila za nas bližnjica. Prišlo se je mimo Šarovca, dom Opekatov, kjer smo s Franco pod orehom večkrat pletle robce za III. razred šole. Prišli smo ravno do omenjenega Gre-ga ob potoku P" Farbarji. In kako je bil mož točen, ako smo bili malo kasni, pa nas je zapodil rekoč: "Kjer ste bili do-zdaj, pa še sedaj pojte!" In nikdar si nismo dali dvakrat povedati. Ko smo odhajali, nas je navadno nazaj klical. Mož je bil hrom, poučeval jej med počitnicami- Sedel -1° vedno za mizo, mi otroci pa okoli njega. Palico ved™ držal ob čelu. "Lej ga, lej ga! je dejal, in padlo je po onem, ki je po njegovem mnenju to zaslužil. Ob Tičkovi hiši je tekel potok, in pri Farbarji je b, la brv. Tu se je pn»o pri Zelencu zopet na staro cesto. Druga cesta na desno mimo polja in nekaj hiš pa pelje na Le-
tajnovo.
Prijetne so bile tudi sosednje vasi. Prva ob novi cesti je mala vas Sap, naprej, levo od ceste je Velika in Mala Ligojna, Drenovgrič. Ob veliki cesti je ,,,. Trtica, Stara šranga. Tu na le- I r|« vo je pot na Lesenbrd, Horjul, : in ako pustimo hribe, se pride okoli zopet na Tržaško cesto. ' Od Stare šrange je še ob glavni | cesti Log, Brezovica, Vič, Ljub- i Ijana. Nad Sapom, desno od j Vrhnike, pelje cesta skozi Si-njogorieo, potem se pride v 1 Blatno Brezovico, Bevke, Zu- j nanje in Notranje Gorice. Go- j ri omenjene vasi so vse na levi strani Ljubljanice od Vrhnike proti Ljubljani, dočim je na desno od Ljubljanice Borovnica, Žalostna Gora, Kamnik, Preserje, Podpeč, Ig in naprej doli proti Dolenjski.
V Borovnici, levo od borovniškega mostu, se pride čez Po-kojiše skozi Begunje v Cerknico, Bloke, Lož, čabar in potem dalje na Hrvatsko. Ena pot pelje tudi na Lašče. Pot čez Pokojiše je jako slaba. Po vojni so se je posluževali, ker je Italijan zasedel svet do Logatca. Ljudje, živeči v omenjenih krajih, so bili popolnoma odtrgani od železnice. Najbližja postaja je Rakek, tudi tu je bil tedaj Italijan. Leta 1920 sem bila v domovini, in ker imam sorodnike v Cerknici, sem se poslužila poti preko Pokojiš, da sem napravila obisk. Toda sedaj je pot na Rakek zopet odprta, ker so Italijane potisnili do Postojne. Žal, da niso tam, kamor spadajo.
Kot še prav mlada sem preživela nekaj časa v Blatni Brezovici, rojstni vasi mojega pokojnega očeta. Umevno je, da smo delali večkrat obiske, ker takrat so še živeli stari oče in mama na domu. Odkod prihaja ime "Blatna Brezovica," ne vem. Res je bilo* ob velikem ieževju mnogo blata na cesti, todaj saj ga imajo tudi drugod, in tudi pri nas na Marcella Rd. v Clevelandu smo ga imeli, dokler niso tlakali ceste.
Prišedši iz Sinje Gorice mimo vodnjaka gre pot malo v hrib, potem pa po ravnem. Hiše so ob cesti, levo in desno. Nekako sredi vasi stoji znamenje, ali kakor smo tam imenovali "pil." Na drugem koncu vasi je pot v dolino in pelje na Bevke. Od Sinje Gorice mimo Blatne Brezovice in Bevk, doli proti Ljubljani, je pa slavni morost, kjer režejo šoto. Šota je izvrstno kurivo in cenejša kot drva, za gorkoto boljša, ni pa dobra za odprta ognjišča. Ko gori precej poka in odleta-va, in tudi duh ni nič kaj prijeten. Za tiste zidane peči, kjer smo se po zimi greli, knaj-pali, otroci igrali se in lasali, ni boljše in cenejše kurjave kot je šota.
Toliko in taka je meni ostala Vrhnika in nje okolica, moja rodna zemlja, v spominu od 12. leta naprej. Te spomine tudi ohranim, dokler me tuja gruda ne pokrije, dasi,bi želela počivati v domači zemlji, toda krije tuja gruda že moje najdražje, naj bo krila tudi mene.
ANTON PONIKVAR
Slovenska GROCERIJA IN MESNICA
Se priporoča rojakom v obilen obisk in želi vsem Slovencem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
3769 E. 93rd St.
Tel. Broadway 1 934
JOSEPH PERcUN
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
Se priporoča Slovencem in jim želi prav vesele božične praznike in srečno Novo leto!
3558 E. 80th St.
KAROL MRAMOR
SLOVENSKA GROCERIJA
Se uljudno priporoča slovenskim gospodinjam ter želi vsem skupaj vesele božične praznike in srečno Novo leto!
1140 E. 67th St.
Tel. Penn 0333.
MATT KORAL
Slovenskli GROCERIJA in MESNICA
Se uljudno priporočam vsem Slovencem in želim vesel Božič in srečno Novo leto!
1148 E. 71st St.
Tel. Florida 0385-J
JOHN ROŽANC
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
Se uljudno priporoča vsem rojakom in želi vesele božične praznike in srečno Novo leto!
15721 Waterloo Road
Tel. Kenmore I 308
DELATI NI SRAMOTA.
"Nineteenth Century" poroča: Na univerzi Princeton si služi 25 odstotkov dijakov svoj kruh z delom. Služijo kot uradniki pri bankah, delajo kot pomočniki v knjigarnah sodelujejo pri uredništvih. Lani so ti dijaki zaslužili vsega skupaj 40.000 funtov. p0 dijaških restavracijah strežejo revni dijaki, da si tako zaslužijo par kosil na teden. Zaradi ta_ kega dela pa dijakov nihče ne prezira, nasprotno. Delo preskrbuje dijakom poseben vse-uČiliški delovni urad, in to na izključno gospodarski podlagi brez vsake karitativne primesi.
JOHN BRUSS
SLOVENSKA GROCERIJA
Želim vsem prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno Novo leto.
SE PRIPOROČAM!
544 E. 152nd St.
Tel. Eddy 8438
Brez naslova . . .
(Nadaljevanje iz 1. strani)
me drugače razume, ne drži. Kajti otrok se uči govoriti pri materi! Pri njej se uči, kako, s kakšno besedo se zaznamuje posamezne stvari, dejanja. In če se je pri drugih večjih otrocih naučil tujih izrazov, mu mati pač lahko pove pravi, domači izraz. Mislim, da to pač ne bi bilo preteško ne za mater, ne za otroka. Saj ima otrok po naravi dar, da si hitro zapomni posamezne besede. — Kako naj ima otrok spoštovanje do materinščine, ko pa vidi, da ga nima niti lastna mati, da jo prezira celo lastna mati? . . .
Še huje se mnogokrat godi. Doma se sploh izogibljejo slovenske besede, zato, "da bo otrok bolje znal angleško!" Ta izgovor se mi zdi tako žalost-no-nespameten, da ga sploh ne bom poskušal ovreči! Izkušnja sama dokazuje, da to ne drži. — Pa naj se otrok zaveda, da je Slovenec, če pa komaj to ve, da so njegovi starši Slovenci! Mu je li otroku zameriti? Ne morete mu! Komu pa? ...
Veste, kateri je pravi vzrok vseh teh žalostnih pojavov? Tisti nesrečni suženjski duh v nas Slovencih, da cenimo to, kar je tuje vse bolj in višje, kakor pa to, kar je naše, lastno! j Kar je tuje, to je "nobel," to j je "fajn" to moderno! To, to je pravi vzrok vseh teh in enakih nesrečnih pojavov! Da bi se tega suženjskega duha zače-
li otresavati tudi mi amerikan-ski Slovenci, kakor so se ga že mnogo doma v domovini! Če nas ne bo preje zadušil . . .
A jaz vam, matere slovenske, odpuščam! Morda vam še doma, v stari domovini, ni nihče budil narodnega ponosa, tu — kakor sem bral nedavno v Ameriški Domovini, — se do zadnjih par let ni dosti storilo v tem oziru. Pa se temu tudi ne čudim. Kajti prvi slovenski naseljenci so imeli dovolj dela s tem, da so se gospodarsko uredili in utrdili, da so uredili svoje fare in naselbine in podporna društva, ki so pač bila življenskega pomena. Zato vam, slovenske matere, ne zamerim. A ko se pa vam narodni ponos in zavest zadnja leta bolj vzbuja od mnogih strani, pa vsaj zdaj upoštevajte in se dajte poučiti! Vsaj sedaj, ko sami vidite in skušate, kako se vam vaša odraščujoča mladina odtujuje, kako se mnogokrat marsikateri niti zgovoriti ne morete žnjimi bolj intimnih, notranjih zadev, kar je vsekako zelo potrebno zlasti pri odraščujočih otrocih, kako vaša mladina vaše nasvete in opomine prezira, jih odklanja kot "grinarske," kot "iz starega kraja," kjer da je vse zastarelo, nemoderno, če ne naravnost divje in neumno .. . Vsaj sedaj to spoznajte in skušajte, skušajte popravit, kar in kjer se še da!
O mati slovenska, bodi res tudi sama slovenska, bodi res
tudi ti sama ponosna na svoj narod! Kako boš vcepljala svojim otrokom narodni ponos in narodno zavest, če pa tega sama ne boš imela? česar človek sam nima, tega tudi dati drugemu ne more!
Upravičeno smemo biti Slovenci ponosni na svoj narod! Res nismo bogati po premoženju, — toda saj bogastvo ni nobena prava imenitnost! Re? nas ni veliko, — toda saj to ni nobena sramota! Res nimamc slavne zgodovine, — kako bi jo pa tudi imeli, ko so nas pa vedno zatirali drugi, močnejši narodi, kar vsekakor ni nam v sramoto, pač pa dbtičnim narodom samim! A imamo pa mnogo tega. kar daje človeku ir. narodu resnično notranjo vrednost in imenitnost: pridnost, poštenost, odlične notranje zmožnosti, vztrajnost in žilavost! Kamor pride naš človek, je dobro sprejet, ker nas drugi narodi že poznajo kot dobre, poštene in zanesljive delavce, ker nas poznajo kot ! brihtne, ki se kaj kmalu priučimo tujemu jeziku, hitro znamo privaditi raznim delom. Naš narod, tako majhen in še tako zatiran, si je kljub vsem oviram ustvaril tako . visoko lastno kulturo, da nas tujci občudujejo. Naš narod duševno] toliko proizvaja, da relativno teško kateri narod več. To niso besede pretirane samohvale, tako in slično se glase izjave, tujcev,, ki obiščejo naš narod, proučujejo našo kulturo! Na-

STUDIO
Photography
V Slovenskem Narodnem Domu 6405 St. Clair Ave. Tel. Rand. 5013
478 E. 252nd St. Tel. Kenmore 201 6 15222 Saranac Rd. Tel. Glenville 5751 L
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
Vesele božične praznike, srečno Novo leto!
ŽELIM vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim odjemalcem, in se jim prav lepo zahvalim za njih podporo skozi preteklo leto. Želim tudi ostalim, da se zavedajo, da podpirajo svoje rojake v vseh ozirih. Priporočam se za vsakovrstna naročila. Pri nas dobite vedno sveže pecivo. Naša posebnost je
BIRTHDAY & WEDDING CAKES
Jos. Deželan
6124 Glass Ave.
SLOVENSKA PEKARIJA
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto!

pak tudi, ker je že sam na sebi vreden ljubezni in spoštova-: nja! Veruj, da zato tvoj otrok ne bo nič slabše znal angleščine, ne bo nič slabši amerikanec, ne bo nič manj ljubil svoje ameriške domovine. Ljubil jo bo, ker je njegova domovina, ljubil jo bo še bolj, ker je po-1 magala njegovim staršem do blagostanja. A stari domovini, domovini svojih staršev, pa bo hvaležen, ker je naučila njegove starše skromnosti in marljivosti, in jo bo spoštoval, ker je pač domovina njegov staršev, pa tudi, ker je v resnici lepa in od vseh spoštovana, ki jo spoznajo !
In vez med vami, slovenske matere, in vašimi otroci bo marsikje tesnejša, iskrenejša, vaše besede in opomini bolj spoštovani in upoštevani!
Sprejmite, matere slovenske in vsi dragi rojaki slovenski, pa tudi vsi, ki čutite, da se vas kaj tiče, te moje besede kot take, ki prihajajo iz srca, ki boluje, ko vidi "tako žalostne razmere našega naroda kot naroda tu v Ameriki, iz srca, ki hoče dobro svojemu narodu. Se li čudite in mi zamerite, če srce včasi v preveliki bolesti zavpije in položi bolj ostro, a upravičeno ostro besedo na jezik? Dejala mi je pred kratkim ena naših čč. šolskih sester, uvidevna in dobrohotna: "Razumem vas, da vas boli . . ." Da, da, boli, boli . . .
Prazniki miru, božjega miru so pred nami, smo že v njih. Zato jaz ne želim s temi besedami izzivatj boja in mržnje. Povedal sem resnico, ki je bridka, zato zadene . . ., povedal zato, da bi jo spoznali in skušali popraviti, kar je napačnega.
Božja Dete naj rosi obilo svojega blagoslova na vas, slovenske matere, na te draga slovenska mladina, na te, slovenski narod, v tujini kakor v pregnanstvu živeči, naj rosi čim več svojega blagoslova, saj si že stem bridko prizadet, ker j si po razmerah prisiljen živeti i tako daleč od miljene domovine !
Louis Mayer
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto Slovencem in Hrvatom, in se jim priporočam še nadalje.
7508 St. Clair Ave.
Gregorac's Tire Shop
Vulcanizing & Tire Repairing
Vesele božične praznike, srečno Novo leto!
6934 St. Clair Ave. Tel. Randolph 41 87
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE Q IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM
mojim dragim znancem in prijateljem, ter vsem našim dragim rojakom širne "Unije".
JAKA GORJANC,
Ljubljana, Jugoslavija.
4
A. F. Svetek Co. \
A
j še duševne proizvode prevaja-i jo na druge, večje, svetovne je-3 zike. — Nobenega razloga ni. i da bi se sramovali svojega naroda, pač pa da smo nanj po-i nosni! — Naša, slovenska, pesem je med tujci sprejeta z občudovanjem, naši pevci, naši | umetniki, ki razstavljajo svoje ' proizvode na svetovnih razstavah, širijo slavo slovenskega naroda, ker so povsod predmet . občudovanja in priznanja. Na-: ši telovadci in športniki si na ' mednarodnih tekmah pridobe ' visoka mesta, marsikje odnašajo prvenstva. — Nobenega razloga ni, da bi se sramovali svojega naroda, pač pa, da smo nanj ponosni! — In končno naša stara domovina! Majhna je, res tako majhna, da na svetovni karti, kar izgine, pa na tem majhnem prostoru je združeno toliko naravnih krasot! Kakor da nas je hotel Stvarnik odškodovati za veliko ozemlje z večjo množino naravnih krasot! Mi sami jih mnogokrat niti ne vidimo, ne znamo ceniti, tujci nas morajo opozarjati nanje, tujci nas uče ceniti jih, tujci nas skoro zavidajo zanje!
—	Ne, res ni nobenega razloga, da bi se sramovali svojega naroda, pač pa. da smo nanj po-
| nosni!
Kako me je že marsikrat zabolelo, ko sem čul, kako so se naši ljudje z zaničevanjem in preziranjem izraževali o svoji domovini! In to vpričo mladine, ki je potem s smehom ponavljala ... En tak prizor izmed večih mi bo trajno ostal v duši. In tedaj je bila ravno mati, ki je tako govorila ... — Prav je, da poveste mladini, da ste morali v starem kraju in j potem tu trdo delati, da ste ži- j veli v skromnih razmerah, prav ! je, da mladina to ve, da spozna, da je vaša pridnost in marljivost njim ustvarila vso j i to udobnost in luksus, v katerem danes živi. Zato, da povzame — če hoče! — iz tega , nauk. da le pridnost in marljivost in tudi skromnost (!) vodi do blagostanja in ga ohrani! i Zato, da uvidi, — česar se zdi, da še danes noče! — da jih tudi še tako bogata in svobodna domovina ne bo obvarovala pred propadom in revščino, ako ne bodo posnemali pridnosti in skromnosti, ki ste se je vi navadili in priučili v stari domovini! Toda, ko pa to povdarjate svo-| ji mladini, pa nikar ne govorite o starem kraju in življenju z zasmehom, s preziranjem! Kakor otrok, ki se je socijalno nekoliko dvignil, pa se potem sramuje svoje priproste matere, ki še nosi ruto na glavi! Kaj j bomo dejali o takem otroku? ! . . . — Kako, vprašam vas, I kako naj ima mladina spošto-: vanje do svojega naroda, če pa vidi in čuje celo' pri starših za-smeh in sramovanje nad njo?
Mati slovenska, bodo ponos-; na na svojo staro domovino, ponosna na svoj jezrk, ponosna ;rta. svoj. narod! In ta ponos skušaj vcepljati tudi svojim otrokom! Govori jim z ljube-| .".nijo o svoji stari domovini, povdarjaj ne samo njene senčne; ampak .tudi njene sotnčne strani.' govori o poeziji, lepoti naših krajev, našega skromnč-ga, pa duševno vse bolj bogatega in zato bolj zadovoljivega : življenja. Uči jih slovenske ; besede, ki je tvoja beseda, go-: v or i v svoji lepi slovenski govorici, zahtevaj tudi od njih slovenske govorice in jim pomagaj, ko so še nerodni v njej. Nikdar pa sp jim ne smejaj, — kakor semintja opažam, — če so neokretni v slovenskem iz-raževanju; s tem jim vzameš pogum. In morda se bodo tudi oni tebi smejali, kadar se boš ti poizkušala v angleščini . . .
