a o m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENS KO PRIMORJE jj ^0 2.štev.337 - Cena 4.- lire Pc^n!na p'a’‘ > !»*', elo* i.** 0 TEDEN DNI SPLOSNE STAVKE) uresnlčenia naših zahteul Delovno ljudstvo cone A, z materialno in moralno podporo vsega primorskega ljudstva in ob izrazih solidarnosti jugoslovanskih narodov ter demokratičnih množic v svetu odločno vztraja, kljub vsem oviram v splošni stavki Stavba v Trstu ii -wvww^ ^ 1 v teku včerajšnjega dne se *Nl >rr8ta ln okolice 111 ®Pre-Itej' ° 5bavka se Je nadaljevala večjih sprememb. Hodili smo *°<*a jutra po mestu, razgo-z delavci, vpraievali po 1% U V bovarnab in o nazorih teh vcev glede sedanjega stanja. %vedr.dal3e tra^a atavka’ tem b01^ bi borbeni postajajo naši .tV *' 80 aam govorili vsi brez ■ 'j e' Kljub peščici stavkokazov (L °“°roienim jamstvom policije, z delom v poedinih to-■ ker tudi tam ogromna ve-■t,vkf&vka- V večini obratov pa Sltj J° Vsi *n ne hodijo na delo btpo S ponosom so nam t)[eiJVe^0va'i delavci pivovarne ' * 0 svoji «100%» uspeli stav- a tovarna ima zdaj glavno < in n-broj ljudi občuti našo S0 °?romno ljudem prikliče-S(,,0f ^ način v spomin, da ni 'ko ^ krez Posledic po fašistov-•p,ati naše pravlce.» let"" h Krajih je prišlo v Trstu 4 l ricl Sami se moramo branili Mine, bombe, bencin in vžigalna sredstva upo-rabllalo Proti slovenskem ustanovam v Gorici p?: & n« » e f* :e ^ do aretacij, na več kraj->r0ya a° tudi stavkujoči reagirali traitlv stavkokazom, ki so vozili 1 *J Va,jsj[ia-’e’ Zato so razbili šipe tram. "«vo‘rn Voz°vom včeraj ob 14. uri N)6*''1 8811 Cilino, ob 15. uri na krt amwtu tramvaju št. 9, ob 16, tj .,,Vflna tramvajskima vozoma ki. ci B. Angelico. Ob 16.30 so t^Tarnkajšnje ccrkvo ponovno titj ‘ tramvaje, čeprav jih je žči-vi'na policija. „ stotna stavka v Miljah ii , V~t°tno je stavka uspela tu- * i>Ui ***■ -tKHtdko prebivalstvo L »Vo solidarnostjo oskrbuje Sr!* Z živili. Vsi lokali, tovarne j °vine v Miljah so zaprti. De. • s° tistavili le črnoborzijanki “ ii toh0tn iz cone B> ilma MPle* ak in ga razdelili; drnobor-!l'ii rban ,Pa izročili milici na jugo- it'11 beij, ena bloku. H la ,V zivil je dobro organizlra-^terlh ^ občudujejo okretnost delavcev, ki so pri tem h, A' Vse je porast ke. H,* 86 aktivno udeležujejo '‘'o u,,",6 borbe ln nikoli jih še ni OUk0 v J $ ti y 'j 3 .N S kot miljskem ljudskem . v teh dneh. Civilne po-_ r *o takega silnega navala ®*4. y edinosti nikjer ni na spre-okrareh bližnjih vaseh miljske. (t‘ Pa 80 ljudje protestirali >0* z Jivnjker ^ policija za3<'8la *a stavkujoče. A ^h».Vratku iz Milj smo Izvedeli *01tdarn°sti s strani tro* atrainikov napram de- i Toninu v najžiaiii uv X i. z^Ustill ‘so voz moke in K. vil, ne da bi ga ustavili. V* d^O^fdentrala klicala na odgo-jaf iie *° odgovorili, da oni ven. ?0rejo nastopati proti de-' kl »tavkajo. •i" t>fijn°Pi8nik' ki je bil priča te-i % ^u> je tudi ugotovil, da se ^odstotno izvaja v Bar-N|i ®°vine so V3e zaprte, ra-y*,tMpi* ^VHi, ki Pa se tudi točno K' pflst "* zapirajo ke ob 10. uri. sbi- .atllsdu pri Sv. Andreju so nju' ^njttnlki dodeljeni raz- \ vaii znak solidarnosti s ble~0ni pa 30 odklonili izto- V,blago V^bvorn staykujočih v živahnem J °kln' tudl včeraj smo tpazo. k clie, tP”e kvtomobile tn jeepC ^ — Za cono A in so se J6 *av n& raztovarjanje blaga, . je y, l( udi- V|?Pzrilika vojaška lastnina. »J^PIn«ta;* 8m° Povsod opazova- tl ' A rt Z % v ;0j' i * J / */ v<^craJ smo opazovali Ik^Sti. ^ °boroženiml civilnimi C “''d v?dar Jc bila neka raz' k ^ ^ /-fcraJšnjlm in današnjim > ^esti rt>fcnost množic je zna. S rst v la- Ce Obidi < dneh zdaleka ne kaže V ^0'bjo"6 živahnozti In celo «t», 'e i, ~i tramvaji so prazni, 1)01,30 zam<”iu se b. y,, Čudna tišina vlad_ Vv'to s.,a kl spominja ln 3e V... ada \i i. kad: z vročimi poletni-ar Je čutiti vse več 8oP»mem ozračju in ? 