—	Ali veš, da boš s tem dvignila v svojih otrocih tudi ljubezen do tebe same, spoštovanje do tebe same, ko bodo otroci spoznali, da je narod, domovina, jezik, njihove matere lep in vreden ljubezni in spoštovanja, ne le, ker je materin, am-
—--u--
KLETEV INDIJSKEGA ČAROVNIKA
V zvezi z nedavnimi poročili
0	veliki povodnji v dolini Kabul piše neki polkovnik, ki je dolga desetletja služil v Indiji, o zanimivem primeru, ki mu je bli sam priča pred davnimi leti. Trije častniki njegovega polka so iskali na bregu reke Kabul pripravnega mesta, kjer bi si postavili letno bivališče. Ko so našli ugodno mesto, so pričeli s stavbo in se niso brigali za proteste starega fakirja, ki je de- I jal, da je izbran kraj sveto me,- j sto in se ne sme oskruniti s ka- j ko človeško stavbo. Častniki so i se samo smejali njegovim grož- j njam, da jih bo zadela huda kazen. Čarovnik je dejal tudi, da ^ bo kazen trajala dve leti. Ko je bila hiša postavljena, je bil kmalu eden izmed častnikov po nesreči ubit. Drugi je padel s konja tako nesrečno, da si je fclomil vrat in obležal mrtev. | Tretji' častnik pa si je začel do- i mišliati, da ga čaka "smrt v vo- , rli li ni nikoli šel v vodo ali sploh potoval po vodi. Odrekel se je celo dopusta v Anglijo, da j bi mu ne bilo treba potovati po ! morju. Ko sta bili napovedani dve leti skoro pri kraju, se je isti častnik dal vseeno prego- j voriti, da napravi s prijatelji kratek izlet po reki Jumi. Čoln
1	se je pri tem prevrnil. Reka je ' .bila zelo plitva in so se vsi izletniki rešili, samo častnik, ki
I ga je težila čarovnikova kletev, je prišel pod čoln in utonil. Kljub smrti vseh treh častnikov pa še ni bilo dovolj zadoščenja za svetoskrunstvo. Na- j slednjo pomlad je reka Kabul I udarila preko bregov in odne- | sla usodno hišo; vrgla jo je na neke skale in med domačini ni bilo dobiti za noben denar delavcev, ki bi jo potegnili na breg.

/
1120 E. 67th St. . Tel. Penn 1 297-W
Izdelujem, popravljam in barvam vsakovrstne ograje in mreže za okna. — Želim ^ vesele božične praznike, zdravo Novo leto!
NAŠE DRUŽABNO IN DRUŠTVENO ŽIVLJENJE.
(Napisala Mrs. Julia Brezovar.)
IGNAC OKORN
SLOVENSKI KROJAČ 6947 St. Clair Ave. vhod iz 70. ceste.
Vesel Božič! Srečno Novo leto!
BLAŽ HACE
1153 Norwood Rd.
Willard Battery Service. Vedno točna postrežba, zmerne cene. Voščim vesel Božič m srečno Novo leto vsem!
Tel. Florida 0796-J.
JERRY GLAVAČ
1052 Addison Rd.
Florida 5779-J
v
Slovenska kleparska delavnica, kjer se iz- ■ delujejo vsa kleparska dela točno, poceni! Želim vesele praznike in srečno Novo leto!
KRAŠKA KAMNOSEŠKA OBRT
15307 WATERLOO RD. V ozadju trgovine Grdina & Sons
Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov. Stavbinska, monumcntalna in cerkvena dela. Vsem rojakom želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Frank Skuly
6313 SC. Clair Ave.
Vedno polna zaloga grocerijskega blaga, zelenjava, razno sadje. Sveže in doma prekaje-no meso, šunke, plečeta, razne domače klobase. Cene zmerne, postrežba točna. Se priporočam za ohilen obisk. Voščim vesel Božič in srečno Novo lito vsem znancem in odjemalcem.
6313 St. Clair Ave. Tel. Randolph 4968
Mnogo časopisov čitajo naši Slovenci v Clevelandu. in moje mnenje je, da je "Ameriška Domovina" zelo.priljubljena med našim narodom. Gotovo je pa tudi, da slovenska naselbina v Clevelandu prekaša vsa druga mesta Zjedinjenih drž^v glede družabnega in društvenega življenja. Saj ne mine sobota ali nedelja, praznik ali predpražnik, da ne bi imeli veselice, plesa, koncerta, igre in druge zabave — ne samo v eni dvorani, pač pa kar v petih ali šestih slovenskih dvoranah naenkrat.
Če bi naše tovarne tako obratovale kot se sučejo člani naših društev po plesih, tedaj bi se nam vse drugače godilo. In če bi bil zaslužek delavca tak kakoršnjega v resnici za-
služi, potem bi bil Cleveland v resnici paradiž za nas Slovence.
Tudi nas zadene krivda glede položaja ali razmer. Ali gremo ob času volitev vsi oddat naše glasove za one ljudi, ki so pripravljeni stopiti v vojno vrsto za nas, v prid delovnih ljudi. Oh, koliko jih je med nami, ki so. postali ameriški državljani že dolgo let nazaj, pa se niso še nikdar potrudili, da bi šli volit in tako povdarjat svojo pravico, da so tu in da se mora
PRVA ŽENSKA
(Orientalska legenda. Spisal A. J. žužek)
Mrs. Julia Brezovar
z njinn računati.
Ravn-o tako je pri društvih. Seveda, tri ali štiri osebe ne morejo vsega nazidati pri društvu. Kako se bo gradilo, če pa delavcev ni. Da, članstvo imamo, toda kje so pa delavni člani! Ogromna večina članov in članic vseh društev se sploh ne zaveda, da spadajo k društvom. Kako važno je, da se vsak član vdeleži vsaj decem-berske ali glavne letne seje, ko se voli glavni odbor, ko se delajo pravila, ko imajo člani, to je narod, pravo diktatorsko pravico narediti in skleniti vse po svoji volji. Naši ljudje so prav radi vajeni, da "kikajo" zoper odbornike in društvene odredbe, toda "kikarji" so vedno tisti, ki se nikdar na sejah ne pojavijo, čas in prostor "ki-kanja" ni bil nikdar in ne more biti na cesti, v privatni hiši, v dvorani ali v gostilnah, niti kje drugje ali ob kakem drugem času kot tedaj, ko se vršijo društvene seje. Tedaj smo bratie in sestre navzoči skupaj, in si lahko pogledamo iz oči v oči, povemo si lahko bridko ali lepo resnico, izprašamo si vest — in se čutimo zadovoljne, da smo ravnali pošteno, člani naših društev, ki se ne vdeležu-jejo rednih sej, so prijazno povabljeni, da pridejo, in spoznali bodo v svojo lastno korist, da so naredili prav.
V resnici nas veže dolžnost in skupni napredek vseh Slovencev v Clevelandu, da se vsi bolj redno vdeležujemo društvenih sej. Ne bodimo vendar nemarni. Ali nimamo dovolj časa za vsakovrstne neumnosti, prazne pogovore, namesto, da bi agitirali za člane in članice, da bi jih čimveč pridobili za društvo, za naša društva? Naj omenim samo kampanjo za našo slavno Slovensko Dobrodelno Zvezo. V, tej kampanji se gre tako za našo mladino kot za naše stare rojake. Mi želimo čimveč novih ljudi v organizacijo, in ne samo čimveč, pač pa tudi zdravih, mladih, delavnih ljudi. Toda Slovenska Dobrodelna Zveza nudi do koncem tega leta vstop v svoje vrste onim našim možem in ženam, ki še niso prekoračili 55. leta, in se želijo zavarovati. Po novem letu, to je po 1. ja-nuariju, bodo mogli v Zvezo pristopiti le moški in ženske, ki niso prekoračili 50. leto, do 81. decembra pa je čas, da pri-, stopi vsak, kdor še ni prekoračil 55. leta. Toliko o 'naših starih. Kdor je pameten, bo poslušal nasvet. Zlasti naj bi i pazili sinovi in hčerke svojih starišev, ki so že prekoračili 50. leto, da zavarujejo svoje stariše pred 81. decembrom v Slovenski Dobrodelni Zvezi. Ako ne, tedaj bo prepozno.
In ko smo se pomenili o naših starih; naj se ozremo tudi na našo mladino. Kakor hitro pridobimo mladino za našo organizacijo, tedaj' se nam ni treba bati za bodoči obstoj. Kajti naši otroci, sinovi in hčerke bodo nadaljevali delo,
katero smo mi pričeli. Neprestano moramo imeti pred očmi dejstvo, da je Slovenska Dobrodelna Zveza naša, in da bo ta naša Zveza vedno taka kakor smo mi — njeni člani. Ako bomo mi delali in skrbeli za njeno bodočnost, potem bo napredovala, če pa sleherni član in članica zanemari svojo dolžnost, potem pa lahko propade. Delo pomeni življenje, brezdelje ali lenoba pa pomeni smrt in propast. Zatorej bratje in sestre Slovenske Dobrodelne Zveze, kot tudi bratje in sestre vseh drugih slovenskih bratskih organizacij, imejmo vedno pred očmi: slogo in prijateljstvo. V zyezinih pravilih či-tamo to-le: Obljubimo, da bomo izkazovali bratsko in sestrsko ljubezen. Skušajmo tc obljubo vedno držati in spolno-vati. Odvadimo se našega največjega greha, obrekljivosti ni bodimo prizanesljivi in složni. Prav nič nimamo od tega, če koga ohrekujemo, za nas ni nobenega dobička, a svojemu bližnjemu le škodujemo. In kdo bo škode vesel!
Kot člani in članice Zveze skušajmo vpeljati na naših sejah nov sistem prijaznosti in uljudnosti. Videli boste, da bodo seje bolj obiskovane, bolj bodo rastla nova društva, in vsakdo se bo mnogo boljšega počutil. Pozabimo, da tega ali onega ne maramo, naši bratje in sestre so kot člani in člani ce ene skupne velike organizacije. Majhni ljudje so, ki se brigajo za malenkosti, veliki so oni, ki znajo odpustiti in bratu pomagati namesto ga na,-
i padati. Zatrimo glavo zavisti in odprimo srca samo dobrini lastnostim. Življenje samo nam prinaša že itak dovolj skrbi in trplenja, ne grenimo si ga še samim sebi in drugim bolj kot je treba. Med nami se kaj rado kritizira same osebnosti. Če se ta ali oni komu zameri, mu isti ne bo dal kredita, pa če bi tudi svet odrešil. In jasna pamet kaže, da je to napačno in krivično.
Bodimo toliko resnicoljubni in razumni, da priznamo dobro ne glede na prijatelja ali sovražnika. Zadnje čase vidim, dii je v tem oziru nekoliko boljše v naselbini. Veliko se je že med nami pozabilo na spletka-rije, ki niso nikomur ničesar škodovale še manj pa koristile.
Imamo le se par dni, in Novo leto se vseli med nas. Skušajmo v Novem • letu posvetiti-vse naše moči v korist in napre-i dele naše organizacije, tako da nam bo sleherni dan prinesel večji napredek, (la se v naših vrstah še bolj razširi pravi duh prijateljstva in sloge.
Konččno želim vsem članom in članicam Slovenske Dobrodelne Zveze vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Ako imaš kuhinjsko pohištvo belo pobarvano in se ti umaže, odstraniš madeže najlažje z mlekom.
Neko skrivnostno hrepenenje vleče človeka, da bi zaznal početek stvari. Kakor danes, tako so skušali tudi primitivni ljudje doumeti stvarenje. Zapadni svet — kristjanstvo — je prejelo povest o stvarjenju iz judovskega Talmud-a, dočim si druge vere razlagajo vstvarenje čisto po svoje — dasi se v bistvu vjemajo. Talmud poroča, kako je Bog spečemu Adamu vzel rebro in iz njega napravil prvo žensko — družico možu. Nič pa ne pove, zakaj je žena po lastnostih tako različna od moža in da se vkljub temu možu do-pade, da jo ljubi, da hrepeni po njej, tudi tedaj, ko mu greni življenje. V mitologiji Hindov je legenda o vstvarenju žene čisto drugačna. Lepa je, mikavna in dražestna — daleč vzvršena nad judovsko legendo in dasi ima več malih različkov, jaz jo poročam, kakor je bila tiskana v prvi izdaji The Critic and the Guide.
V začetku časa je Tvaštri vstvaril svet. Toda, ko je hotel vstvariti žensko, je zapazil, da je porabil vso snov, ko je stva-ril moža. Nobene solidne stvari ni ostalo. Tedaj se je Tvašti-i, veš zbegan in potrt zatopil v teške misli in ko se je predramil, je takole začel:
A. J. žužek
Vzel je okroglost (kolobar) lune, krvino plazeče kače, ovijanje vzpenjajočih se rastlin, treslaje trave, vitkost rožne trte in baržun cvetlic, lahkoto peresa in pogled mlade srne. razposajenost solnčnih žarkov in srebrne solze meglic, nestal-nost vetrov in bojazen zajčka, ničemurnost pava in mehkobo jutranje zore na vratu lastovke, trdoto diamanta, sladki vonj medu in krvoločnost tigra, gorkoto ognja in mraz snega, brbranje srakoperja in droble-nje nežne grlice.
Vse to je skupaj dal in iz tega naredil ženo. Nato jo je podaril možu. čez osem dnij je prišel mož k Tvaštri in mu rekel: "Stvar, ki si mi jo podaril, mi zastruplja moje življenje. Ona klepeče brez prestanka, hoče porabiti ves moj čas, jadikuje čisto za prazen nič in je. vedno bolna; vzemi jo nazaj." In Tvaštri je vzel ženo nazaj.
Toda po preteku osmih dnij se je vrnil človek k Bogu in
mu rekel: "Gospod, moje življenje je žalostno, odkar sem ti vrnil to stvar. Spominjam se, kako je, pevaje pesmi, plesala pred menoj, kako nagajivo me je pogledovala iz kotičkov svojih oči, kako dražestno se je privila k meni in kako razposajeno se je igrala z menoj. Daj mi jo nazaj." In Tvaštri je zopet dal ženo možu.
Vendar niso še potekli trije dnevi, ko je Tvaštri videl prihajati moža k njemu in ko je stal pred njim, mu je rekel:" Gospod, jaz pravzaprav ne morem razumeti, kako je to, toda prepričan sem, da mi je ženska več v nadlego, kakor v veselje. Prosim te, vzemi jo proč od mene." Tedaj se je Tvaštri razjezil in zagrmel nad človekom: "Poberi se od mene in pomagaj si, kakor veš in znaš!" In mož je zajokal:" Jaz ne morem z njo živeti." "Da, pa tudi brez nje ne moreš biti," je odgovoril Tvaštri.
In človek je šel proč žalosten
in potrt in šepetal: "Gorje meni, ker z njo ne morem živeti in brez nje tudi ne."
MORJE IZDALO SVOJO SKRIVNOST
Ameriški listi poročajo: Pa-robrodna družba "Prince Line," ki ima svoj sedež v Londonu in New Yorku, je bila v velikih skrbeh za svoj parnik "Asiatic Prince," ki je bil pred meseci i;:ginil nekje med Honolulujem in Japonsko. Parnik je bil dne 16. marca, 1928 odplul iz Sari Pedra proti Jokohami; med drugim je vozil zaboj zlata v vrednosti milijon dolarjev. Popadka je bila sestavljena iz peščice belih častnikov in 34 kitajskih mornarjev. Dne 22. marca je ujel radiotelegrafist na "City of Eastbourne" klice SOS nekega parnika, ki pa ni navedel ne svojega imena, ne kraja, kjer se je nahajal. Vsa odposlana vprašanja so bila zaman — parnik se ni več oglasil. Če bi bil klical "Asiatic Prince," se je moral nahajati nekako 700 morskih milj sever-no-zapadno od Hawaija. Prav tu so sedaj našli na majhnem, neobljudenem otoku naplavlje-no truplo belega moža, ki mu je tičalo v prsih kitajsko bodalo, Truplo je pa bilo že toliko razpadlo, da se je dalo samo toliko spoznati, da je bil umorjeni belega plemena. Na nekem drugem bližnjem otočku so pa našli ostanke rešikiega čolna, kitajsko mornarsko čepico in prazen zaboj, kakršnega uporabljajo za pošiljanje zlata. Na podlagi teh najdb sklepajo, da je kitajsko moštvo "Asiatic Prince" bele častnike napadlo in pomorilo, zlato spravilo na rešilne čolne in parnik potopilo. Ali se je Kitajcem posrečilo z oro-panim zlatom doseči obalo in pa je tudi nje požrlo morje — tega zaenkrat ni mogoče ugotoviti.
ip-
se-
Vesele božične praznike in srečno Novo leto! Se priporočamo tudi v Novem letu, kajti ako vi ne prinesete k nam čistit obleke, ste vi in mi na zgubi.
Prinesite čistit direktno v našo tovarno k prihranite si dvajset procentov, to je, dvajset centov na vsakem dolarju. Tovarna je odprta do 8. ure vsak večer.
The Frank Mervar Co.
5921 Bonna Ave. vogal 60. ceste Med St. Clair in Superior Ave.
Tel. Randolph 7123
Cleveland, 0.
I LOUIS ŠPEHEK
Jack Hribar
15508 Holmes Ave.
SLOV. GROCERIJA IN MESNICA CONFECTIONARY STORE
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem mojim odjemalcem in prijateljem ter znancem. Priporočam se za obilen obisk.
Našim prijateljem!
VESELE. BOŽIČNE PRAZNIKE iN SREČNO NOVO-LETO ' ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM
Kremžar Furniture
Jv
Trgovina s pohištvom in viktrolami
in
ATWATER KENT RADIO RADIOLE
6108 St. Clair Ave. 1406 Hayden Ave
Tel. Penn 2252 Tel. Glen. 4622
BOŽIČNA IN NOVOLETNA PREMIŠLJEVANJA.
(Napisala Genovefa Supan)
Cenjeni g. urednik "Ameriške Domovine." čitala sem nedavno v vašem časopisu, da naj pišemo dopise in povemo javnosti svoje ideje in misli. V resnici je to lepo od vas, da se ozirate na svoje naročnike. Potrebno je tudi, da se večkrat oglasimo v javnosti, in ker ste nas tako pozvali, sem prijela za pero, da nekaj napišem. Odmerite mi torej mal kotiček za moj borni spis.
Vem, da se marsikdo rad oglasi zlasti za božično številko, zlasti ker gre v toliko tisoč iztisih v staro domovino ali kamorkoli po svetu, kjer se nahajajo naši sorodniki, prijatelji in znanci raztreseni po' širokem svetu. Tudi jaz se rada oglasim v javnosti zlasti za Božič, ki mi budi toliko krasnih spominov na mladinska leta. Premišljujemo kako je bilo nekdaj in kako je sedaj. Tudi meni vhajajo spomini in misli na staro domovino, na moj ljubi rojstni dom, na prekrasni Božič in na blažena mlada leta. Kje je tisto veselje, ki smo ga uživali v mladosti. Kako živo si predstavljam, kako smo hodili nabirat lepi, zeleni mah, da smo z njim okrasili naše jaslice, kako smo rezali pastirce iz papirja in jih pazljivo postavljali okoli hlevčka, ki je bil bajno razsvitljen na sredini mahu.
Geuovefa Supan
Ko je bilo vse naše delo gotovo, smo pa stopili otroci okrog jaslic in prepevali sladke božične pesmice. Še danes mi doni na uho glas našega ljubega očeta, ki je z nami vred v krogu prepeval božičnice. Najraje je pel ono: "Pastirčki vstanite, kaj spite nocoj!" Sol-zan je bil, ko se je spomnil na zgubo svoje mamice. Ljubil nas je kot more le oče svoje otroke!
Pa tudi njega smo kmalu zgubili, in prišel je žalostni čas, ko smo se morali posloviti od ljubega nam doma in rojstne domovine, in si poiskati novega doma v novi domovini. In danes mi v tej novi domovini srce še vedno z radostjo in veseljem bije za staro domovino,
kjer solnce lepše sije, kjer lepše rožice cveto, kjer je krasnej-ši Božič. Seveda imamo tudi tukaj lepe božične praznike in dosti veselja, kjer si pri polnih mizah zdravje voščimo, toda rojstna domovina je ena, ki nam ne more iti iz spomina. Navadni pogovori naši ob Božiču so: No, daj ti Bog zdravje, danes teden je pa Novo leto, Bog ve, če ga bomo še učakali!
Pričetka lanskega novega leta se bo marsikdo še spominjal, kajti kot vam je znano, srno priredili člani in članice Slovenske Dobrodelne Zveze 15. januarja takozvani "Zvezini dan," ki je imel tak uspeh, da ga ljudje kar niso mogli pozabiti. Bilo je v resnici nekaj krasne-
SLOVENSKA
DOBRODELNA
ZVEZA
V CLEVELANDU, OHIO
Skupno članstvo: 8,700 članov in članic Skupno premoženje: $600,000.00. Vsa posojila članom: §575,000.00.
Odprta kampanja za nove člane do 31. dec. Prosta pristopnina in zdravniška preiskava. Zadnja prilika: Za vse one ,ki so stari od 50 do 55 let, da pristopijo v tem času. Letniki 40 do 45, po novem letu se ne morete zavarovati za $2.00 bol. podpore.
Zdravje in delo je vaše bogastvo, Nesreča, bolezen ali smrt vaša izguba, Zavarovanje pri ZVEZI vaša tolažba.
Stopite v vrste domačih skupi'n, ker doma je najbolje, prijateljsko, sosedno in izrazovito pošteno.
Jos. Štampfel
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA ZALOGA RAZNIH, FINIH MOŠKIH POTREBŠČIN
SE ULJUDNO PRIPOROČA VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
VSEM SKUPAJ ŽELIM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO
NOVO
LETO!
6129 ST. CLAIR AVE.
ga in pomenljivega za vsakega člana in članico Zveze. Skoro bi človek mislil, da kaj tako lepega ne more biti več, toda le recimo, da smo še zmožni, in to bomo prav gotovo pokazali dne 6. januarja, 1929. In kot slišim, bomo letos še bolj presenečeni, kajti članstvo se je mar-jsikaj naučilo .od zadnje prire-ditve, in hoče z letošnjo prireditvijo prekositi lansko. Nastopili bomo s ponosom in pokazali, da nam je Zveza pri sr-cu.
Bratje in sestre, vsi skupaj, kajti kadar smo skupaj, tedaj se nam porodi korajža in moč, da sledimo napredku in vsemu dobremu. Videli smo, kaj pomeni skupnost, ko smo obhajali naš prvi Zvezini dan letos v januarju. Ne samo, da smo. imeli vsi polno najlepšega razvedrila, pač pa se je tudi naša mladina sijajno dvignila v moralnem in narodnem oziru. Tako bomo še v boljšem oziru pokazali tudi 6. januarja v Slovenskem Narodnem Domu, kaj premore Slovenska Dobrodelna Zveza najboljšega in najlepšega. Le pripravite • se!
Sedaj nam je dana prilika, da še podvizamo za našo mladino, za naše fante in dekleta. . Še je odprta kampanja in še ni prepozno. Vstopnina in zdravniška preiskava je še vedno prosta in bo prosta do konca tega leta. Zveza nudi najlepšo priliko za miade fante in dekleta. Imajo priliko do . vsakovrstnih športov, zlasti pa baseball, ki je v dveh letih'obstanka prinesel toliko zanimanja. Za mlada dekleta pa ima tudi Slovenska Dobrodelna Zveza nekaj krasnega, kot. nima še nobena druga slovenska organizacija. Pred nedavnim se je ustanovila "Častna straža", pod vodstvom glavne odbornice Albine Novak. Prvič- smo imeli čast videti njih polni uradni nastop na šesti redni konvenciji Zveze v Slovenskem Narodnem DomU v Lorain, Ohio, ko je ta Častna straža* nastopila v polni opremi pri sprejemu novo ustanovljenega društva za Zvezo. Vsakdo se je naravnost čudil njih krasnemu nastopu. Gotovo se bom vedno spominjala, ko so tako lepo vršile obrede v spomin umrlih članov in članic. Mislim, da je bilo tedaj vsako oko rosno v dvorani. Ali se spomnite, ko so dekleta vsadila modro vijolico v venec v spomin umrlih bratov in sester, ki so odšli pred nami? Izrekam hvalo vsem članicam častne straže, zlasti pa vrli voditeljici Albini Novak za njen trud pri Zvezi.
Pa to še ni vse. Pred nedavnim sem čitala v zapisniku' Zveze, kjer sporoča glavni predsednik John Gornik, da se bo organiziral basketball. Zopet nekaj novega za našo mladino, ko bo Zveza pomagala k razvedrilu. Fantje in dekleta. Slovenska Dobrodelna Zveza vam nudi vedno več, pristopajte torej y našo organizacijo, s katero boste gotovo vedno .zadovoljni. Kličem bratom in.sestram, da pričnemo z največjo-agitacijo, da pomnožimo naš
mladinski oddelek. Čim bolj pridobivamo mladino, toliko j večjo moč bo imela naša Zveza,: potem pa nič strahu za obsta-! nek, kajti moč bo šla z nami, j n bo razpenjala svoje mladike! po vseh slovenskih naselbinah države Ohio.
Oprimimo se torej z Novim letom agitacije za Mladinski oddelek, in naš trud bo nam vsem j bogato poplačan. Jaz že na-1 prej vem, da bo Slovenska Dobrodelna Zveza v letu 1929 tako napredovala kot ni še v nobenem drugem letu, in ne be tri leta, ko bo največja slovenska bratska podporna organizacija, dasi posluje samo v državi Ohio, kjer pa nas je dovolj, da tvorimo najmočnejšo našo zavarovalno zadrugo.
Nekatera društva, žal, so vedno na enem mestu. Moška društva, ozrite se nekoliko, na ;enska društva, in videli boste, da 'mi nikakor ne spimo. Nismo samo za. kuhinjo in za metlo, kot so nas navadno smatrali,- toda pri vsem tem imamo čiste dpmove in vam damo postrežbo, a na društvenem polju tudi rade delujemo, in smo zadnja leta pokazale dovolj uspeha. Ali ste videli, koliko društev je bilo zadnja leta ustanovljenih s posredovanjem žensk? Ni dolgo, ko je bilo sprejeto novo žensko društvo v Lorainu, Ohio, na šesti redni konvenciji, in je bil sam predsednik Zveze jako presenečen. Živele, Lorainčanke! Le tako naprej, in srebrna kupa mora rajžati k vam.
Obljubujem tudi, da bomo postale pri našem društvu vse članice agitatorice za večjo rast in napredek Zveze, to je naš cilj, po katerem že dolgo hrepenimo. In povem vam vsem bratom in sestram pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, da bo letos velika tekma za našo srebrno kupo. Ne bo dolgo pri enem društvu, pa se bo morala zopet seliti. In povem vam tudi veliko skrivnost na uho, da jo bodo letos tudi "Ančke" dobile, kajti pošteno smo jo zaslužile. Imamo že cel program narejen za ta slavnostni dan, torej morate vedeti, da smo čisto sigurne, da bo srebrna kupa prišla k nam. In že sedaj ponižno in pohlevno vabimo na slavnostno prireditev, in če se kdo jezi, naj pa poskusi in boljše naredi, ker smo pripravljene kupo odstopiti potem, ko jo enkrat dobimo, vsakomur, ki nas poseka v številu novega članstva.
Pozdravljam vse prijatelje in prijateljice, brate in sestre Slovenske Dobrodelne Zveze, celokupni glavni odbor, in vo- i ščim vsem skupaj srečne božične praznike in veselo Novo leto! '
žen, da je v družbi nekega svo-jjega tovariša izvabljal dekleta j v starosti 14 do 19 let v svoje 'stanovanje, kjer je prirejal raz-juzdanosti. Vino in šampanjec ista storila svoje in Hubler je s svojim tovarišem, mladim učiteljem, vse nesramne prizore fotografiral. .eki materi je pa prišla v roke fotografija i hčerke, ki se je dala naga foto-I grafirati, in ta je Hubler j a ovadila policiji. Policija je vdrla v brlog ir. je naletela na celo kopico fotografij, ki so pričale o razuzdanosti in pokvarjenosti mladega Hublerja in vse družbe, ki je zahajala k njemu v posete. Večinoma so bila dekleta iz boljših krogov, kajti Hubler je imel dostop v najuglednejše rodbine.
VDOVA S 600 ŽENITNIMI PONUDBAMI DNEVNO
Lady Houston, vdova brodo-lastnika Roberta Houstona, je ena najbogatejših žena na svetu. Prav to pa je njena nesreča, kakor sama izjavlja. Mož ji je ob svoji smrti zapusti) premoženje v vrednosti 200 milijonov frankov ter je morala ob prevzet ju dedščine plačati državi 27 milijonov davka. Komaj je moža zakrila zemlja, že se je oglasilo pri njej na stotine in stotine snubcev. Da bi se iznebila nadležnih vsiljivcev, ki jim .je bilo v mislih njeno premoženje, se je lady Houston naselila v gore Grampian Mountains, v višini 400 metrov nad morjem; tu je hotela v miru živeti s svojimi zvestimi služabniki. Toda pohlepni snubci in razni nesrečniki so zvedeli za njen naslov in tako dobiva še vedno povprečno po 600 že-nitnih ponudb in prošnja dnevno. Gospa je zaradi teh dopisov vsa nesrečna. Ko jo je nekoč obiskal neki časniški poročevalec, so jo med pogovorom oblile solze ter je vzkliknila:
"Blagor revežem, ki imajo mir in niso predmet toliko pohlepnih goljufov. Njim je še znana radost dajanja in sprejemanja. Revež se more veselit; nad šilingom, ki ga da sotrpinu; bogatin ne občuti tega veselja, niti če komu daruje 1,000 šilingov, saj nikoli ne ve, če svojega daru ni dal nevrednemu. Vse moje bogastvo nima nikake neskaljene radosti."
KROTILEC KROKODILOV PRIPOVEDUJE.
MLAD IZPRIJEN EC
V .Welsu se je pred nedavnim. začela razprava proti 23-letnemu pravniku Francu Hubler ju, sinu tamošnjega. uglednega trgovca. Gre za pravcate nemarnosti, ki so pred meseci v avstrijski javnosti dvignile mnogo prahu. Hubler .je obto-
Francoski kapitan Wall je menda edini krotilec krokodilov, ki nastopa s celim tropom teh ne ravno privlačnih živali, j Zelo zanimivo pripoveduje: , Popolnoma ukrotiti krokodilov ni mogoče. Edini način, po katerem se dajo obvladati, je ta, da človek neprestano vadi z njimi in jih nikdar ne izgubi izpred oči. Pa še potem človeka hitro pozabijo, če jih doma spustim v ogrado na prostem, bi bilo zelo nevarno iti mednje, čim jih je solnce nekoliko ogrelo, šele potem, ko jim začne koža od vročine pokati ter so prisiljeni, da se umaknejo v senco, so tako da-
leč, da morem z njimi vaditi. — Kadar človeka napade krokodil, je najboljša bramba v tem, da žival krepko udari po nosu, ki je pri krokodilu najobčutljivejša točka. V onih časih, ko je po ameriških in indijskih rekah gomazelo teh grdih pošasti, je bil lov nanje skrajno nevaren. Sedaj so iz-
našli zelo enostaven in nenevaren način. Na dolgo, močno palico pritrdijo kavelj, ki ga porinejo krokodilu v žrelo. Ko se žival zagrize v kavelj, jo potegnejo na suho in zvežejo. — Krokodil more na mestu požreti do 50 funtov mesa; vsekakor vztraja potem brez hrane.
ŽELIM VSEM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
Javnosti se predstavljam z mojo polno zalogo krasnih božičnih daril za mlado in staro--
Moja zaloga igrač je boljša kot je bila kdaj prej. Povečani trgovski prostori vam pomagajo, da lahko bolje izberete jako primerna božična darila.--
6620 St. Clair Ave.
Ludwig Raddell
Dobro poznana slovenska mesnica in grocerija.
Se uljudno zahvaljujem odjemalcem v tem letu in se jim še zanaprej priporočam. Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
15802-04 Waterloo Rd.
Tel. Kenmore 2686
Frank Zakrajšek
1105 Norwood Rd.
Randolph 4983
877 E. 185th St.
Kenmore 2892
SLOVENSKI POGREBNIK
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Frank Zabukovec
ko nerodno. Pozno popoldne je že bilo, ko sva zagledala naše poslopje. Sedaj bova pa kmalu doma, pravi Mr. Cimer-man. Toda konji so bili tako trudni, da so se le počasi pomikali naprej, no in konečno sva pa vseeno zavila na domača tla. Morete si misliti kakšno veselje je vladalo pri najinih družinah, ko so nas zagledali. Ko se ogrejeva je bila že noč, in to je bila Božična noč. Mr. Cimerman se je odpravil na svoj dom. Bil je oddaljen četrt milje. Pred odhodom sva si še voščila srečen Božič.
Otroci pa so stopili vsi okoli mene in vsem sem moral pripovedovati, kje sem bil, kje in kako sva premog dobila, kje sva prenočevala. Pa tudi otroci so pripovedovali, kako so ho dili v hrib, kako so pazili, kdaj se prikaže naš voz, pa od nikoder ni bilo nič kako so se bali, da so me "kajuci" pojedli. Tako smo preživeli našo prvo božično noč na daljnem zapa-du, v nepoznani divjini, kjer sem bil bogat lastnik 320 akrov zemlje, toda komaj za enki-at v usta nesti. Bila je božična noč brez božičnega drevesa, brez daril, ali vseeno smo bili srečni in zadovoljni, samo da smo bili vsi skupaj.
In k sklepu voščim vsem čitateljem "Ameriške Domovine" prav vesele božične praznike in srečno Novo leto! Družina Jos. Mohar, Twete, Mont.
TAM IZ DALJNEGA ZAPADA
LOUIS SAFRAN
Candy, cigare, mehke pijače, prigrizki. Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto.
1001 E. 62nd St. Tel. Florida 1 894-J
Vesele božične praznike želim vsem odje malcem in se priporočam še v nadalje!
MRS. MARY KUSHLAN
SLAŠČIČARNA
6415 St. Clair Ave. v S. N. D. Rand. 5533
Vedele h o žične prazniKe in srečno JNo^do leto
ŠTEFAN ŽELE
SLOVENSKA GROCERIJA
Se priporoča rojakom in želim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
1126 E. 68th St.
NIHČE NI VAREN PRED NORIŠNICO
RAndolph 4127
Znano je, da so se vedno dogajali slučaji, da so bližnji sorodniki vtaknili v norišnico zdravega človeka, da bi se polastili premoženja ali se drugače okoristili. Kaj takega je mogoče seveda le s sodelovanjem zdravnikov in prav zato so taki slučaji zelo redki. Vendar pa niso izključeni, kar priča najnovejši primer v Nemčiji, kjer so hčere nekega industrij-ca svojega lastnega sivega očeta Vtaknile v neki zasebni zavod za umobolne, da bi mogle svobodno razpolagati s premoženjem. Zdravniško spričevalo je napravil neki zasebni zdravnik. Vendar se je zločinski poizkus izjalovil ter so industrij-ca po par dneh zopet izpustili kot popolnoma zdravega.
Ob tej priliki so nemški listi obnovili razpravljenje o boljšem pravnem varstvu državljanov pred norišnico, s katerim predmetom se pečajo v Nemčiji že nad 50 let. V tem pogledu še nimajo enotnega, za celo državo veljavnega zakona, marveč odločajo posamezne dežele vsaka zase. Ponekod zadostuje izpričevalo kakega koli praktičnega zdravnika, da sprejmejo kakega človeka kot umobolnega v javno blaznico. Ker tudi resnični norci zatrjujejo, da niso blazni in v blaznicah na vsa taka zatrjevanja bolnikov nič ne dajo, je tudi čisto zdrav človek vsaj za nekaj dni brez hrambe nasproti internaciji v norišnici, dokler zdravniki na podlagi opazovanja ne doženejo resnice. Ker so taki doživljaji za prizadetega pravo mučeništvo in so pri tem v nevarnosti tudi gmotni interesi, zahteva nemška javnost ponovno, naj se sklene okvirni zakon, ki naj I kolikor najbolj mogoče izklju-1 či možnost, da bi pohlepni so-1 rodniki ali drugi interesenti spravili človeka s poti na ta način, da bi ga oddali v blaznico.
ANTON BARTOL
SLOVENSKA GROCERIJA
Vesel Božič in srečno Novo leto! Se priporočam rojakom!
1425 E. 55th St.	Tel. Rand. 1 559
JOS. POZELNIK
SLOVENSKO KEGLJIŠČE
Kjer se zbirajo najboljši kegljači. Vesel Božič, srečno Novo leto!
6125 St. Clair Ave.
JOHN DEŽMAN
Confectionary, mehke pijače, tobak! Vesele praznike, zdravo Novo leto! Se priporočam!
6301 Glass Ave.
I SCIENTIFIC I
FOOT BUILDER
| SUPER-ARCH |
NICK PERENCEVICH
SLOVENSKA BILJARDNICA CIGARE, CIGARETE, TOBAK
Vesel Božič in srečno Novo leto! 6119 St. Clair Ave.