1(1 PlohlaltUlek' 0,aJ*ujoče ne- % Pod pokroviteljstvom CL>N-a so goriški fašisti, organizirani v tkzv. teroristični «Divisione Gorizia», nadaljevali tudi v noči od 5. do 6. julija s svojimi zločinskimi napadi na mirno prebivalstvo Gorice in ljudske ustanove. Prav to noč so posebno divjali. Mina zaradi dvojezičnega napisa Okoli dveh popolnoSi je podtaknjeno strelivo popcflnoma razneslo in razdejalo trgovino semen in žita — A. Samsa, v Oberdanovi ulici v Gorici, ki je imela dvojezičen na. pls. Vtis, ki. ga dobiš ob pogledu na to razdejanje je strašen. Železni zastor je popolnoma razdejan, streha pa odkrita. V notranjosti je vso razneslo. Materialna škoda je zelo velika in gospodar je ob vse. Značilno je, da je demolirani objekt nasproti glavne vojašnice civilne policije. Od vojašnice ga loči le cesta. Katoliško tiskarno so hoteli zažgati Katoliško tiskarno v ulici Placu-ta kjer tiskajo slovenski list »Soški tednik» in italijansko antifašistično glasilo «Fronte Unico*, je lila Coriškem so neomajni Po vseh podatkih in vtisih, ki smo jih dobili o splošni stavki, je soditi, da bodo delavci vztrajali pri svojih upravičenih zahtevah in da ne bodo prej pričeli z delom, dokler se ne uresničijo njih upravičene zahteve. Kmečko prebivalstvo in podeželje je z delavci solidarno. Pomaga svojim sotrpinom tudi materialno ln moralno. V cementnem podjetju Anhovo stavkajo vsi. Tudi v podjetju SAFOG v Gorici počiva danes vse delo, le v predilnici v Podgori so se pojavili stavkokazi. V Furlaniji, v Krminu in Gradiški so zaprta in ne obratujejo manjša podjetja. Ljudstvo odobrava odločnost delavcev. Za stavkujoče skrbijo in jim de. lijo hrano, skrbijo pa tudi za družinske člane, ienp in otroke. Tako je n. d. v Gorici dobila vsaka oseba od stavkovnega odbora po 1 kg moke, vsak delavec pa po 1 kg krompirja. Z zelenjavo, mlekom itd so preskrbljeni vsi stavkujoči kakor tudi njihove družine. Delavci v cementarni Anhovo so preskrbljeni s hrano od svojih sovaščanov in okoliških vasi. Morala stavkujočih je odlična. Delavci zatrjujejo, da bodo nadaljevali s stavko vse dotlej, dokler se ne uresničijo njih zahteve in dokler jim ne bo varnost zagotovljena. Fašistični pogromi in izzivanje novorojenih fašistov pod pokroviteljstvom gori-škega CLN-a so strnili delavce in kmete, ter jih obenem tudi razdražili tako, da bodo merodajni člni-telji morali nekaj ukreniti proti povzročiteljem takega stanja; to pomeni proti CLN-u. Danes sta stopili v stavko tudi avtobusni podjetji «Riti» in «Gie-lialnl*. To je zelo pomembno in važno, saj Imata ti dve podjetji na Goriškem v rokah vse avtobusne proge. Tako Je prekinjen ves civilni promet po Soški dolini, proti Vidmu, proti Trstu, itd. Osebje prevoznih sredstev teh podjetij, ki so prevažala blago (kamioni), Je že stavkalo poprej. Sedaj se jim Je pridružilo še ostalo osebje. Danes so na poti iz Gorice v bli-ilnl Bovca aretirali člana okrožne. Ka plenuma SIAU dr. Mirka Šlibarja in ga skupaj z avtomobilom odpeljali na goričko kvesturo Vzrok aretacije in zaplembe avtomobila ni znan. okoli dveh zjutraj napadlo 5 zločincev, da jo zažgo in uničijo. Proti tiskarni t. j. proti oknu knjigoveznice so vrgli najprej veliko steklenico z bencinom. V tem hipu je slovenska samozaščita, ki je bila v notranjosti tiskarne, odprla okno in tako preprečila nadaljnje nakane plačancev. Iz oddaljenosti kakih 10 metrov so zagnali vžigalno bombo italijanskega izvora z namenom, da bi bencin zajel plamen. Bomba pa je zgrešila cilj in se razpočila v taki oddaljenosti, da ni prišlo do ognja. Da se je to zločinsko dejanje izjalovilo, gre predvsem zasluga samozaščiti, ki bdi