FRANK FABIAN
SLOVENSKA MESNICA
Vesele praznike, srečno Novo leto vsem!
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
Vsem Slovencem želim prav vesele božične praznike in srečno Novo leto!
6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti
Vesele praznike in srečno Novo leto!
ANTON ŽNIDARŠIC
SLOVENSKA MLEKARIJA
Se priporoča rojakom in želi vsem srečen Božič in veselo Novo leto!
6302 Edna Ave.
1385 E. 53rd St.
Tel. Rand. 5008
Cenjeno uredništvo "Ameriške Domovine." Vem da ste kupili dosti papirja za božično izdajo, zato sem se tudi jaz namenil porabiti nekoliko prostora v nam priljubljenem listu "Ameriška Domovina."
Minulo je 15. leto, odkar sem zapustil Cleveland, Ohio, ter se poda! v državo Montano na farme, želeč si izboljšati vsakdanje življenje, sebi in svoji družini. Prihodnjost sem si pa v vsej drugačni luči predstavljal kot pa je bila prvih par let. V resnici sem imel silovito trd oreh, da ga strem. Ker sem pa bil od mladih let navajen bolj slabemu kot dobremu življenju, in si vedno s teškim delom služil svoj vsakdanji kruh, sem toliko laglje prenašal vsakdanje skrbi, ki so postajale čimdalje večje. Denar, ki sem ga prinesel s seboj, je bil hitro porabljen, dohodkov ni bilo nobenih, družina je bila velika, otroci še mali, pa zima se je bližala in niti vedel nisem, kakšne so zime tukaj, kjer je. 40 stopinj pod ničlo mraza, včasih pa še precej več. Vse to je bilo pred menoj kot v nekaki megli. Tolažila me je edina misel, da imam 320 akrov zemlje, to je bilo moje veselje in tolažba. Preko zime sem imel dovolj krompirja in nekaj svinjskega mesa, mleka za silo, toda moke in kave je pa manjkalo, pa tudi sladkorja. Bili smo daleč od mesta, toda je bilo vseeno, če bi bili tudi v mestu, kajti denarja nismo imeli, da bi si kaj kupili, kot oni Ribničan, ki je dejal, kakšna je to vas, ko nimam groša, da bi kruha kupil!
Kako smo obhajali v tej daljni zapadni deželi svoj prvi Božič? Naj vam povem kako je bilo. Dva dni pred Božičem sva se s sosedom Mr. Cimerma-nom podala v 15 milj oddaljen premogovnik. Mr. Cimerman je tudi Slovenec, ki je prišel sem iz Jolieta. Hotela sva dobiti vsaj nekaj premoga, da bi ga imeli za najhujši mraz, ker dotedaj ga še nismo imeli prav nič doma. Za kurjavo smo rabili živalske odpadke, pa tudi teh ni bilo dosti, ker nismo še imeli dovolj goveje živine, pa tudi preveč nas je bilo za pobirati.
Tako sva se zgodaj zjutraj odpravila z Mr. Cimermanom. Vpregla sva štiri konje v voz, vzela sva dovolj krme za konje s seboj, pa tudi za sebe. Zunaj je bil sneg, tako da so konji imeli dosti vleči prazen voz. Spotoma sva se z Mr. Cimermanom marsikaj pomenila, on je zelo šaljiv in jih dosti ve povedati, pa tudi jaz nisem molčal in sem rad govoril. Rekel sem mu, da če bi bila midva tam na Ogrskem se ne bi smela voziti tako s štirimi konji, kot se voziva po Ameriki. Začuden me je Cimerman pogledal, kako to, pa sem mu odgovoril, da na Ogrskem se smejo le grofi voziti četverovprežno. Tako je šel pogovor naprej. Solnce se je že nagibalo k zatonu, toda midva še nisva bila na določenem mestu, sploh nisva znala, kje se pravzaprav nahajava. Prišla sva do nekega kolovoza, kjer je bilo videti, da je nekdo tam že premog vozil. Na tleh je ležala velika kepa premoga. Držala sva se tega pota, in kam naju pripelje, tega seveda nisva vedela. Solnce se je že poslovilo od zemlje, posamezne zvezde so zasijale na nebu, ko se pred nama prikaže precej velik graben, ali kot tukaj re- j čejo: culi. Nisva se upala na- j prej, dokler ne preiščeva, če' je varno iti skozi ali ne. Mr. j Cimerman je šel pogledat, jaz j sem pa pri vozu ostal in pazil.J Precej časa je vzelo, predno se je Mr. Cimerman vrnil, in ko me je zagledal, je rekel: "Ali right, Mohar, prišla bova skozi, toda paziti morate, da se voz ne preobrne. Najboljše je, da greste z voza in hodite poleg j
konj. Pognal sem, in šlo je kar i navpik navzdol, potem nekaj ; časa navzgor po grabnu, in tedaj sva zagledala svetilko v : daljavi. Kako sva bila vese- i la! Ni trajalo dolgo, kose! ustaviva pri mali bajti. Potr- j kava in uljudno vprašava, če je i tu premogovnik. Eden izmed i dveh delavcev nam je povedal, ! da sva na pravem mestu, in da | imajo premoga dovolj.
Hvala Bogu, samo da -sva j prišla do ljudi in do ognja, kajti zunaj je bil hud mraz, samo j midva ga nisva čutila, ker na- j ma je bil ves život moker od : potu, od skrbi in od truda. Iz- j pregla sva konje, privezala jih j k vozu ter šla v premogarsko kempo. ,Tam sta bila dva Šveda, precej prijazna. Dala sta nama gorke kave, drugo sva pa sama imela, in tako je bilo vse v redu. Spala sva na goli zemlji, gorkote je bilo dovolj, ker ni manjkalo kurjave.
Drugega jutra sva vstala in se ogledavala okoli, odkod sva prišla prejšnji večer, toda prav nič se nisva mogla spoznati. Videlo se ni nikamor kot v zrak. Naložila sva pol voza premoga, nakar smo potegnili to navzgor iz grabna^ kjer smo zmetali premog zopet z voza in se zopet vrnili navzdol, da še naložimo, kajti poln voz konji ne bi mogli nikdar izpeljati,iz onega grabna. Bila je že deseta ura, ko smo bili s tem gotovi. Vprašala sva kod se gre domov, in so nam povedali, da dve milj na jug, potem pa naravnost proti vzhodu. Toda vozila sva predolgo proti severu, predno sva se zavedla, da sva na napačni poti. Obrnila sva proti vzhodu, in kmalu prišla do nekega farmarja. Bilo je že opoldne. Povedal nama je, da sva na pravem potu. Mr. Cimerman je naročil kosilo, konje sva dala v hlev, in pred- j no sva se najedla, je bila že ena ura proč, in od doma sva bila še 12 milj. Računal sem, da če konji naredijo po 3 milje na uro, in več niso mogli z naloženim vozom, da bova ob pe- I ti uri popoldne doma. Toda ko sva bila še kakih 5 milj od doma, sva zopet zgrešila pot radi velike megle, ki je nastala. Blodili smo dolgo časa okoli, in konečno postali vsi skupaj tako trudni, da smo morali počivati, konji in mi. Hvala Bogu, da se je megla potem razkadila in je bilo zopet nekoliko videti toda, vedela pa le nisva, kje se nahajava. Mr. Cimerman je rekel, če bi bil Mr. štukelj z nama, se nama ne bi kaj takega pripetilo, ker on vedno nosi kompas s seboj. In sklenifsem tedaj, da prvič ko grem v mesto si kupim kompas; nikdar več ne bom zgrešil pota.
Ko so se konji nekoliko odpočili, sva nadaljevala pot, in sva kmalu v daljavi zagledala luč. Naravnost tja sva jo ubrala. V hiši se je nahajal star švid s svojo ženo in odrast-lim sinom. Prosila sva ga za prenočišče, kar. nam je rad dovolil, in sin je pa najine konje v hlev spravil. $ved naju je peljal v hišo in začel vpraševati, kje sva bila, da sva tako pozno v noč k njemu prišla. Šved je mene poznal,- jaz pa njega ne. Mr. Cimerman mu je vse natančno razložil, kako Sva premog iskala in kako sva se zgubila. Med tem pogovorom je pa bila že večerja pripravljena. Najedli smo se in ogreii, nakar smo se podali k počitku, kajti bilo je že pozno i v noč. Zjutraj pa v hlev konje . odpravit, in medtem je bil tudi že zajtrk gotov. Vprašala sva za račun, toda. ljudje niso hoteli nič vzeti, le po sili sem dal gospodinji, kar sem mislil, da je prav.
Odpravila sva se torej zopet naprej, proti domu. Sprevidela sva, da sva sinoči bolj od doma kot proti domu vozila. Trdno sva pa sklenila, da se danes ne bova več zgubila ta-
KITAJSKI SVETNIK.
Zadnjič smo poročali, da so na Kitajskem usmrtili 18 morskih roparjev. Pred smrtjo je vse obsojence krstil Loh Pp Hong, kitajski katoličan in ka-tehist, ki ga imenujejo kitajskega Vincenca Pavelskega.! Doslej je krstil že 23 obsojencev na smrt. Iz lastnih sredstev je ustanovil in vzdržuje ubožnico za 1500 oseb.
Dobro poznana slovenska trgovina s fino in trpežno OBUTVIJO za vso družino.
Priporoča se rojakom za nakup vedno najboljših čevljev, sliperjev in roberjev.
Frank Butala
6410 St. Clair Ave.
Grdina Hardware
6127 St. Clair Ave.
Odprlo 'Vsa.K.dan od 8 do 8 z,-V.
Prav vesele in radostne božične praznike svojim številnim prijateljem ter vsem rojakom sirom Clevelanda in okolice želi znana tvrdka
6419 St. Clair Ave.
Slov. Narodni Dom
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in srečno Novo leto vam želi
ANTON PRIMC
SLOVENSKA GROCERIJA
-r
985 Addison Rd. Tel. Florida 6957-J Q
i
Želimo vesele božične praznike in srečno v Novo leto!
Se uljudno priporočamo rojakom!
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
6502 St. Clair Ave. 452 E. 152nd St.
Tel. Penn 0583	Kenmore 3118
CLEVELAND
COLLINWOOD
J Frank Kapla
jjjjt Candy, cigare, cigarete, mehke pijače, šolske potrebščine, grocerija, sladoled. Voščim vesele božične praznike in srečno ^ Novo leto in se priporočam vsem!
1135 Addison Rd.
n	' Tel. Randolph 4897
n
|	Frank Kužnik
jjjjj	Slovenska trgovina z vsakovrstno dobro
J|	OBLEKO IN FINIM OBUVALOM
W	za vso družino.
^ Se priporočam cenjenim Slovencem in jim fr.	želim vesele božične praznike in
J.	srečno Novo lqto!
T ' i
ii.	3525 E. 81st St.
Louis Oswald
SLOV. GROCERIJA IN MESNICA
Najboljše, kar morete dobiti v groceriji in mesnici na Grovewood. Se priporočam in voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
17201 Grovewood Ave.
CHARLES SKEBE
HARDWARE 16301 Waterloo Rd. Tel. Kenmore 1 358
. n
Želim vesel Božič in srečno Novo leto in se priporočam rojakom za
VSE HIŠNE POTREBŠČINE!
NAZNANILO
Naznanjam, da sem se preselil iz 16801 Waterloo na 16811 Waterloo Rd. Se priporočam vsem starim in novim odjemalcem in želim vesel Božič in zdravo Novo leto!
FRANK MULLEC
16811 "Waterloo Rd.
Slovenska grocerija in mesnica
FRANI AŽMAN
SLOVENSKA MESNICA
Se uljudno priporočam za praznike in želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno Novo leto!
6501 St. Clair Ave. Tel. Rand. 2521
"kanju za črke smo zopet rabilo slovenske zastave. Po teh kon čanih obredih smo zopet odkorakale iz dvorane, nakar je sledil splošen in buren aplavz.
Naj omenim, da nas je spremljal pri korakanju naš spretni igralec Joseph Kogoj, ki je veliko pripomogel, da je bilo naše delo tako lepo izvršeno. Pri zadnji točki je pomagal igrati na boben tudi Stanislav Andolek.
To je bil naš prvi pomembni nastop. Sedaj se pa zelo marljivo pripravljamo za nastop na Zvezin dan, ki se vrši 6. janu-arija v Slovenskem Narodnem Domu. Imeli boste priliko videti vsi, ki se zanimate za to nekaj resničnega, kar repre-zentira častna straža Slovenske Dobrodelne Zveze. Prostora bo dovolj za veliko ljudi, posebno pa za tiste agilne člane, I ki so na delu, in se bodo postavili z novimi člani.
Vršil se bo namreč slavnostni sprejem, in gotovo je, da čim večje število novih članov bo sprejetih, tem bolj bomo navdušene pri tej priliki. Kampanja je to pot bolj tiha, kljub temu se je pa priglasilo precejšnje število mladih. Oh, koliko jo je še med nami, samo malo preveč brezbrižni smo. Pustimo jih, da gredo prej dru- j gam, potem se pa izgovarjamo. Nič ne bi škodovalo, ako bi po- ; stali malo bolj lokalno patrio-tični in delovali v prvi vrsti za našo domačo organizacijo, katere denar gre v pomoč našim lastnim domačim ljudem, in se ne pošilja izven mesta v druge države, odkoder ga le malo zopet pride v Cleveland nazaj. Glavni namen častne straže je pospeševati pravo bratsko zavest, tisto zavest, katere nekateri do danes še ne poznajo.
Zagotavljam vam le to, da j ako bomo začeli voditi naše društvene seje malo bolj po amerikansko, bolj po gentle-mansko, in ako bomo pozabili tisto grdo lastnost "lenobo" in zavist, bomo pridno začeli zahajati na društvene seje, izra-žali tam svoja iskrena, poštena mišljenja, začeli se bomo eden druzega spoznavati, prinesli bomo marsikatero dobro idejo v javnost v korist in napredek vsega naroda. Danes pa dolžnosti, katere častno obljubimo pri vstopu v Zvezo, le prehitro in preradi pozabimo.
Poskusimo biti malo drugačni, kajti gre se le za dobrobit organizacije, ki je, kot mi vsi vemo, ena najboljših in prvih, ne samo med slovenskimi brat skimi organizacijami pač pa tudi ena najboljših izmed ameriških organizacij. In zakaj ne bi bili vneti za njo, saj je naša lastna organizacija in ostala bo, dokler bo vodstvo tako do-' bro gospodarsko kot je dose-■ daj.
| Na veselici 6. januarija pričakujemo velike vdeležbe, kajti dobiček te veselice je namenjen za gojitev športa med mladino Slovenske Dobrodelne Zveze, ki postaja zadnje čase zelo vneta za našo organizacijo. Prihodnjo sezono bomo go-
L. GUSTINČIC
SLOVENSKA GROCERIJA
\
Se uljudno priporoča in želi vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
4526 St. Clair Ave. Tel. Rand. 6625
NAZNANILO
Preselil sem svojo grocerijo in mesnico iz 1 367 E. 43rd St. na 4126 St. Clair Ave. Se priporočam starim in novim odjemalcem.
Vesel Božič in srečno Novo leto!
FRANK J. MRAMOR
4126 St. Clair Ave.
GROCERIJA IN MESNICA
Vesele božične praznike in srečno Novo letb želim vsem svojim odjemalcem prijateljem in znancem!
LACH
GROCERIJA IN MESNICA 804 E. 222nd St. Euclid, Ohio.
John L. iihelich Co.
Jos. Zele & Sons
"ČASTNA STRAŽA SLOVANSKE DOBRODELNE ZVEZE.
(Napisala Albina Novak.)
Veliko se je čitalo ob času VI. redne konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze o nastopu "častne straže," in meni se zdi umestno, da tudi jaz napišem nekoliko za božično izdajo nekaj vrstic, da bo tudi tisoče rojakov v stari domovini znalo za delovanje "častne straža" pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. Saj je med njimi gotovo mnogo stotin naših rojakov, ki so bili svoje dni člani Zveze v Clevelandu.
Priznanje za nastop Častne straže je bilo gotovo dokazano v številnih člankih, ki so prihajali od vseh strani v glasilo Zveze. Vsi so bili polni hvale in zadovoljstva, članice so se počutile obilno zadoščene za svoj trud, zlasti ko so videle, da so vsi delegati in ostali navzoči izkazali toliko zanimanja.
Začetek je težak pri vsaki stvari, in tako Albina Novak Je bil tudi pri nas, kajti v prvi vrsti je bilo to nekaj čisto novega pri naših slovenskih organizacijah. Bilo je veliko govoric razširjenih za in proti, in to le pred nastopom častne straže. In šele ko so ljudje videli nastop, je prišlo pravo spoznanje. Jaz sem bila ves čas sigurna, da'ako dobim dovoljenje vpeljati nekaj enakega in imam potem priliko pokazati ob primernem času, da bo vladala vsepovsod splošna zadovolj--nost.
In dovolite mi, da nam mestu nekoliko napišem o nastopu, ki smo ga imeli v torek, drugi dan konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze v Lorainu.
Naj prvo se je vršil slovesen sprejem novih kandidatinj. S 16 dekleti, iz katerih obstoji častna straža, sem prikorakala v dvorano, nakar nas je naš glavni predsednik brat John Gornik predstavil, potem smo pa odkorakale na desno stran dvorane, kjer so čakale nove članice. Vsako dekle Častne straže je dobilo v desno roko lepo slovensko zastavo, potem smo pa začele korakati po dvorani, in nam so sledile nove članice.
Glavni podpredsednik brat Frank černe je prvi nagovoril nove prosilke, in ko je bil on gotov, smo pa napravile prosilkam špalir do predsednikovega prostora. Po ponovitvi obljube so ostale nove članice pri odru, nakar je častna straža odkorakala proti sredini dvorane. kjer so nastopile v krogu, štiri dekleta pa, ki so ostala ob' krajih, so predstavljala štiri karakterje, in sicer: ljubezen, modrost, moč in spomin. Vsako dekle, ki je predstavljalo en karakter, je raztolmačilo pomen istega. Vse to je naredilo velik vtis na vse navzoče. Ko smo bile gotove s tem, smo odkorakale iz dvorane, da se pripravimo za "Spomin mrtvih."