cele noči, da čuva in brani ljudske ustanove. Zločinci so imeli vsak svojo stekle-bencina in verjetno tudi vžigalna. sredstva. Zaščita tiskarne je videla, kako so bežali s stekleni- cami v rokah po ulici Don Bosco. Upajo, da bodo prišli tolpi na sled, ker je neka oseba enega izmed malopridnežev spoznala, ko je bežal z ostalimi. Eksplozija -je bila tako huda, da je kmalu nato prišla na mesto vojaška in civilna policija. Nabralo se je tudi mnogo ljudi iz okoliša. Vsi so ogorčeno obsojali tako zločinsko delovanje, ki ga izvršujejo plačanci že vse te dni pod pokroviteljstvom goriškega CLN-a. To početje je posledica pozivov CLN-a, ki jih je že začetkom tedna dal nalepiti po zidovih in hujskal z njimi pristaše, naj bodo solidarni z Izvrševalci pogromov prot; antifašističnim ustanovam v Trstu. Da je delo reakcije preračunano in načrtno, je zgovoren dokaz ponočna grožnja, ki jo je tiskarna dobila po telefonu že prej- šnjo noč. Ob tej priliki so pobudniki terorističnih atentatov v Go. rici dal; jasno razumeti, da bodo pognali tiskarno v zrak, čim bi izvedeli, da bo Gorica sestavni del »nove italijanske republike». Stopnjevanje terorja v Gorici je doseglo vrhunec. Skrajn; čas je, da se mu napravi konec. Kako? Ker se je policija izkazala nesposobno, je nujno potrebno nekaj ukreniti. Na dlani je, da bi CLN-ovcl prav gotovo dosegli svoj cilj s sistematičnim uničevanjem ljudskih ustanov mestnih četrti, sedeža okrožnih organizacij in odborov, tiskarne in drugih objektov ako ne bi imeli samozaščite. Žalostno je, da se CLN-ovci znašajo že nad nedolžnimi dvojezičnimi tablami, kot kaže primer trgovine Samsa. Kar se pa tiče samozaščite, ugotavljamo, da teroristi uspevajo opusto-šiti in demolirati, kjer koli samozaščite ni. Najlepši dokaz zato je bližina policije trgovini Samsa. Na. sprotno pa vidimo, da civilna policija straži goriški CLN, akoravno ni bila do danes nobena ustanova šovinističnih organizacij CLN-a niti dotaknjena. Zavezniki bodo morali priznali upravičenost zahtev ljudstva Julijske krajine pn priključitvi k FLRJ Izvršni odbor SIAU za Julijsko krajino krajino in Trst solidaren z borbo italijanskega in Trst zasleduje s polnim odobravanjem gi- in slovanskega delovnega ljudstva cone «A» gantsko borbo italijanskih in slovanskih de- x in Julijske krajine, ki ne bo nikoli dopustilo, lovnih množic Trsta in cone «A» Julijske krajine, ki so občudovanja vredne za svojo vztrajno nepopustljivost, v naporih za dosego osnovnih demokratičnih pravic, ki bi mu jih pod krinko raznih tako zvanih demokratičnih strank skriti fašizem ponovno hotel odvzeti. Tudi na svetu sc> le neke sile, ki bi hotele prezreti upravičene zahteve teh delovnih množic Trsta in okoliške cone s tem, da bi jim za ogromni delež, ki so ga doprinesle na strani velikih zaveznikov že v teku oborožene borbe za osvojo osvoboditev, narekovale razne nesprejemljive rešitve problema Trsta, ki je sestavni in neločljivi del svojega naravnega zaledja Julijske krajine. Zato je Izvršni odbor SIAU za Julijsko da bi se na področju Trsta in okoliške cone razvil novi fašizem, ki se je tako nekulturno in divjaško razkrinkal v zadnjih dneh. Izvršni odbor SIAU za Julijsko krajino in Trst je zato tudi prepričan, da bodo italijanske in slovanske delovne množice Trsta in Julijske krajine v svoji trdi borbi proti domači in importirani fašistični drhali zmagale in da bodo uresničile svoje težnje po združitvi z naravnim zaledjem, ko bodo veliki zavezniki morali priznati upravičenost njihovih zahtev po priključitvi celotne Julijske krajine k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. IZVRŠNI ODBOR SIAU ZA JULIJSKO KRAJINO IN TRST BORU! SE BOMO DAHE Zli lil AS H PRAVICE Kardelj o pariških shiepih Jugoslavija kot zavezniška država smatra, da brez njenega pristanka ne more nihče odločiti o miru med Jugoslavijo in Italijo Ljubljana, 6. Ob prihodu iz Pariza v Ljubljano je dal podpredsednik zvezne vlade in šef jugoslovanske delegacije na mi-mirovni konferenci novinarjem v Ljubljani naslednjo izjavo. Konferenca štirih ministrov v Parizu je prinesla sklepe, ki jih narodi Jugoslavije ne morejo sprejeti. Ne morejo jih sprejeti zato, ker ti sklepi po. novno, kakor leta 1920 v Versaillesu, dele slovenski in hr-vatski narod med razne države in s tem predstavljajo težak udarec nacionalnim pravicam naših narodov. Na drugi strani teh sklepov naši narodi ne morejo sprejeti tudi zato, ker so naši narodi v tej poslednji vojni na strani naših zaveznikov dali ogromne žrtve za svoje osvobojenje in predvsem za osvobojenje tistega našega ljudstva, ki je bilo po prvi svetovni vojni vrženo pod jarem tujih osvajačev in zatiralcev. Pariški sklepi na eni strani dajejo Italiji pas ozemlja, ki je kompaktno naseljen s Slovenskim prebivalstvom. V tem pasu živi 60.000 Slovencev in okrog 16.000 Italijanov, od te. ga 14.000 v Gorici. Ti sklepi dajejo Italiji Gorico, star kulturni in gospodarski center Slovencev, priroden center vipavske In soške doline, ne glede na to, da je v občini Gorica jasna slovenska večina. Ti sklepi dajejo Italiji Tržič, ki je gospodarsko povezan z ostalim delom Julijske krajine in zlasti s Trstom in čigar prebivalstvu v ogromni večini jasno izraža svojo voljo, da se priklju- Vest o podlih zločinih neofašističnih tolp se je naglo razširila po vsej naši deželi ln silno ogorčila množice onstran in tostran Morganove črte. Toda ljudje niso samo ostali pri ogorčenju. Kahor hitro so izvedeli, da se naše dilovno ljudstvo odločno bori z edinim orožjem, ki mu je na razpolago — s stavko, so takoj začeli nabirati živila in denar za stavkujoče delavstvo. Niso dali iz svojih velikih zalog, ker jih rimajo. Vse kar dajejo, si odtrgajo od ust, ker vedo, da se sedaj bije odločilni boj, vedo, da se delavci bore tudi za njihove pravice in njihovo svobodo. Kako globoko čuti naše ljudstvo to stavko, nam pričajo neštevilna pisma, ki jih pišejo demokratičnim množicam v Trstu. Hočemo navesti le nekaj pisem v Izvlečku. Vas Podbeže prt Ilirski Bistrici, ki je skoraj vsa požgana in ki je »Vztrajajmo do kraja za nami so milijoni ljudiu Novi in novi tfokszi solidarnnsti delovnega ljudstva v borbi za pravico žrtvovala 31 življenj fašizma, piše: »Bratje in sestre, kl še trpite pod terorjem fašistične drhali, ki še vedno doživljate strahote, vedite, da smo z vami. Vaša bol je naša bol. Zagotavljamo vam, da vam bomo 1 »omagali, kolikor bo V; naši moči. Nikdar ne bomo dopustili, da bi nam vzeli to, kar smo sl sami s krvjo priborili. Nobena črta nas ne bo mogla ločiti, ker »mo si vsi uničenje | bratje ln ker smo se skupno borili j vsa ta dolga leta. Zato vztrajajte do kraja, saj za vami stoje milijoni svobodoljubnih ljudi». »Is Jasna in Vrbovega pišejo: »Imejte vedno pred očmi, da smo z vami». Jablanica pravi: «Bodite trdni kot skala, saj branite pravico*. Niti sami se ne bi smeli braniti? Policija ja divje razganjala demen-strante Drotl fas stičnim nas ljem nNa kljub... Sv !ai*,i.la e|vllna policija are-SN člT SJAU tov. Badala SkNfck SIAU tov- DuSo M1- ^a*c:taciie ia *ai# tf* V lb’'1'lra,a za nadaljevanje * ju stavkovne biltene. ” prlsiliia, da sta snela p Jcne biltene, nakar so ju še istega dne odpeljali v • Proti večeru so policisti po razganjali skupine Slovencev, kl sa baje pripravljali na demonstracijo. Kljub temu je ljudstvo V ve likih skupinah po vasi ptepevalo svoje narodne in borbene pesmi in pokazalo, da je ni sile, ki bi J1 odvrnila, ko gre za našo pravično, narodno