In ta "Spomin" je bila ena izmed najbolj pomembnih točk. Dekleta so imela črne naramnice preko ramen. Na sredi dvorane se je nahajal zelen venec. Prečitala so se imena vseh umrlih članov in I članic od zadnje konvencije do i julija meseca letošnjega leta. I Ob čitanju imen so se trosilo ' cvetlice okoli venca na sredini | dvoVane. Cvetlice je trosilo i malo nedolžno dekletce. Pri ' čitanju vsakega posameznega | imena je udaril zamolklo zvon i v spomin umrlemu bratu in ' sestri. Sleherni se je pri ten \ spomnil, da prihodnjič menda y tudi njemu pozvoni zvon v spo-' min, da leži v hladnem grobu i potem ko je bil zvest član Zve-ze. Opazili smo tedaj marši-katero solzno oko v dvorani, in nekako teška tišina je previa-f| dovala v dvorani. /J Po prečitanju imen je vsake 1 dekle položilo v zeleni venec H šopek vijolic, ki so najslajše cvetlice narave. To je bilo v , zadnji spomin umrlim bratom fi in sestram. Po tem obredu Id smo odkorakale iz dvorane s svečanim, počasnim korakom, H dočim je godba igrala pogreb-jf| no koračnico.
I Pri tretji točki smo pa pri-P korakale v dvorano zopet z ^ onim urnim in veselim korakom n kot pri prvi točki. Bile smo $ zopet navdušene. To pot smo ^ pa imele ameriške zastave « X, seboj. Takoj smo pričele z P raznimi formacijami v korakanj nju. Naj prvo smo naredile čr-L ko "S," potem črko "D" in ko-^ nečno črko "Z," kar pomenja U začetne tri črke: Slovenska ŠT Dobrodelna Zveza. Pri kora
i
tovo imeli še večje zanimanje za sport, kajti mladine imamo ^ čimdalje več, in s tem raste tu- u. di razvedrilo, kar je bilo še par 't1 let nazaj nepoznano pri orga- j| nizaciji. Vse to seveda potre- u buje precej denarja, kajti j stroški so povsod.	j $
V imenu častne straže S. D. || Zveze vas torej najbolj uljud- , no vabimo, da nas posetite ta $ dan, ker boste imeli priliko vi-deti vse omenjene lepe točke, u o katerih sem vam razložila v tem dopisu.	i $
Voščimo vsem bratom in jjj sestram vesele božične prazni-ke in srečno in veselo Novo /i leto. Upamo, da boste zelo || aktivni v Novem letu in nas po- y vabili na sprejeme, ki jih boste R imeli pri krajevnih društvih || Slovenske Dobrodelne Zveze. ,
Albina Novak, u
načelnica častne straže. -o-
MAČKA SPRAVILA VLOMIL
CA V KAŠO.	t
Trgovec Peter Crispi iz Mila- t na je delal vse svoje življenje j in občutil potrebo, da se odpo-čije. Odšel je zato malo v pla- I nine, da se navžije gorskega j zraka. To je zapazil vlomilec Guido, ki je gospodarjevo odsotnost izrabil in vlomil v prazno stanovanje. Čisto mirno je odprl vse omare in predale, zavil svoj bogati plen in odšel. Imel pa je to smolo, da ga je opazil neki stanovalec v isti hiši. V strahu je vlomilec vrgel veliki zavoj stran, dragulje pa je vtaknil v žep. Pobegnil je nato na vrt, kjer je imel še toliko časa, da je dragulje zakopal, nakar ga je zgrabil straž- | nik in odvedel na policijo. Vlo- I • mileč je-odločno zanikal, da bi 11| vedel, kje so dragulji. Na nje- i| govo nesrečo pa je bila v hiši tudi mačka, ki se je rada ponoči || potepala. Stikajoč po vrtu je i| ; opazila, da nekaj štrli iz zern- * Ije- in pričela- je kopati. Kma- $ lu so- se pokazali dragulji, ki o, pa mački očividno niso ugajali, ker jih je pustila, kakor jih je ^ našla. Že naslednjega dne so |i bili ukradeni dragulji v rokah ' lastnika. No, kako se je moral fif šele začuditi vlomilec, ko mu je $ sodnik po obsodbi ironično spo- U ročil, da zakopanih draguljev y ne bo nikdar več videl, ker jih " je našel maček in bo moral ta-ko brez vsake nagrade odsedeti . kazen, odmerjeno mu po vred- * nosti ukradenih draguljev.	|j
-o-—	|i
ŠTIRJE* LOVCI SO SE IZGU- k BILI V PUŠČAVI	U
Iz Kaire so se pred nedav- ' nim z avtomobilom odpeljali na J lov v puščavo štirje Angleži, ki , se pa še niso vrnili. Vsa an- ' ; gleška javnost je bila prepri- j jčana, da so ekspedicijo napadli . in umorili roparji, ali pa da je našla v pustinji strašno smrt. j Oblastva v Kairu so organizi- | rale rešilne ekspedicije, ki so odšle pogrešancem na pomoč, toda vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna. Tudi več letal i je preiskalo puščavo, toda o ! pogrešani ekspediciji ni bilo du-i ha ne sluha. Že se je zdelo, da i so lovci za vedno izgubljeni, pa jih je osmi dan po odhodu našel neki letalec blizu naselbine Fa-jum v puščavi. Javil je to oblastem, na kar je odšla pogrešanim lovcem na pomoč rešilna ekspedicija. Rešilna ekspedici-ja je naletela na pogrešane lovce v votlini. Od lakote in strahu so vsi štirje zblazneli. Ležali so nagi v votlini in govorili tako zmedeno, da sploh ni bilo mogoče govoriti z njimi. Bali so se drug drugega in bila je nevarnost, da se spopadejo in podavijo. Pogrešane Angleže ho prepeljali v Kairo. Nihče ne ve, kaj se je z njimi zgodilo OblastVa stoje pred zagonetko, ki jo bo težko pojasniti, zakaj zdravniki so izjavili, da bo trajalo več tednov, preden si bodo bolniki opomogli Od strahu in živčne bolezni.
Še nikoli ni bilo tako primernega časa, da bi naša srca bila bolj napolnjena s hvaležnostjo in prijateljstvom, ki so nam jo izkazali Slovenci in Hrvati v Clevelandu. Ko razmišljamo o tem, kar je prošlo, in se odpira pred nami Novo leto, pohite naše misli k voščilu vsakemu našemu prijatelju. Te prilike se poslužimo, da voščimo vsem vesele božične praznike. Naj vas zvezda upanja vodi skozi boljše življenje tekom prihodnjega leta.
Louis L. Ferfolia
slovenski pogrebnik v Newburgu
3515 E. 81st St.
CLEVELAND, OHIO
Clover Dairy
SLOVENSKA MLEKARIJA
Vedno sveže mleko in vsi drugi mlekarski izdelki po nizkih cenah.
Se zahvaljujemo rojakom za naklonjenost v tem letu in se priporočamo nadalje!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
1003 E. 64th St.
Tel. Randolph 2737
Prvo slovensko plumbersko podjetje
Jos. Mohar
6521 St. Clair Ave.
Tel. Randolph 5 I 88
Vsakovrstna plumberska dela točno in po ^	zmernih cenah.
Vpeljujemo tudi furnsze vsakega sistema v male in velike hiše.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
John Močnik
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
Iskreno želi vesele božične praznike in srečno Novo leto!
^Vsem cenjenim odjemalcem iskreno zahvalo za naklonjenost v tem letu in se vsem uljudno priporočam v letu
-1929-
6517 St. Ciair Ave.
KRASOTE NAŠE DOMOVINE
(Napisal Lovrenc Bandi)
Ko sem se mudil na obisku v Evropi, sem videl marsikaj lepega in krasnega. Poleg naše bele Ljubljane in sijajnega Zagreba sem si ogledal tudi veliki Pariz ter nekaj krasnih starodavnih mest v severni Italiji, kakor mesta Turin, Milan, Videm in starodavno mesto Benetke. Marsikdo je že čital ali slišal od Benetk. Spominjam se, da ko sem bil še otrok, smo ob toplih večerih posedali pred hišo ter gledali tja doli na Jadransko morje, kjer je mrgolelo nebroj malih lučic, ki so neprestano migljale. To je bilo mesto Benetke s svojim pristaniščem in s svojimi kanali. Od Trsta je to mesto oddaljeno samo par ur vožnje.
Stari možje so pripovedovali o hišah in velikih stavbah, postavljenih na trdnih hrastovih hlodih, katere so nekdajni Benečani izvozili iz Kranjske dežele ter jih trdno zabili v morje, in na katere so postavljali in gradili svoje domove. Ravno tako so dovažali kamenje iz naše slovenske dežele, in to iz Nabrežine, ki je marsikateremu znana po svojih ogromnih kamnolomih. Odtod so torej Benečani dovažali slovensko kamenje in ga pokladali na slovenske hlode. Mislim, da se ne bi niti za las zlagal, ako bi zapisal, da so Benetke slovensko mesto od vrha do dna.
Lovrenc Bandi
Pustimo Benetke nekoliko vstran, če so slovenske ali italijanske, saj niso Bogve kaj. Tudi kranjski hrasti bodo prej ali slej iztrohneli, in pogrezni-lo se bo vse skupaj v morje. Od Benetk smo se peljali proti Trstu, vedno blizu obrežja Jadranskega morja, mimo velikih nabrežinskih kamnolomov, mimo nekdanjega krasnega cesarskega gradu Miramar, ki še vedno krasi našo Jadransko obalo. Po kratkočasni in prijetni vožnji smo dospeli v mesto Trst. Pri tem mestu bom šel pa kar mimo, da ne bo kdo čitateljev godrnjal, češ, saj nam je mesto Trst znano. Res je, da mesto Trst marsikomu znano še od prejšnjih let, ko je bilo še cvetoče in krasno mesto, od katerega se je živel velik del Primorske dežele. Iz Trsta se je izvažalo vsakovrstno blago po nekdajni Avstro-Ogr-ski monarhiji. Mesto Trst je danes še vedno isto po velikosti, in v Trstu je še vedno 80. 000 Slovencev, dasiravno pravi gospod Mussolini, da je Trst itoalijanski.
Po par srečnih in medenih tednih bivanja s svojimi brati, sestrami in prijatelji v svoji rojstni vasi Dolini, ki je dve uri hoda oddaljena od Trsta proti izhodu, smo si ogledali krasno mesto Gorico, in zraven tudi svetišče Matere Božje na sv. Gori. V Gorici vidiš še sedaj tupatam posledice svetovne vojne. Na ducate lepih hiš je še porušenih, kakor tudi vsepovsod naokoli, in tudi po sv. Gori vse do vrha vidiš* luknje izkopane od teških topovskih k rogelj.
Na vrhu sv. Gore, kjer je stala nekdaj velika in lepo okrašena cerkev, samostan in druge stavbe, ki so bile tedaj potrebne za romarje, ki so prihajali od blizu in daleč, vidiš
danes same razvaline in podrti-ne. Ne stoji več kamen na kamnu. In kljub nepopisni revščini in slabim časom, ki sedaj tam vladajo, pa ljudstvo ne miruje. Zida si nov hram božji, ki bo večji kot prvi, katerega je uničila svetovna vojna.
Ko smo si vse to ogledovali, nam je prišlo na misel, da bi še ogledali tudi podzemeljske krasote, in to je naša slavna postonjska jama. V tej jami so res čudne stvari. Bilo je ravno na Binkostno-nedeljo, ko smo se podali na to podzemeljsko romanje. Ob 7. uri zjutraj j smo zapustili Trst, in ob 11. uri j smo dospeli v Postojno. Tam j so nas čakali z avtomobili, da j so nas peljali do jame. Ravno j opoldne smo se podali peš v | spremstvu velike množice do j hladne votline, iz katere smo ; ob 4. popoldne prišli zopet pod i svitlo kraško solnce. Trudni in vpehani smo bili od hoje, ko ! smo hodili po tistih visokih i "hribih in gorah" kot se imenu-, jejo v Postonjski jami: Oljska j gora. Križna gora in še šam ne ! vem kako. V nekako dveh urah i smo prišli do jako velikega j prostora. Tam daleč na levi' je svirala fina godba, ki je privabila stotine parov k plesu, na desni se je pa slišalo veselo slovensko petje, ravno pred nami se je pa točilo sladko vince. mrzlo pivo in druge dobrote.
Res dosti krasnega je v naši domovini, pa ne samo na površju, ampak tudi v globini se ! I dobijo krasote in zanimivosti, j ' Na stotine podzemeljskih jam J se nahaja na slovenskem Kra- j su, ki še niso bile odkrite ter j javnosti pokazane. Te jame so v starih časih služile v vsa- i kovrstne namene, za obrambo,.) za skrivališča, svetišča, itd.
Znana je n. pr. Socerbska j jama, kake dve uri in pol hoda oddaljena od Trsta, prav ob
pričetku Krasa. Vsako leto na dan 24. maja so imeli prebivalci slavnost v jami. Brala se je slovesna sv. maša, in na stotine ljudi je prišlo od blizu in-daleč. Med njimi si vide! dosti meščanov iz Trsta, med njimi tudi takih, k iso iskali nadaljne podzemeljske votline. Prinesli so s seboj vso pripravo, vrvi, svetilke in dr. Nam malim dečkom so plačevali po eno krono, da smo jih vodili po teh neznanih votlinah. Po 45 kamenitih stopnjicah se pride na dno prvega prostora, ki služi za cerkev. Tu stoji altar sv. Socerba, za oltarjem pa izvira pitna voda, ki še nikdar ni usahnila. Nad to vodo tvorijo kapniki obliko postelje, kjer je baje spal sv. Socerb. Na levi strani se pa nahaja drug kapnik, ki predstavlja prižnico. V drugem delu se vidi obok stare kleti, kjer je grajska gospoda najbrž spravljala svoje vino. Pod to kletjo drvi šumeča vocla, i toda nihče ne ve, kje izvira in | kam se steka. Še to naj ome- ' nim, da odkar se je Italijan polastil teh naših krajev, da ni j vse tako kot je bilo nekdaj, pač pa precej zanemarjeno.
To svetišče, ki je stotine let služilo edino-le vernikom in za cerkvene obrede služi sedaj vsakovrstni posvetni kramariji. Ni tako močnih železnih vrat in ne tako dobro narejenega ključa, da ne bi barbarski Italijani vdrli noter, kjev kradejo, nadlegujejo in oskrunjajo svetišče. ! Takoj ko so Italijani zasedli, j oziroma ukradli našo zemljo, j se je v njih srcih pojavila neka-| ka. surovost, ki nima meje. : Vse kar je bilo enkrat lepega, 1 krasnega, zanimivega, je sedaj I mrtvo, žalostno in tužno. Kra-j sote slovenske zemlje ne sijejo ; več tako lepo kot so pred svetovno vojno. Svetovna vojna | in za njo italijanski fašizem so uničili cvet naše slovenske zem-! 1'je, kateri bije -sedaj zadnja [ ura.
O da bi ob Božiču in v No-I vem letu 1929 vsaj dobili kaj , upanja, da bi naša lepa domo-' vina 7,opet zacvetela in obrodila sad, po katerem naše slovensko ljudstvo, naši bratje in sestre tako silno hrepenijo.
O, draga mi dežela Primorska, iz celega srca ti želim I obilen sad, v imenu vseh tvojih sinov in hčera, katere si bila prisiljena poslati v tujino, in ! v imenu vseh teh, ki te niso in ! ki te ne bodo pozabili: želim ti | napredka v bodočnosti, tvoje-| mu zatiranemu ljudstvu pa ve-j sele božične praznike in srečno Novo leto!
In ravno tako želim tudi ! vsem Slovencem, oziroma čita-I teljem nam priljubljenega lista ; "Ameriška Domovina" vesele božične praznike in srečno ! Novo leto!
SLOVENSKA GROCERIJA
Vo žčim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem mojim odjemalcem, znancem in prijateljem. Priporočam se še zanaprej.
Naročila dovažam tudi na dom.
1033 E. 62nd Street
Tel. Randolph 7386
Jos. Globokar
986 E. 74th St.
Tel. Penn 1 386-W
Prodajalec vsakovrstnih
HIŠ IN ZEMLJIŠČ
Želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno Novo leto!
St. Ciair Brand Malt Sirup
Ah, kako je dobro! Tako govorijo vsi!
Sodi, lončena posoda, steklenice in tudi sladkor, £ešplje, rozine, fige in različna žita dobite po zmerni ceni. Ravnokar smo dobili brinjeve jagode iz starega kraja. Ima- V^, mo veliko zalogo vsakovrstnih sodov, v^ Predno greste drugam, pridite k nam in mi vam bomo gotovo najbolje postregli! Voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem Slovencem in Hrvatom!
ST. CLAIR HOME SUPPLY
Mi govorimo slovensko!
6116 St. Clair Avenue
Telefon: Penn 2432 Tudi razvažamo naročila.
Grdina Bros.
Slovenska Hardware trgovina BARVE, VARNIŽI, OLJE
Se uljudno priporoča rojakom za obisk.
Želimo vesele božične praznike ii srečno Novo leto!
807 E. 222nd Street
EUCLID, OHIO Tel. Kenmore 3583
ANGLEŠKA KRALJEVA RODBINA
JOS. MODIC
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, DECEMBER 21st, 1928
■uiiumtimiiniiiMiHii
Vsem Clevelandčanom srečen Božič
Želimo vam prav vesele božične praznike in srečno Novo leto! Plemenito mesto Cleveland, mesto najboljše volje, praznuje letošnji Božič z dobro voljo in v dobrosrčnosti.
Božični prazniki so zlasti prazniki za družino in za va® dom. Želimo vam, da vsak dom v Clevelandu postane bošjši, lepši in srečnejši v prihodnjem letu.
In želimo vam, da bo Novo leto za vas še veliko boljše kot je bilo letošnje leto!
Mestni ravnatelj
"lilmiHTiimiitiiiiuiinitimuHMiiimiNHiwuiuiNi^
limMIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIUItllinilllllllHIIIIIIHMlUIMIIIIIllllllUlllllltlklllllllllllllllllllltlllllJItillliltllUUIIIItllllUIII
BODOČNOST CLEVELANDA
(Napisal John Zulieh)
V dolžnost si štejem, da priobčim nekaj podatkov čitate-Ijem "Ameriške Domovine" o raznih napravah, ki se vršijo z mrzlično naglico v mestu. Mesto Cleveland je bilo skoro . zakleto tekom zadnjih štirih let. Nobene nove industrije ni bilo v mesto. Nobena tovarna i ni razširjala svojih prostorov, s prav malimi izjemami.