stvar- Predvčerajšnjem bo se okoli 18. ure zgrinjale na Glavni trg v Tržiču mestne in okoliške delovne množice. Večje skupine so začele prepevati partizanske pesmi. Takoj je intervenirala civilna policija in hotela izprazniti trg. Množica je čedalje bolj naraščala, vedno bolj glasno so se razlegale pesmi Iz narodno osvobodilne vojne. Ko je bil trg že poln ljudstva, se je nabralo tudi mnogo več policije, ki je skušala s silo razgnati množico. Ker civilni policiji to ni uspelo, Jo priskočila na pcmoč angleška vojaška policija in se s kamioni zagnala proti demonstrantom. Za kamioni je šla policija in vojaštvo z naper, jenlml puškami ter razganjala ljudi s puškinimi kopiti. Množica se je brutalnemu nastopu uklanjala ter vzklikala: «7,lvela Jugoslavija*, «Zlvela progresivna demokracija*. Pri tem je bilo takoj spočetka mnogo ranjenih, med njimi celo žene in otrodi. Ljudje, ki so prisostvovali tem dogodkom, so na lastne oči videli več brutalnih prizorov. Neko žensko je neki policist za ustavil z naperjeno puško, neki drugi pa jo je pretepal. Ko se je revica skušala zateči v prostore »Telve*, je neki drdgi policist zaprl železni zastor, tako da se ženska ni mogla nikamor umakniti. Pri tem moramo poudariti, da je imela ta Ženska v naročju otročička. Dva druga policista sta do krvi pretepla neko ženo, kl je zakrivila samo to, da je vzklikala: »Živela Jugoslavija*. Neko 70-letno starko so udarili v obraz in ji razbili čeljust Bilo je ganljivo videti, kako so že. ne, čeprav so jih, oklofutali, pretepali ln zlostavljall do krvi, glasno pele pesmi slovansko-italijanskega bratstva. Druge tržlške žene so venomer vzklikale: »Dol z reakcijo* — «Zivijo Tito*, medtem ko so jih pretepali. Neki antifašist je vzkli- Taklh pisem Je še na stotine. Toda ljudje niso ostali le pri izrazih solidarnosti, prešli so k dejanju. Vas Podbeže je nabrala 40 kg raznih živil in 140 lir denarja, Zajelše 37 kg poljskih pridelkov in 210 lir, tako vas za vasjo, okraj za okrajem vse ljudstvo, v coni A in coni B. V coni B so delavci ln nameščenci vseh strok, v tovarnah, na žagah, pri cestnih podjetjih, uredništvo raznih okrajnih in mestnih odborov odstopili en dan plače v korist stav-kujočim. Akcija za pomoč se širi, še nikoli ni bilo ljudstvo tako strnjeno, še nikoli se ni tako zavedalo svoje moči. Na raznih sestankih je prišlo do ganljivih prizorov. V Ku-teževem so sestanek takoj končali; dejali so: »Tu je treba samo dati, vsakdo kolikar more, govorili bomo potem!* Prve številke o nabranem živežu kal napredna gesla; čeprav je imel ves krvav in izmaličen obraz, da ga ni bilo mogoče spoznati. Ko so ga tako zdelali, so ga vrgli na kamionček. Ljudstvo je zaradi teh dogodkov zelo ogorčeno. Dobro pa se zaveda, da je treba izkoreniniti fašizem do kraja. Dokler bodo CLN-ovske tolpe lahko svobodno divjale po me. stu in napadale simbole partizan skih borcev, ne bo pri nas pravega miru, /po *Lavoratorf>7 'r raznih krajev v coni B so: Nad štiritisoč kg raznih živil in maščob, 22 zabojev konzerv in nad 153.0(X1 lir denarja. Nekateri okraji bo takoj prepeljali nabrana živila v Trst Mala vasica Gabrovec v nabre-žinskem okraju je nabrala za stavkujoče delavce v Trstu 2.275 lir denarja in 30 kg živil. Tovariš Strc-kel Dominik je daroval 300 lir; Konzumno kmetijsko društvo 2000 lir. Mladina iz Dan pri Sežani je imela v nedeljo 30.6. kljub vsem oviram oblasti prireditev. Od čistega izkupička je darovala 1000 lir v prid stavkujočlm delavcem. Povrh tega je darovala za vojne sirote in 2.445 lir za politične kaznjence. Najbolj pa se je odevala Idrija. Idrijsko delavstvo je takoj razumelo odločilni pomen te stavke in priskočilo na pomoč tržaškemu ljudstvu, ki se odločno bori proti ostankom nacifašizma ter za svojo pravico do samoodločbe. V dveh dneh so nabrali 73.000 lir denarja, 7.500 kg živeža in 250 konzerv. Ljudje med seboj naravnost tekmuje-je. Tovariš Ivo Didlč, ki Je tolikr pretrpel pod fašizmom, je podaril za stavkujoče delavstvo 10.000 lir. Od vsepovsod prihajajo poročila o nabiralnih akcijah, od vsepovsod prihajajo protesti proti divjanju CLN-ov.sklh tolp, kl se niso v svojem srednjeveškem duhu ustavljali niti pred knjigami. Ljudstvo hoče do kraja podpreti tržaško delavstvo v njegovi sveti borbi. Ljudstvo ne bo dopustilo, da bi zavladal zopet fašizem, saj mu je 27 let prizadejal neizmerno gorja. ljudstvo hoče živeti združeno v novi Jugoslaviji, saj mu je samo ta porok, da ne bo nihče več gazil njegovih narodnostnih ln političnih pravic ln da ga ne bo nihče več Izkoriščal. či Jugoslaviji. Ti sklepi dajejo Italiji Kanalsko dolino s Trbi. žem, v kateri pred prvo svetovno vojno sploh ni bilo Italijanov. Na drugi strani ti sklepi oddvajajo Trst od Jugoslavije in mu priključujejo teritorij, ki je po veliki večini naseljem z jugoslovanskim iiv Ijem. Trgajo od Jugoslavije del Istre, ki je bil osvobojen s tolikimi žrtvami samega istr. skega ljudstva in z žrtvami Ju. goslovanske armije. Ustvarjajo med Trstom in Jugoslavijo ozek koridor nekaj kilometrov po čisto slovenskem ozemlju, kjer živi komaj 5% Italijanov. Zapira se popolnoma slovenskemu narodu, narodni republiki Sloveniji, dostop do morja in sieer na pet do osem km. od morja, čigar obala je naseljena stoletja in stoletja s slovenskim1 življem. 10% slovenskega naroda o. stane izven meja Jugoslavije zapadno od francoske linije, medtem ko ostane samo 0.69% Italijanov izven meja Italije vzhodno od francoske linije in v predlaganih mejah internacionaliziranega Trsta. Takemu sklepu pravijo naši zahodni zavezniki »pravična rešitev*. Jasna stvar je, da vsega tega naši narodi ne morejo sprejeti, in ker tega ne morejo sprejeti naši narodi, tega ne bo sprejela niti naša vlada. Mi smo našim zaveznikom objasnjevali in dajali našo argumentacijo na konferenci v Londonu in na dveh konferencah v Parizu. Storili smo vse, kar je bilo v naših močeh. To isto je storilo tudi ljudstvo v Julijski krajini in po vsej Jugoslaviji, ki je neštetokrat jasno izrazilo svojo voljo. Na žalost, prinošeni so vendarle sklepi, ki so v nasprotju z na-jeiementamejšo pravičnostjo in ki jih Jugoslavija z ozirom na njeno vlogo v poslednji voj. ni ni zaslužila. Sovjetska zveza je pokozala jasno razumevanje za naše težnje in priznala upravičenost naših zahtev. Tudi dejstvo, da so poslednji sklepi prinešeni kot sklepi konference četvorice, nikakor ne pomeni, da je Sovjet, ska zveza spremenila svoje mnenje glede upravičenosti naših zahtev. Težko pa razume težnjo dveh malih narodov po osvoboditvi in združitvi svet, ki ni nikdar razumel in znal ceniti svobodo drugega naroda, svet, ki je svoj obstoj vezal na zatiranje drugih narodov'. In zato so rezultati taki, kakršni so. Toda mi se bomo borili dalje za našo pravico. Naši zavezniki naj vedo, da smo mi bili tisti, ki smo prelili v boju s fašistično Italijo svojo kri in dali večje žrtve v tem boju, ka. kor vsi drugi naši zavezniki. 450 tisoč žrtev je dala Jugoslavija v vojni proti fašistični Italiji in zato zahtevamo od naših zaveznikov, da ne delajo sklepov brez nas, kajti nobenih takih sklepov priznali ne bomo. Se manj pa jih bo priznalo naše ljudstvo v Julijski krajini, ki je kljubovalo tujemu nasilniku skozi mnoga stoletja in ki je neštetokrat lilo kri za svojo svobodo. Pred nami je mirovna konferenca 21 državT. Jugoslavija bo tudi pred konferenco ponovno iznesla svoje zahteve in svoje proteste proti seda. njim sklepom sveta četvorice. Toda mi smatramo, da se pravičnega miru ne dela s