BiPidBv*	Toda poglejmo danes! Samo v tekočem
M ' i letu 1928 se je ustanovilo v Clevelandu in mgj*^ m sezidalo okoli 1200 raznih novih zgradb in iET iH podjetij, o katerih Cleveland pred letom dni jpi niti sanjal ni. V Cleveland prihajajo sedaj m. ^ JnH tovarnarji iz raznih krajev Amerike. Odpi-Hk.y jSpl rajo svoje urade, zidajo nove tovarne in skla-HtJ Easm dišča. Vse to pomeni, da bo več dela, več za-služka, in temu sledi dejstvo, da bodo posestniki imeli več dobička pri svojih posestvih. Pri tem pa seveda tudi trgovci ne bodo imeli takih težav s trgovino, kot so tozadevno se upravičeno pritoževali zadnja leta.
Omenil sem zgorej, da je dospelo v tekočem letu v Cleveland okoli 1200 različnih podjetij. In v teh podjetjih je že sedaj zaposljenih okoli 10.000 delavcev. Še veliko več jih pa
John Zulieh
bo zaposljenih, ko bodo vse to-* varne zgrajene, ki so sedaj v delu. Ameriški kapital z zanimivim očesom gleda na bodočnost Clevelanda, ki ima fino naravno lego, tako po suhem kot po vodi. Ne motijo se oni, ki trdijo, da bo Cleveland največje središče za importno in eksportno trgovino, kar se tiče centi-alnih držav. Kaj bo Cleveland jutri? O tem se sploh govoriti ne da, na vsak način pa se strinjajo vsi eksperti, da ima Cleveland še jako veliko bodočnost.
i: Kakor hitro je pred nedavnim mestna zbornica potrdila načrte za ogromno skladišče in pristanišče ob jezeru blizu 55. ceste, so takoj drugi dan že za-pičili parne lopate v zemljo ter začeli delati z največjo naglico. To skladišče gradi Universal Terminal Co. V to pristanišče, oziroma do skladišča, bodo prihajali parniki kot tudi vlaki. Kakor hitro je omenjena tvrdka začela z delom, se je začelo pripravljati še več drugih tvrdk, ki iščejo primernega prostora za luko in pristanišče.
Naj navedem na tem mestu imena le nekaterih tovaren, o katerih pred letom dni nismo še ničesar znali v Clevelandu. Roxana Petroleum Co. je kupila na 2201 W. 3rd St. zemljišče, kjer bo zgradila več poslopij, kar bo veljalo tri milijone dolarjev. Superior Holding Co. zgradi na 1271 E. 103rd St. skladišče za $60.000. Wm. Taylor & Sons zgradi novo department trgovino na Euclid in Prospect ave. Poslopje bo imelo 17 nadstropij ter bo veljalo konečno $15.000.000. National Library Bindery Co. iz Spring-fielda, Mass. bo zgradila na E. 133. cesti, blizu Belt Line,' tovarno za $150.000. Midland Steel Co., ki izdeluje razne avtomobilske naprave, bo povečala svoje tovarne, kar bo veljalo $600.000. Ohio Foundry Co. je začela graditi tovarno na 9608 Quincy ave. za $100. 000. Iron Fireman Co. iz Portland, Oregon, je vzela v najem Prostore na 3125 Croton ave. Tu ima 15.000 kvadratnih čevljev prostora. International Harvester Co. of America je zgotovila na 2800 E. 55th St. novo poslopje, ki je veljalo $200.000. American Steel & Wire Co. v Cuyahoga Heights, dela novo tovarno za $3.000. 000. Ta družba je tudi dovolila $2.000.000 za popravo drugih tovaren.
Arco Co. je naznanila, da bo zgradila tovarno na E. 79th St. in Bessemer ave. za svoto $150. 000. Chevrolet Co. gradi na 1300 W. 57th St. skladišče za avtomobile, kar bo veljalo $80.000. Bartlett Co. je dobila naročilo od Chevrolet Motor Co. za 6.000.000 ton teških strojev. Stebbins & Rich Brass Co. se je pred kratkim organizirala ter vzela #a delo 150 delavcev. Tovarna se nahaja na 6723 Dennison ave. Briggs Manufacturing Co. je zaposlji-la 600 delavcev na 131. cesti in Taft ave. Brandt Co. je začela graditi na E. 37th St. in Orange ave. skladišče za $1.000.000. Eaton Axle & Spring Co. na E. 140. cesti je povečala tovarno. Delo je veljalo $1.000.000. Precision Castings Co. iz Syracuse, N. Y. je kupila zemljišče na W. 117th St. in Berea Rd., kjer misli postaviti tovarno za $100.000. Chase Brass & Copper Co. iz Waterbury, Conn. 1 sedaj dela v Euclidu, v bližini slovenske fondre največjo tovarno, odkar je bila postavljena Fisher Body Co. tovarna. Teško je opisati vse, kajti vzelo bi preveč prflstora.
Tujezemske družbe se pogajajo sedaj za nakup raznih clevelandskih izdelkov. Namreč družbe iz mesta Glasgow, Škotska, za nakup otročjih oblek. Nigeria Lagos želi kupovati avtomobilske izdelke. Družba iz Berlina, Nemčija, želi avtomobilske naprave. Iz Palerma, Italija, hočejo dobiti traktorje. In tako naprej prihajajo nova naročila za vsakovrstne produkte, ki se izdelujejo v Clevelandu, ker so cleve-landski produkti postali zadnje čase vedno bolj znani. Celo iz Turčije in iz dalnje Perzije ter Indije prihajajo dnevno večja naročila.
To kar sem napisal tu je dokaz velikega napredka, kateremu gre Cleveland nasproti. Vse to mora biti vesela novica za vsako osebo, ki biva v tem mestu. Star pregovor pravi: "Več dela, več jela!" Več blagostanja pri družinah in trgovinah. Napisal sem to cenjenim, znancem in prijateljem za Božično voščilo in veselo Novo leto 1929.
-o-
Ako obešamo brisalke ali druge bele stvari na žeblje ali železne kljuke, postane blage zarjavelo. Pobarvaj železo z emajlno barvo, pa se to nikdar ne pripeti, ali pa imej lesene obešalnike.
O STALNEM RAZVOJU ČELJUSTI
(Napisal dr. James Mally)
polnijo z npvo kostjo. Ta zadnja sprememba traja nad eno leto. Seveda je taka brezzoba čeljust manjše vrednosti kot prejšnji zobje. Ako se preišče čeljust stare osebe, ki je bila brez zob že dolgo vrsto let, 1 nam pokaže rezultat take preiskave isto obliko kot otročja čeljust.
Z ozirom na takojšno spremembo ali razvoj čeljusti, ko izpadejo zadnji zobje, je nastalo vprašanje, kakor hitro se more nadomestiti umetne zobe. Prevladovalo je mnenje, da se mora počakati, dokler ne izginejo zobne cevke ali jamice. Ponovne preskušnje so pa ovrgle to mnenje. Danes je dokazano, da je najboljše, da se gre k zobozdravniku, ki vam umeri nove zobe. Vzame nekako od treh do štirih tednov, I pa lahko novo zobovje z lahko-| to uporabljate. Med tem se vrši sprememba čeljusti. Od | časa do časa se zopet uravna, umetni zobje se prilagodijo. Če ste eden izmed onih, ki so izgubili vse zobe, ne čakajte preko 4 mesecev, kajti v tem času se lahko nadomestijo vsi vaši zobje potom zobozdravni-ške moderne tehnike, ki je v tem oziru zelo napredovala zadnja leta.
kajti preveč so že razvajeni mestnega življenja, in eden za drugim jo bodo v mesto pobirali. Ako so otroci že odrašče-ni, se razume, da so tudi stari-ši že v letih. In star človek bo teško delal na farmah. Posledica je, da morajo hlapca najemati, kar pa preveč stane, zlasti pa prva leta, ko še ni toliko dohodkov. Ne smem pa trditi, da so vsi otroci taki, so tudi drugi, ki gledajo za napredek farme svojih starišev, vendar po mojem mnenju so zelo redki.
Žena je velika podpora na farmah. Saj pravi naš slovenski pregovor, da podpira žena tri vogle pri hiši. (Moja pa še enega noče, ker je vedno na nogah in nima časov vogle podpirati.) Ako mislite kupiti farmo, vprašajte najprvo svoje žene, če so zadovoljne, da gredo na farme. Vzemite jih s seboj, kadar farme kupujete, da lahko osebno vidijo kako in kaj. Ako se vaši ženi ne zdi iti na farme, tedaj kar tiho bodite in delajte tam, kjer ste sedaj zaposljeni. Žene, rojene v starem kraju, kar nič rade ne gredo na farme, ker se bojijo, da bodo morale tako delati kot so doma delale. Mislijo namreč, da morajo tako kopati, žeti ali kepe tolči kot se je to doma delalo.
V Ameriki delajo stroji, v mestih kot na farmah. So pa j žene tukaj take, ki delajo ; ravno tako s strojem kakor i moški, možje pa tedaj drugo j delo opravljajo. Take ženske so velik pripomoček k farmar-skemu napredku. Dosti je odvisno in velike važnosti je tudi, v kakšnem položaju so farme, katere mislite vi kupiti. Predno kaj kupite, se morate sami osebno informirati, v kakšnem položaju je farma. Nikdar ne verujte besedam, ki vam jih drugi napojejo, kajti vi boste morali delati, ne pa oni, ki vam s posredovanjem prodaja. Nekatere farme izgledajo v izvrstnem stanju takrat, dokler jih lastujejo stari farmarji, kajti oni lahko kupijo umetno gnojilo v poljubni meri. Farme, ki so vse z umetnim gnojilom prežete, pač ne boste zlepa pripravili, da bi bile rodovitne. Precej pride tudi v poštev, kdaj se selite na farme. Vsak kdor farmo proda, navadno vzame vse s seboj, ostane samo zemlja in poslopja. Ako greste na take farme, na katerih ni nič,
li —--—.......
ne hodite od julija do februari-ja, katji v tem času ne morete nič sejati, stroški pa pridejo v tem času zelo veliki, kajti vi morate vse kupovati kot če bi bili v mestu. Slučajno pa, če nimate dela, tedaj pa le pridite, kadar hočete. Ako prideta ob takem času kot sem prej omenil, tedaj zapravite do spomladi vse, kar ste prinesli s seboj, ko pa pride spomlad, vam bo pa trda predla, ko jc treba kupovati semena, pa živež za sebe in za živino. Dohodkov pa veste, da ne morete imeti prej kot enkrat avgusta meseca, toda prva leta jih kar ne pričakujte v obilni meri.
Konečno pride v poštev tudi vaša narava. Ako kupite farme. ne bodite samisvoji. Ako | vam kdo kaj svetuje, ne povej-| te mu nazaj, da sami dobro j veste, ker ste bili na kmetiji | vzr^jeni. Farma v Ameriki ali pa v starem kraju, to je velikanski razloček. Ni pa tudi v.j^kega za poslušati. Mogoče se včasih pripeti, da vaš sosed | vi zadovoljen, da ste se prese-I lili v njegovo bližino, in tak ! vam- bo vedno narobe svetoval. | Najbolje je, da sledite starim i :'ai mai jem, kako oni delajo in i kdaj oni sejejo, in gotovo boste i najbolje pogodili.
I
Ko boste enkrat na far-i mah, boste vedno dobili kakega farmarja, ki vam bo ponujal različne stvari. Najbolj pripravni za to so judje, ki vam ponujajo različna orodja in ži-| vali. Take kar lepo odslovite I s prijazno besedo. Tako sem j napisal nekaj, kar sem doživel ! po lastnih skušnjah, odkar se i že dolga leta nahajam na far-I mah. Napisano je to za navadne ljudi ne pa za bogatine. Kdor ima polne žepe denarja, j tak lahko dela kar hoče. To velja za take, ki bodo živeli od zaslužka iz farme.
Ob koncu tega dopisa pa že-im vsem slovenskim farmarjem prav vesele božične praznike in srečno Novo leto! Prosim pa, da bi se še kak farmar oglasil v javnosti v korist nas vseh.
Štrajk. Govori se, da bodo ribniški gostilničarji začeli štrajk zaradi oblastnih davščin na alkohol. Zaprli bodo vse gostilne. Kdaj se bo začel ta štrajk se še neve. Le bati se je, da ribniška dolina še ne bo kmalu doživela te sreče, ki bi prinesla veliko dobička — ljudem.
Dandanes je tudi že v navadnih domovih najti aluminijasto posodo, na kateri se radi poznajo razni madeži. Odpravimo pa jih z lahkoto, ako posodo ori-bamo s soljo. Istotako posta-pamo z cinasto posodo.
NO. 149. — PART V.
LETO XXX. — VOL. XXX.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	NAROD V AMERIKI
Mi vsi smo začeli naše življenje z brezzobno čeljustjo, in menda nas bo mnogo tudi s praznimi čeljustmi odšlo iz tega sveta. Ko izpadejo zobje na stara leta, se pokaže prazna in razrita čeljust. Menda ni napačno, ako zovemo to dobo "druga otroška doba," ki nas tako živo spominja na prvotne otroške čeljusti.
Mnogokrat ljudje mislijo, da je otrok rojen z dograjenim okostjem, in da rabi samo rasti, da se popolnoma razvija. Resnica pri vsem tem pa je, da se čeljust in tudi drugi deli telesa razvijajo in rastejo šele tedaj, ko pridejo v porabo.
Ob rojstvu otroka sestoji čeljust le iz ne-; kake priprave za bodočo in pravo čeljust. | čeljustni sklepi še niso dovršeni kakor tudi ne j tisti deli čeljusti, ki pozneje vsebujejo zobe. | dr. James Maiiy Ko pričnejo poganjati prvi zobje, se pokaže j razvoj čeljustne višine. Potem se pokažejo j jamice ali cevke, v katerih se nahajajo novi zobje. Z razvojem teh jamic se formira tudi čeljust.
Čeljust izgleda "otročja," dokler otrok ne doseže 6. leta, ko mu izraste prvi stalni zob. Tedaj prične čeljust z razvojem, da se pripravi dovolj prostora za stalne zobe, ki prihajajo i
na površje. Ko je otrok star " let, so vsi otroški ali prvi zob-, -je v čeljustni vrsti. Ti zobje 1 zahtevajo razvito čeljust. Po ' šestem letu pridejo na dan : drugi in stalni zobje, najmanj štirje. Potem pridejo kočnja-ki, in s tem je poglavitna skupina zob že v čeljustih. S pojavom teh zob, začne čeljust spreminjati svojo formo, ki odgovarja velikosti drugih in stalnih zob. Omenim naj še, da je razvoj čeljusti odvisen po 6. letu od vporabe stalnih zob. če je zguba otročjih zob normalna ter pojav stalnih zob v sorazmerju s prvimi, potem je tudi razvoj čeljusti normalen ali pravilen, z izjemo, ako se ne pripeti kaj posebnega.
Ako prvi zobje pred časoni^ izpadejo, je razvoj čeljusti ta-korekoč ustavljen, in gotovo zelo počasen. Posledica tega
je, da je čeljust manjša kot bi! morala biti. Navadno je taka j čeljust štiri-oglate oblike. To se opazi posebno tam, kjer se rast obrne proti vrhu čeljusti.
Z razvojem stalnih sob opazimo v čeljusti dva pomembna dela, ki pa nista dosti ločljiva. Prvič, ogrodje ali struktura nove nastajajoče čeljusti, drugič jamice ali cevke, ki vsebujejo zobe. Ko človek zgubi vse zobe, je treba misliti na to, da se jih nadomesti z umetnimi zobmi. Kakor hitro izpadejo vsi zobje, se začne zopet nov razvoj človeške čeljusti, ki spreminja svojo formo skozi par let tako daleč, da ima zopet obliko otročje čeljusti. Prva iz-prememba, ki se jo opazi po izgubi zob, je odstranitev zobnih jamic ali cevk. Robovi teh cevk izginejo, a jamice se na-
NEKAJ GLEDE FARMARSTVA V GENEVI iN MADISON
(Napisal Anton Oehevc)
Večkrat premišljujem sam s seboj, kako je vendar to, da se slovenski farmarji tako malo oglašujejo v listu. Mogoče so pozabili abecedo. No ja, ker se nihče nič ne zdrami, bom pa jaz skušal malo opisati naše farmarske razmere. Vem, da jih je veliko, ki bolj to stvar razumejo in so bolj sposobni v pisavi, toda ker jih ni na spregled, mora eden začeti. Urednika ne bom nič prosil za prostor v listu, in če misli, da ni za tisk, saj ve, kam se taka stvar pospravi, ampag le mislim, da bo vse prav.
Kot sem omenil, slovenski farmarji precej molčijo, toda na drugi strani jih pa moram pohvaliti glede napredka. Edini jaz nem tu, ki jim zgago delam, kajti jaz nazadujem. Saj vsak, ki me obišče na farmah, mi vrže v oči, Anton Debevc da odkar sem na farmah, še nisem žeblja zabil. No, o tem boste pa drugič zvedeli, kaj delam po zimi na farmah ali pa čez leto. Ta dopis sem posvetil začetnikom, ki kupijo farmo in oviro za napredek. Največ ovire dela ljudem denar.
Ako mislite kupiti farmo, poglejte kakšno družino imate, če so otroci že odraščeni. Taki ne bodo dolgo ostali na farmah,
J. Jerič
Slovenska
HARDWARE TRGOVINA
Se uljudno priporoča Slovencem v New-burgu in okolici ter želi vsem skupaj vesele božične praznike in srečno Novo leto!
3565 E. 81st St.
KAKO SEM ŠEL V AMERIKO
(Napisal J. Resnik)

Andrew Kavčnik
Velika zaloga cigar, cigaret, tobaka in candy. Vse šolske potrebščine. Baker's Hygrade Ice Cream.
Vesel Božič in srečno Novo leto!
1128 E. 71st St.
Bilo je 27. sept, leta 1906, ko sem se poslavljal od domačih, namenjen na pot v Ameriko. Živo se spominjam svojega sedaj že pokojnega očeta, kako se mu je lesketala solza v očesu, kako je jokala moja dobra mamica, vedno mi narekujoč: ne pozabi Boga in na Marijo! Marija naj bo odsedaj tvoja mati! In sestre ter bratje so mi hoteli iztrgati roko, tako so mi jo stiskali. Jaz sem pa tolažil, saj ni tako hudo. čez tri leta se gotovo zopet vidimo.
Dne 29. sept. ob 11. uri zvečer smo se podali iz Ljubljane na kolodvor. Kakih 50 naseljencev nas je bilo po številu. Vsem nam je bilo tesno pri srcu, ko smo zapuščali svoj domači rojstni kraj in se podali v tujino. Sprevodnik je klical: Podnart! Otoče! In tedaj sem rekel: "Rojaki, na daljno pot gremo! Kaj bo z nami, ne vemo! Peljemo se mimo Marije Pomagaj na Brezjah, ali hočete, da nekoliko pomolimo in se priporočimo Mariji?" Bilo je enoglasno sprejeto. Opravili smo svojo versko dolžnost, ki je bila prav prijetna našim srcem.
Po tridnevni vožnji smo dospeli v mesto Bremen. Na
J. Retnik
Vincenc Gnidica
Slovenski krojač v Newburgu
Vam bo ob vsakem času pomeril obleko in
jo izgotovil tako, da se lahko povsod postavite.
Želi vam vsem prav vesele božične praznike in srečno Novo leto!
3598 E. 80th St.
Anton Malenšek
SLOVENSKA MESNICA
Za praznike zlasti priporočam vsakovrstno sveže in domače prekajeno meso. Zadovoljni boste za praznike, ako naročite PRI MENI!
Vsem odjemalcem želim prav vesele božične praznike in srečno Novo leto!
1217 Norwood Rd.
Tel. Penn 1037
STEVE'S BARBERSHOP
Corner Glass Ave. in Norwood Rd.
Fino striženje las. Moški in ženske ter otroci dobijo pri nas fino postrežbo! Vesele praznike in srečno Novo leto!
LOUIS STERLE
SLOV. GROCERIJA IN MESNICA
Voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto! Vsem rojakom se uljudno priporočam!
^	^ 1054 E. 61st St.
kolodvoru nas je čakal agent,? ki nas je vse izstradane in izmučene peljal v neki zakotni restavrant. Strežaji nam prinesejo na mizo jedil, in tu pravi neki rojak: "Ti se pa kar prekrižaj in moli glasno naprej!" Pričel sem moliti oče-naš v slovenskem jeziku, in menda je bilo prvič v zgodovini, da je v dotičnem restavran-tu odmeval "Očenaš" v slovenskem jeziku.
Nekateri rojaki so šli že drugi dan naprej, nekaj nas je pa ostalo do sobote. V soboto so nas naložili na ladijo in jo pognali proti obljubljeni deželi, čudno se mi je zdelo, da imamo v Bremenu toliko znancev, kajti velika množica ljudi je stala na obrežju in nas pozdravljala z robci. V nedeljo po odhodu je bilo na krovu ladije prav živahno. Mislim si: nedelja je, drugi so šli k sv. maši, jaz sem pa tu ostal med ribami." Vzel sem mašno knjižico v roke in šel na zadnji konec ladije z namenom, da berem iz knjižice. Tu opazim, da me opazuje neki mladenič, i Nagovori me in vpraša, če sem • 1 ve ec. Ko mu povem, da sem pravi Slovenec, mi pove, da se on piše Josip Rus, da je doma iz fare Rob pri Velikih Laščah, da je namenjen v Cleveland, da potuje brez potnega lista, in da nima nobenega naslova, kam bi se podal. Skrbelo ga je, kako bo v New Yorku "prišel skozi." Dal sem mu naslov nekega mojega znanca. V New Yorku je bil kmalu prost in je šel lahko svobodno naprej.
Po vseh predpisih, vprašanjih in odgovorih na otoku sol-1 vvd, smo konečno bili pripeljani v veliko kolodvorsko dvorano v New Yorku. Po malem okrepčilu je prišel zaželjeni lukamatija, ki nas je popeljal proti zaželjenemu cilju. Ker je imel vlak nekje neke ovire, in bi imel dospeti v Cleveland šole ob polnoči, so nas iz previdnosti prenočili v vlaku, in v nedeljo ob 9. uri dopoldne smo prišli na Union postajo v Clevelandu. Ko jaz in omenjeni moj tovariš Jos. Rus stopiva iz vlaka na peron, mi že neki "gospod" vzame kovček in brž z njim na kočijo. Potem še naju prime pod pazduho ter prav elegantno posadi poleg kovčeka. Komaj sem si nekoliko odpomogel od preseneče-1 nja, ko sem rekel: "Gospod, vi ste se gotovo zmotili, prav gotovo ste koga druzega pričakovali." Na to omenjeni kočijaž nekaj zagodrnja in zahteva naslov. Dam mu naslov in rečem: "Vidiš, Jože, dobro nam je tukaj biti. Kako so ljudje postrežni." Seveda mi je odgovoril tovariš, da bo ta postrežba najbrž prav draga. Vprašamo torej kočijaža, koliko bo ta postrežba veljala. Mož je znal nemško in tudi mi smo deloma klatili nemško. Kočijaž nam je odgovoril, da bo računal $3.00. Sedaj se je začelo pravo cigansko gliha-nje. Ponujala sva $2.00, on je pa na vsak način hotel $3.00.
Konečno se mi je vsega tega dosti zdelo, pa sem stopil iz kočije in rekel, da grem raje peš, in tako zaslužim lahko svoj prvi šiht v Ameriki.
Rečeno, storjeno! Vzela sva svoje kovčke iz kočije in jo odrinila naprej, kočijaža s kljusetom pa sva pustila samega sredi ceste. Ko sva en čas hodila, sva prišla na Public Square. Vstopiva se za neki vogal in premišljujeva, kam bi jo sedaj mahnila. In ni trajalo dolgo, ko je stopil k nama neki rojak in vprašal, kaj delava tu. Povedala sva, da prihajava iz stare domovine, da imava naslov, toda ne vemo kam pelje pot. Rojak je sičer rekel, da ne ve, kje je tisti naslov, toda pokazal nama je ulično karo, češ, naj se vsedeva tu gori, in ko je še naročil konduktorju, kje naju naj spusti ven, so se kolesa zavrtela, in šli smo naprej. Po kratki vožnji smo se že ustavili na 62. cesti in St. Clair ave., ravno ko so ljudje od maše prihajali. K nama stopi neki mož, ki vpraša, kam greva, in sva rekla, da v Ameriko. Odvrne nama, da v Ameriki sva že, toda kam hočeva na stanovanje. Pokažem naslov, pa je rekel, da ne ve, kje je to. Povabil naju je v gostilno, rekoč, da bo dal za pijačo. Ko stopiva v saloon, reče: "tu sta dva grinarja, daj jim kaj piti!" Gostilničar je natočil vsakomur
Frank Vesel
NAJVEČJA SLOVENSKA MESNICA
Priporočamo se slovenskim gospodin-njam za praznike, ker pri nas dobite najbolj izbrano zalogo svežega in suhega mesa. Najfinejše šunke, klobase vsake vrste, perutnino in druge dobrote. Naše blago je garantirano čisto in se prodaja po najbolj zmernih cenah.
Tudi vse grocerijske potrebščine.
Vsem našim prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto!
791 E. 185th St.
URADNO NAZNANILO delničarjem družbe
SLOVENSKI NARODNI DOM, 6401-21 St. Clair, Ave., Cleveland.O.
Letna delničarska seja delničarjev S. N. D., se vrši dne 9. januarja 1929; to je druKo sredo v mesecu januarju, ob 8. uri zvečer v Auditoriju prej omenjene družbe. Udeležite sc, da boste slišali poročila uradnikov o stanju in vodstvu. Pokažite s svojo navzočnostjo, da se zanimate za to narodno, to je, vašo ustanovo.
D1BEKTORIJ S. N. D.
Julias Flower Shoppe
6120 St. Clair Ave.
PRILJUBLJENA SLOVENSKA CVETLIČARNA
Pri nas dobite ob vsakem času najfinejše sveže cvetlice, odrezane ali v posodah, sveže in umetne, po najnižjih cenah. Se uljudno priporočamo slovenskim društvom in Slovencem sploh.
POZOR!
Nevestam, ki pri nas naročijo šopke za poroke, damo na dan poroke avtomobil brezplačno.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Telefon Pennsylvania 1741.
VABILO
na
PLESNO VESELICO
ki jo priredi
SAM. DR. LOŽKA DOLINA
v soboto 22. decembra
V SPODNJI DVORANI SLOV. NAR. DOMA NA ST. CLAIR AVE.
Vabi se cenjeno članstvo kot tudi občinstvo iz Clevelanda in okolice, da se vdeleže te lepe zabave. Vsi boste zadovoljni z jedjo in pijačo. Odbor bo vse najboljše preskrbel. J. Barbič trio bo igral lepe komade. Vas uljudno vabi
Veselični odbor.
Pintar Bratje
Kadar hočete najboljše sveže ali suho meso, tedaj se boste gotovo spomnili, da pri Pintar bratih dobite ravno to, kar si želite. Se priporočamo za praznike v obilen poset. Sveže in suho svinjsko meso, fina teletina, perutnina in vse druge dobrote.
Imamo v zalogi tudi najfinejše, domače kislo zelje in repo!
Se priporočamo rojakom za obilen obisk in želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
6706 St. Clair Ave. 6305 Glass Ave.
Tel. Penna 087 I Tel. Florida 7504-J
Penn. 2252
Penn. 2252
J. KREMZAR
(>108 St. Clair Ave.
TRGOVINA S POHIŠTVOM, VIKTROLAMI, RADIOS IN VICTOR PLOŠČAMI
velik kozarec pive. Kmalu smo se spoprijaznili, in vsi gostje so nas "tritali."
Potem je pa sledilo običajno vprašanje, od kod smo, kaj smo in kako. Povedal sem, da sem doma iz Litije, najni mož je pa rekel, da prihaja iz Velikih Lašč. Tu je pristopil neki drugi rojak k mojemu tovarišu, katerega je vprašal, kako in kaj, odkod je doma ,in ni minulo pet minut, sta se že spoznala. Objel ga je in rekel: Jaz sem tvoje matere brat, tvoj stric.
Moj tovariš je bil torej z vsem preskrbljen. Komaj eno uro po prihodu iz vlaka, je že stopil iz bližnje trgovine popolnoma po amerikansko oblečen. Dobro je imeti strica v Ameriki. Proti večeru me je pa več rojakov spremilo na moj naslov v prijazni Newburgh, kjer stanujem še sedaj. Vsem, ki so mi pred 22. leti storili to uslugo, naj bo izrečena prisrčna hvala. -.o--—■
"VSAKA KUHARICA — DRŽAVNICA."
V Sovjetski Rusiji je ženska enakopravnost vsaj načeloma popolna. Tam se ženstvo ne vzgaja za dom in družino, marveč za javno delavko. Ljenin je rekel: "Vsaka kuharica se mora naučiti upravljati državo." Pred deset leti se je v SSSR sklical prvi kongres delavk in kmetic. Danes sodeluje v vaških in mestnih sovjetih 153.600 delavk in kmetic ali 21.4% delavk in 11.8% kmetic.
V	strokovnih zvezah je danes organiziranih 2,569,000 žensk, ki obsegajo 21.1% vseh članov.
V	zadrugah je do tri milijone ženskih članic, to je delavk, kmetic in delavskih žena. Število ženskih listov je zelo veliko; vsi skupaj izhajajo v 700. 000 izvodih, kar razmeroma vsekakor ni veliko. Komunistična stranka se zelo trudi, da pridobi čimveč ženstva na svojo stran; pri vseh strankinih odborih delujejo posebni ženski, odbori, ki imajo nalogo organizirati ženstvo. Propaganda se širi tudi po vzhodnih deželah, kjer ji muslimani, posebno pa duhovščina, zelo nasprotujejo. Kljub temu je danes po sovjetih že tudi 50.000 musliman k.
NAŠA DOMAČA PODPORNA ORGANIZACIJA
(Napisal J. Widervol)
skupnih društev Slov. Svob. Pod. Zveze
v Clevelanda, Ohio,
DNE 12. JAN., 1929
V SLOV. NAR. DOMU V SPODNJI DVORANI
In prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto! Zahvaljujem se tudi vsem za preteklost in se priporočam še zanaprej, in skušali vam bomo postreči še bolje kot v preteklem letu.
Krasna darila za maske.
50c vstopnina.	|
l:n»in»»»»mm»»»m»mmn»»m»
Leopold Kuthlan
SLOVENSKI ODVETNIK
Čez dan: 513 ULMER BLDG.
Zvečer od 6—8 6411 ST. CLAIR AVE.
■oba št. 7. Tel. Rand. 5195
Tel. Cherry 3982
Posebno se zahvaljujem nevestam in ženinom ter družicam, ker ste v tako lepem številu kupovali "slippers" za ženitovanje.
Priporočam se vsem za nadaljni obisk naše trgovine.
Pozor, ženske!
Mi dobro vemo, da ljudje mislijo, da smo šli po gobe. Pa to ni resnica, pač pa je "Ameriška Domovina" preveč zapo-sljena, da bi bili vedno v oglasu. Sedaj smo pa vseeno vprašali upravnika lista, če ima še kakšen kotiček za nas, da damo vediti ljudem, da smo še vedno v businessu. Delo in postrežba prve vrste. Za obila naročila se priporočata Frank Budan & J. Rezelj Co.
St. Clair Wet Wash Co.
3855 St. Clair ave.
Tel. Pros. 1073 (F.)
Trije kralji
pozor rojaki, pred njimi. Miha Gašperja vpraša, kam gre. Miha reče, grem na 16805 Waterloo Rd. k A. Boltezarju naročit obleko. On naredi obleke od $38.00 do $45.00 z dvojnimi hlačami.	(Fri)
PRIPOROČILO ZA NAKUP MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE!
Frank Suhadolnik
6107 ST. CLAIR AVENUE
Trgovina z dobrim obuvalom za celo družino,
Velika izbera za božična in novoletna darila. Zaloga krasnih kravat, ovratnikov, rokavic, nogavic, volnenih jopičev.
Lepe moške in deške srajce, klobuke, kape, pasove, spodnja obleka vsake vrste.
Trpežne zimske suknje, vsake cene od $15.00 naprej. Uljudno ste vabljeni, da si ogledate naše blago in cene, predno kupite drugje. Približno 24 let obstoji naša trgovina, in lahko garantiramo vsako blago kupljeno pri nas, da je vredno denarja, ki ga plačate pri nas. Naše geslo je vsak čas zadovoljiti odjemalce.
Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem želimo vesel Božič in srečno Novo leto!
katero priredi
KLUB
JOHN GORNIK
SLOVENSKA KORENINA
TRGOVINA 6217 St. Clair Avenue
DNE 22. DEC. 1928
začetek ob 7. uri zvečer, V GRDINOVI DVORANI NA 6023 ST. CLAIR AVE Vabljeni ste vsi. Prijatelji, članov in znanci kluba Zabava bo najboljša, smeha dovolj.
KUPUJTE SVOJE BOŽIČNE POTREBŠČINE PRI
VELIKA IZBERA
Občinstvu naznanjam, da sem sc preselil iz 1175 E. 61st St. na 1275 E. 61st St. Vsak čas sem vam na razpolago za popravljanje vaših avtomobilov vsake vrste. Po dolgi skušnji Frank Homovca vam lahko postrežemo po zmernih cenah.
LUSTIG AUTO BODY
1275 E. (jlst Street.
Perfumi in seli perfumov
Toaletni seti, atomizerji in kompakti
Foto aparati, samopojniki, svinčniki
Igrače, ure, dolike
Radio na elektriko	,
Fancy pisalni papir
Izbran božični candy
Cigare in tobak v božičnih paketih
Električni pralni stroji Fada in Eveready električni radio Električni likalniki, ure, žepne, budilke, stenske,
Noži, roasterji, peči, žepni noži, flash lights
Luči za drevo, vozički, igrače.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem!
M ANDEL'S
15702-04 Waterloo Road
Ob vsakem božiču se pojavlja vedno islo staro vprašanje, namreč kaj naj kupimo za naše sorodnike in za prijatelje. Ker smo mi imeli mnogo skušnje v teh zadevah, smo spravili skupaj seznam, o katerem mislimo, da je zelo popolen, in vendar so predmeti poceni dovolj, da vsakdo lahko kupi.
ZA MOŽE: Stojala za kadilne predmete $4.50 Lepe mizice	$6.50
Košare za časopise	$2.50
Nove slovenske plošče 75^ vsaka
ZA ŽENSKE: Vsakovrstne svetilke, za k
postelji budoir, male	in
velike	$2:75
Stojala za šivanje	$17.50
Seti za bufete	$20 OO
Console seti	$76.00
Maytag pralni stroj	$109.75
Grand plinove peči	$23.75
ZA OTROKE: Vsakovrstne igrače po posebnih cenah.
ZA VAŠ DOM: Priročni stoli	$18 00
Priročne mize	$20.00
Ogledala, posebna cena	7.50
Radio in viktrole	$65.00
Nekaj plačate takoj in vam ohranimo predmet.
Ne odlašajte z nakupovanjem božičnih daril. Pridite sedaj, ko je vsa zaloga še popolna raznih daril za može, žene, fante, dekleta in deco.
Predno greste drugam, pridite v domačo trgovino in prepričani bodite, da boste najbolj postreženi. Se vam priporočam
JOHN ROZANC
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
15721 Waterloo Road
Stanisla E. Opaskar
UČITELJICA NA PIANO
1106 E. 64th St.
Suite No. 8
A. Grdina & Sons
6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd
John Klaus
SLOVENSKA GROCERIJA in CANDY
Sprejemamo tudi naročila za barvanje hiš in papiranje sob. Ob vsakem času vam damo točno, domačo postrežbo, s katero boste zadovoljni.
Vsem prijateljem in znancem voščimo vesele božične praznike in srečno
Novo leto!	i
641 E. 185th St.
Tel. Kenmore 3125
M ANDEL'S
LEKARNA	HARDWARE
Zadnji čas za božična darila
Brezplačno dobite pri meni ta teden lepe stenske koledarje
[ Rad bi nekoliko napisal o naši domači organizaciji — o [ Slovenski Dobrodelni Zvezi. Po mojem mnenju mi Slovenci i in Hrvati še vse premalo cenimo našo domačo organizacijo. :	Kaj se pravi to "domača organizacija?"