preglasovanjem. Usoda našega ljudstva je predvsem stvar nas samih In našega ljudstva v Julijski krajini. Zato se mi ne smatramo obvezani z nobenim sklepom, na katerega ne bo. mo pristali. Mi smo namreč zavezniška država, kar sicer neki naši zavezniki včasih pogubljajo in zato smatramo, da nihče ne more odločati o miru med Jugoslavijo in Italijo mimo nas in brez našega pristanka. NISMO PRETIRAVALI Trni so fašisti! Skupine šovinistov psovale, izžvižgavale in dejansko napadale zavezniško vojsko Včeraj so CLN-ovski plačanci razmetavali po Trstu letake In pozivali meščanstvo k nedovoljeni manifestaciji. Policija, v glavnem zavezniška, je preprečila zvečer ljudstvu dohod na trg Uniti, ker ta manifestacija ni bila dovoljena, CLN-ovske bande pa so kljub temu ves večer razmetavale po mestu letake, ki so pozivali na trg. Tako se je zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so hoteli na vsak način prodreti na trg. Vendar pa je zadosto. valo nekaj policije, da je kričače od tega odvrnila. Zato so se fašistični elementi, ki so do zdaj v Trstu uživali vselej vsakovrstno podporo in strpnost, začeli vse bolj in bolj razburjati in pričeli z žvižganjem ln psovkami napadati tudi zavezniške vojake ln častnike. Kričali so: »DIo stramaledlca gli inglesi*, nato pa »Dol z Ameriko, dol z Anglijo, porchi, pirati, negrie-ri, gangster!* Množica, ki j« imela na čelu italijansko zastavo in dve zastavi krščanske demokracije, Je tudi obkolila na Korzu dva zavezniška čast- nika, Jih žalila in pozdravljala s »Heil Hitler*. Več ognjišč te skozi mesece hujskane fašistične tolpe je pričelo napadati poedine Zavezniške vojake tudi na viale XX. Settdm-bre, kjer so po dvajset iiroti etie. mu pretepli dva zavezniška vojaka, laže pretepi; ali žalili pa nešteto drugih. Podobno je bilo tudi na trgu Goldoni. Vendar je bila vsa ta drhal prav tako bojazljiva, kot Je bila glasna ln napadalna, in ob nastopu nekaj zavezniških policistov se je vselej takoj razbežala. Kjer je bila drhal številnejša, je policija uporabila tudi nekaj solznih bomb. Tl dogodki zopet kažejo, kako upravičeno Je bilo naše opozarjanje pred podpiranjem ln toleriranjem fašističnih band ln fašističnega duha. Zavezniška vojaška uprava ima zdaj opravka s posledicami svoje lastne strpnosti ln pristranosti. Nedvomno predstavljajo ti dogodki, ki smo Jih videli včeraj na tržaških ulicah, tolikšen škandal, da ga menda nikjer na svetu ni podobnega. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 7. julija: Obračun o delu Sveta zunanjih ministrov Sodelovanje med velesilami edino lahko zavaruje trajen mir Pariz, 6. Tass. — Posebni dopisnik »Tassa* javlja iz Pariza: Svet zunanjih ministrov ni Se končal svojega dnevnega reda, ven. dar pa so glavna vprašanja, ki se tičejo mirovnih pogodb in ki so povzročila največje težave že rese. na in določili so tudi dan konference. Za-adl tega je sedaj mogoče napravili obračun o IzvrSenem delu kcnference v luksemburSkl palači. Sovjetska delegacija Je v vseh fazah razgovorov v Parizu branila tezo, po kateri se morajo ministri štirih velesil predhodno sporazume, ti o vseh bistvenih vprašanjih, ki so v zvezi z mirovno pogodbo in sklicati mirovno konferenco Sele tedaj, ko bi tak sporazum tudi do. aegll. To staliSče je v skladu s sklepi Sefov treh velesil na konferenci v Berlinu, kjer so tudi ustanovili Svet zunanjih ministrov in določili njegove naloge. Sklepi berlinske konference se glasijo;/ Svet zunanjih ministrov Je pooblaščen, da začne takoj pripravljati mirovne pogodbe z Italijo, Ru. munljo, Bolgarijo, Madžarsko tn Finlandsko, zato da bi lahko te dr. iave predlagali za sprejem v organizacijo Združenih narodov. To nalogo so ponovno potrdili v zvezi a sklepi moskovske konferenca. Kakor