Vzemimo n. pr. družino. Ta družina ima toliko prijateljev in svojih članov, da ako bi napravili svatbo, da ne bi bilo potrebno okoli drugih/vabiti, ker je domačih dovolj, da ne bi šli v največjo dvorano v naselbini. In mar ni tudi naša Slovenska Dobrodelna Zveza ena velika družina, mar nismo mi Slovenci in Hrvati podobni oni družini. Ali ni naša prva dolžnost, da se oklenemo naše domače organizacije, kjer se bomo lahko počutili vsi kot ena družina. Ne samo oče in mati morata biti pri tej organizaciji, pač pa vsi člani vse dru-j. widervoi žine. Ako bi se to zgodilo, kar bi se lahko, kako ponosen bi bil potem naš glavni predsednik John Gornik in ves glavni odbor.
Ko to pišem, se spominjam iz lastne skušnje, da si nekateri predstavljajo Slovensko Dobrodelno Zvezo kot preveč dobrodelno, namreč, kadar pride mesečna seja, jim ni mar, da bi prišli na sejo in redno plačali svoj asesment. Vsak bi si
moral zapomniti, če se ne pla-"!/-
čuje, se tudi podpore ne more deliti.
Oni, ki imajo na stanovanju takozvane "bordarje," bi mo-e rali najprvo vselej paziti, da so a vsi stanovalci pri domači orga-
-	nizaciji. Ako rečejo, da spa-
-	dajo v Zvezo, tedaj jih lahko z
-	veseljem sprejmete na hrano in
-	stanovanje, dasiravno je danes s ta veliki križ z borderji, in si-
-	cer radi te prohibicije, ker žep 3 nekaterih nikakor ne drži de-
-	narja, a vendar bi morala biti 3 prva skrb vsakogar, da je pri
društvu, zlasti pa da spada v . domačo organizacijo.
• Vsak kdor pozna poslovanje naše Zveze mora priznati, da 1 je to najboljša organizacija, zanesljiva in poštena. Koliko je že dobrega storila, koliko solz je že posušila. Tudi upra-j va je izvrstna. Nad pol milijo-
-	na dolarjev ne leži mirno na ' kupu, ampak Zveza posojuje ta
denar za primeroma nizke obresti svojim članom, da pridejo do svojih lastnih hiš in domovanj. Zveza ima pod svojim okriljem 48 društev, in vsa društva se prav po bratsko med seboj razumejo. In konvencije. Ni še dolgo tega, ko je minula 6. redna konvencija Zveze. Bil sem že na mnogih konvencijah, pa nikjer še nisem videl, da bi se delegati tako lepo po bratsko razumeli med seboj kot smo se pri tej Zvezini konvenciji. In pomisliti je treba, da nismo vsi enakega političnega ali verskega mišljenja pri Zvezi, pa se vsi lepo razumemo. Prav z zadovoljstvom se spominjam zadnje konvencije v Lorainu, in mi je še danes dolgčas po njej. In kakšnega govornika imamo za predsednika! Kako se je John Gornik trudil, da se ne bi nikomur zameril, da smo vsi dobili enake pravice, prav kot tedaj v Ribnici, ko smo pod kozolcem sedeli in karte igrali, pa se je kozolec podrl in je padlo na vse enako. Jako mi je ugajal tudi Jakob Resnik iz Nevv-burgha. Kako on lepo počasi in razločno vse raztolmači: dajmo, da bo naša organizacija najmočnejša in največja slovenska organizacija. Spominjam se tudi delegatinje Mrs. Poljane iz Barbertona. Meni se zdi. da je bila najbolj lepa in najbolj marljiva. Vso konvencijo nam je govorila, da se v Barbertonu nekaj kuha in pripravlja, in da je tam tako vroče, da ni za živeti, in glej jo, takoj po konvenciji so nas že presenetili z novim mladinskim društvom, kar je gotovo ne mala zasluga Mrs. Poljanče-ve. Malo vrjamem ženskam, toda sedaj pa veliko več. Ravno tako je bila.marljiva tudi Angela Kozjanova v Lorainu. Tri dni smo bili tam pa nihče ni vedel, da se bo tam ustanovilo novo društvo, in kar naenkrat so ga nam postavili ' na oder, in menda se ni še nikoli zgodilo, da bi bila cela delegacija navzoča, ko se je ustanovilo novo zvezino društvo.
Kako so bili glavni uradniki in delegati ponosni.
Kako smo bili tudi radovedni kaj bo priredila naša glavna uradnica in voditeljica častne straže, Albina Novak! Kako j krasen prizor je bil v dvorani, zlasti tedaj, ko so se klicala J imena umrlih članov in članic. Marsikoga je pretreslo, ko je i čul ime svojega prijatelja ali znanca ali celo sorodnika.
Pri taki organizaciji je v resnici prijetno biti, in ali mar i ni res dolžnost, da pristopi vsakdo k Zvezi, kjer vlada tak ( mir in zastopnost! še traja I kampanja do konca tega mese-1 ca. Mnogo prilike imate se-1 daj, ker potem, ko bo kampanja zaključena, ne bo več tistih ugodnosti za pristop. Nobene pristopnine, nič ni treba za zdravnika plačati. Le en asesment odračunate, pa ste član Zveze, in znak kupite, da se v javnosti lahko pokažete kam spadate!
Stariši, vpišite svoje otroke j v domačo organizacijo. Samo 15c na mesec plačujete, pa j imate otroka dobro zavarovanega. Ako sta oče in mati člana Zveze, nikdar ne pustite, da tudi otroci ne bi bili. Kjer sta oče in mati, tam je prostor tudi za otroke. Tako storite svojo dolžnost in delate vse potrebno za večjo in boljšo Slovensko Dobrodelno Zvezo. Kako lepo organizacijo imamo v resnici v državi Ohio. Nad šest stotisoč dolarjev je premoženja, zraven pa nimamo nikdar nobene naklade, vse se v redu izplačuje po dobro zamišljenih načrtih in Rravilih. Z glavnimi uradniki se lahko vsak čas pogovorimo, naj bodo vprašanja, prošnje ali pritožbe, vse se mirnim potom in točno reši v vsakogar zadovoljnost. In na naš glavni urad smo tudi lahko ponosni. Kadar se gre za kako važno stvar, glavni urad nič ne dela po svoji glavi, pač pa skliče skupaj društvene uradnike na skupni sestanek, kjer se lahko po domače pomenimo. To je nekaka domača konvencija, ki traja 3 do 4 ure, ne velja nič denarja, pa se marsikaj koristnega ukrene pri takih sestankih. Ako bomo tako tudi v bodočnosti delali, nam je zagotovljen velik napredek. Bodimo vsi ponosni, da smo člani Slovenske Dobrodelne Zveze.
Želim vsem članom in članicam prav vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Ali potrebujete
PERJE in PUH ! ' '
na postelji? r; - " "ft,4®- <
Pišite naši slo- JpSqU,- - 11 vanski tvrdki za	*
u zoreč perja, ka-	.	*
tcrc pošljemo JS:	■ ^
vsakomur BREZ-#j ' o
PLAfiNO. V za-g?-a.*:.-*- -------
logi imamo tudiK^
blazine in pernice. Pišite na naslov:
A. STETZ FEATHER CO. 138 Passaic Street,	Passaic, N. J.
Voščim vsem mojim odjemalcem
Vabilo na priprosio domačo zabavo
NAZNANILO
Nasveti n Božič.
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 18Sth St.
Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle.
POZOR!
Ali ste že pregledali vaše strehe, žlebove in furneze?
Ako ne, pokličite nas in z veseljem vam bomo naredili, kar te tiče nase stroke.
JERRY GLAVAČ
1052 Addison Rd.
Florida 5779-J.
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan)	Podružnica na 670 E. 152nd St.
1259 Union Trust Bldg.	(Nasproti Slovenske Zadruge)
E. 9th in Euclid Ave.	Zvečer od 6:30 do 8:00.
Telefon Main 7260.	Soboto popoldne od 3:00 do 5:00
Telefon Genville 7889
Največja slovenska knjigarna v Ameriki
Jos. Grdžtia
lastnik
6121 St. Clair Avenue.
Zaloga vseh vrst knjig, molitvenikov, primernih za božično darilo. Imamo tudi lepo zalogo svetih podob, kipov in slik, božične razglednice, pratike za leto 1929.
Zaloga cigar in candya. Gramofonske plošče.
Vesele božične praznike voščim in srečno Novo leto!
General Majster, ki je ob prevratu iztrgal Maribor Nemcem iz rok. (Glej opis v II. prilogi, stran 5.)
Darilo, ki stalno daje.
Model 4-20 ortofonična vik-trola po klasičnem angleškem načrtu. Cena ji je $135.00, z električnim motorjem $35.00 več.
Vsakovrstne jamčene ženske zapestne ure
Moderne, jamčene ženske zapestne ure
Ura, ki sem jo že dolgo želela"
Darilo, na katerega bo ponosen celo življenje
ortofonične godbe 7
fflBSWMm M
Ako želite darovati ženi, materi ali ljubici lep diamantni prstan, posluiite se moje skušnje pri izbiranju tega darila.
PRIMERJATE jo edino lahko z resničnim* petjem in igranjem umetnikov samih. O tem se morete prepričati v petih minutah pri najbližjem Victor trgovcu. Ortofonična viktrola je edini instrument, ki Vam prinese zaže-ljeno godbo naravnost v Vaš dom na tako čudoviti način.
Važno je, da slišite svojo najbolj priljubljeno godbo, kakor jo proizvaja ortofonična viktrola, kadar igra Viktor j eve ortofonične plošče. Napravite si vesele praznike z novo ortofonično viktrolo v svoji hiši.
Ime Victor je Vaša garancija.
Ameriške in švicarske; za malčke in odrasle
V zalogi imam: ACME, ATWATEK KENT, BOSCH COLUMBIA EDISON in SONORA,
NAJPRIMERNEJŠE DARILO DRUŽINI CENE OD $65 NAPREJ
Če želite kupiti gramofon, piano, gosli, kitare ali harmonike, oglejte si blago in cene v mojem modernem oddelku muzikalij predno greste drugam.
KUPITE DANES, PLAČAJTE DRUGO LETO
Odprto vsak večer
Zopet zapor. Na dan desete obletnice italijanske zmage je plapolala na gradu pri Tolminu ogromna jugoslovanska troboj-nica. Radi tega zločina sta se morala zagovarjati pred goriškim tribunalom 20-letni dijak Venčeslav Tuta iz Tolmina in 19-letni Viktor Logar tudi iz Tolmina. Tuta je bil razen tega obtožen, da je razpečaval slovenske knjige in otroško be-rilce "Prve korake." Sodišče je obsodilo Tuto na dva meseca zapora. Logarja pa na dva meseca zapora in 200 lir globe.
GOTOVINA ALI LAHKI ZAUPNI OBROKI
Frank Cerne
Tel. Randolph 0465
CREDIT JEWELER. RADIO & MUSIC HOUSE
ZAHVALA IN ČASTITKE ZA BOŽIČ IN NOVO LETO
Ali " g	K
Poznate Užitek
OČITNA IZPOVED 30 LETNEGA GREŠNIKA
(črtica iz vojaškega živjenja. — Napisal Anton Miklavčic)
Približuje se nam zopet prekrasni praznik — Božič; kmalu bode tukaj in z njim tudi tolikanj zaželjena Božična .številka naše Ameriške Domovine, opremljena z najrazličnejšim poučnim in zabavnim čtivom. Tudi jaz hočem podati čitateljem neko zgodbico, ki se mi je pripetila v času vojaške službe, in katerega prestopka ni slišala še nobena spovedni-ca, ker kot ubog vojak si tega nisem štel v greh. Zgodbica je kratka in dotični moj prijatelj, ako je še živ in ako bo te vrstice čital, se bo nedvomno najprisrčnejše smejal, ko se bo spomnil, da sva jo dotično noč tako poceni | izpeljala. Zgodilo se je sledeče: — Nekega dne v jeseni leta 1897 se je urnih korakov | pomikala, ako se ne motim 14 dož močna , straža 17. pešpolka od št. Peterske vojašnice Anton Miktavcic proti precej oddaljeni smodnišnici — "Pulver Magazin" na Ljubljanskem polju. Veselo razpoloženje je vladalo med nami, toda isto se je spremenilo, ko smo že vsak po enkrat okusili sad smodnišnične službe. Ob . jedenajsti uri ponoči mi zopet izroča vojak stražnik svojo službo za prihodnji dve uri. Po sprejemu iste se obrnem ter jo mahnem s puško na rami okrog poslopja štv. 3. med tem ko
tisoče murnov prepevalo njih', večerno pesem. Krasna noč;| le tu in tam se prikrade bleda luna iz oblakov, da tudi ona malce pokuka na tiho zidovje obširnega "Pulver Magazina." Drugikrat prikorakam okrog tihega poslopja štv. 3, ko nenadoma zagledam kakih 30 korakov pred seboj neko temno senco. Ker sem se dobro zavedal svoje službe in dolžnosti, sem dotično prikazen ustavil, toda ona se mi kljub temu še približuje; ko pa sprevidi, da se z menoj ni šaliti, (puško namreč sem imel že pripravljeno za streljanje) se ustavi in smeje reče: Tone! ali me ne poznaš? — Tristo drenovih naj te pocitra, na kak način si pa svoje toliko odgovorno mesto zapustil? Ali ne veš da je življenje celega ljubljanskega mesta nocoj v tvojih rokah? — Kaj ga lomiš Tone, mi odgovori, si li res toliko pameten, da bode sedaj tako pozno kdo tukaj roogvilil s slabim namenom, mesto da bi doma spal pod gorko odejo.
Na vsa moja prigovarjanja, naj gre nazaj na svoje odka-zano in tolikanj odgovorno mesto — je bilo bob ob steno. Pripovedujoč mu, ako ga kdo sedaj zasači, ko je zapustil svoje mesto je najmilejša kazen 10 let zapora v trdnjayi, in ko to kazen presto j i mora nazaj k vojakom, kjer mora ponovno odslužiti 3 leta vojaške službe in za priboljšek se dobi navadno še jedno leto. (Nachdien).
Ni časa za pridiganje, me prekine — naš Jože že lepo spi tam na Dunaju in ne bo o tem ničesar vedel, — niti sanjalo se mu ne bo s svojo puško naredi pa kakor jaz in te dve uri, ko imava še stražiti tukaj, nama bodo bliskoma minule. Po celem telesu se tresoč, se naposled udam prijatelju. Kakih 50 korakov od mojega odkaza-nega prostora je bila njiva s krompirjem, tukaj se ustaviva ter pričenjam težkim sr-j cem in tresoč se po celem tele-j su, izročati mojo ljubljenko-
puško štv. 1562 ter moje stre-ljivo — krompirju v varstvo. Ko bi me bil on videl podnevi v tem položaju, bi se me bil gotovo usmilil ter pustil na odka-zanem prostoru. Po končanem začasnem pogrebu jo mahneva urnih krač dobrih 15 minut hoda v bližnjo vas Zešce. —
Hov! Hov! se zasliši preteči glas nočnega vaškega čuvaja. Postojva par minut, da ta stražnik zopet zaspi, mi veleva moj prijatelj! Ko leže zopet ' grobna tišina nad vasico, sple-1 za on z mačjo hitrostjo na ! bližnjo hruško, jo prav po vo-'jaško strese, nakar se je ona bogato odzvala, sad je bil namreč dobro dozorel. Prišedši z drevesa k meni, prav prijateljsko reče: Tone! Kaj pa vendar 'gledaš, videl itak ne boš nič, ker luna se je skrila sedaj za oblake — da, ker se sramuje najnega dela, ga prekinem. Nato poklekneva (toda ne k molitvi) ter se kleče plaziva za sočnatim sadom, dokler si ne napolneva vseh žepov. Po dokončanem delu jo ubereva nazaj v pred la-atkem zapuščeno Jožetovo službo na "Pulver Magazin." Pred razidom mi še pošepeta na uho, da naj bo ta najin način tajen, vsaj dokler bodeva pri vojakih, kar sem mu tudi svečano obljubil. Bil sem mož beseda in šele sedaj, po preteku 30 let sem si olajšal svojo vest.
Ko sem bil zopet na svojem mestu s puško na rami, zvesto? — opravljajoč svojo službo, zaslišim kmalu, kako se mi približuje menjevalni podčastnik z novo stražo. Ko prispe do gotove bližine, ga ustavim tako glasno, da se vsi h kratu ustavijo, in še danes si nisem v svesti, da je bilo pri podčastniku takrat vse v redu. Po izmenjavi straže jo mahnemo nazaj na stražnico, kjer mi je rekel podčastnik sledeče: "Ko bi se ti tako junaško obnesel kadar pride garnizijski ihšpekcijski častnik (Garnisons Inspection) (jeden višjih častnikov) bi te takoj povišal. Lepa hvala za povišanje g. korporal, kajti jaz sem popolnoma zadovoljen s tem, da sem Vam tako ustregel s svojim nastopom. Da, takih stražnikov je treba kakor si Ti in naš cesar Fr. Jožef bi bil lahko ponosni na nje. Jaz seveda sem bil drugačnih misli. Ko je možtvo pospalo, sva se z mojim ' prijateljem podala pred stražnico, kjer sva čuvala na morebitni obisk, "Garnisons Inspection-a" in prva poštena uničevala ostali sad, ki sva ga dobila v času najine straže v nepozabni vasici Ješce.
Sedaj pa prosim v svojem in v imenu mojega prijatelja do-tičnega lastnika hruške odpuščanja, ter želiva, da bi mu rodilo dotično drevo vsako leto več, da bi bil na ta način zadostno poplačan za pokradeni sad v letu 1897.
še danes po preteku 30. let se mi lasje ježe in mrzel pot mi stopi na čelo, ko se spomnim na ta dogodek, ko sva z mojim prijateljemw toliko riskirala za zapeljive hruške v vasi Ješce pri Ljubljani.
Ko bi bila takrat z mojim prijateljem zasačena, bi jaz ne bil okušal prihodnje Hoo-verjeve "prosperitete" tukaj v Ameriki.
—--o-
BOŽIČNA DARILA
Vaše zadovoljstvo pomeni moj uspeh!
Raditega sem se založil z bogato izbero primernih daril po zmernih cenah. Na ta način upam in želim biti vreden vašega obiska ter pridobiti vaše zaupanje in naklonjenost... Pri tem pomnite, da vse blago je jamčeno.
Pridite in izberite svoja darila iz bogate zaloge diamantnih prstanov, ženskih zapestnih ur, moških žepnih in zapestnih ur, namizne srebrnine, vsakovrstnih verižic, brušenega stekla, namiznih elek. lamp, itd. itd.
6033 St. Clair Ave.
ortofonična "^lCtfOla
Victor Talking Machine Co.	^Camden, New Jersey, U.S.A.