je znano so nastale mpo. ge težave na poti izdelave skupnih mirovnih pogodb. Nekateri udeleženci konference Štirih zunanjih ministrov so predlagali, naj Svet zunanjih ministrov skliče mirovno konferenco ne da bi prej končali bistvena dela, ti-čočih se pripravljanja mirovnih pogodb. Vplivni anglo.saksonski krogi so zagovarjali ta predlog, s čimer bi trpeli sklepi in tudi sam prestiž konference. Del svetovnega tiska je pričakoval bližnji prelom razgovorov v Parizu in je sprostil v tem smislu pravo kampanjo, zahtevajoč, naj odstopijo od sklepov berlinske konference, kar bi moglo pomeniti popolno odklonitev zamisli o sporazumni rešitvi mednarodnih problemov po zavezniških državah. Sovjetska delegacija je večkrat poudarjala, da sklicanje mirovne konference, Se preden bi bili načrti za mirovne pogodbe sporazumno izdelani, ne bi moglo prinesti ničesar drugega kot škedo za rešitev povojnih problemov. Ako bi predložili pred mirovno konferenco različne osnutke o ze-šitvi najvažnejših problemov, bi to povzročilo razdor na sami konfe. renči in nastanek novih težav, ki bi utegnile povzročiti nove mednarodne komplikacije. Točnost tega sovjetskega stališča se jie v praksi dokazala. Datum za mirovno konferenco Je Svet zunanjih ministrov določil potem, ko so glavna dela v zvezi s pripravami za mirovne pogodbe končali in našli rešitev za vse naj. važnejše probleme, ki se nanašajo na same pogodbe. 0 Trst« in jugoslovansko-iialijanski meji Od problemov, ki zaslužijo, da Jih navajam posebej, je v prvi vrsti problem o italijansko-jugosiovan-ski meji in o Trstu, kakor tudi problem o bodoči usodi bivših italijanskih kolonij in o reparacijan, ki bi jih morala plačati Italija. To ne pomeni, da so druga \ praženja, ki so Jih obravnavali štirje zunanji ministri, čisto nepomembna. Ni mogoče dvomiti o važnosti doseženih sporazumov kakor na primer o sklepu, da izpraznijo Italijo In Bolgarijo devetdeset dni ;o ratifikaciji mirovnih pogedb, ali pa e sklepu, ki se tiče gospodarskih vprašanj Italije. Pri odločanju o tem zadnjem vprašanju so usvojili na iniciativo sovjetske delegacije važen sklep, ki je zmanjšal gospodarsko breme, ki bi ga morala sicer nositi Italiji. Končno so tudi rešili težki jržaški problem. Vendar so vse tri druge delegacije energično protestirale proti re. šitvi tržaškega problema in so vztrajale, naj se Trat in sporno ozemlje priključita Italiji. Sklep, da se Trst internacionalizira, je bila kompromisna rešitav. Vsekakor ta sklep pomeni korak naprej posebno v zvezi s prejšnji, mi predlogi Združenih držav, Velike Britanije In Francije. Med tem časom morajo štiri velesile najti rešitev ki bo to vprašanje kar najbolj racionalno rešila, in to bodisi v korist prebivalstva teh kolonjl in v korist splošnega miru. V vprašanju reparacij, ki bi jih morala plačati Italija, je bilo zelo težko razpravljati z ameriško in britansko delegacijo, kar je po nepotrebnem zavleklo bodisi rešitev samega tega vprašanja kakor tudi sploh sporazum o načrtu za mirovno pogodbo z Italijo kot celoto. Ti delegaciji ste ugovarjali proti temu, da bi Italija plačala na račun reparacij Sovjetski Zvezi globalno vsoto 100 milijonov dolarjev. Posčbno sta oporekali, da bi Ita- lija plačali te reparacije deloma s pomočjo dobav iz tekoče proizvodnje italijanske industrije. Izmislili so si vseh vrst ugovorov, da bi dokazali, da se ne dajo uresničiti take dobave. Razen tega so napravili poskuse, da bi vključili v reparacijske določbe člene, ki bi bili jasno nasprotni prejšnjim medzaveznlškim sporazumom. Posebno so nameravali, da se upošteva kot reparacije tudi prepustitev italijanskega imetja na ozemllju sovjetske okupacijske cone v Nemčiji in še celo na samem ozemlju Sovjetske zveze. Po dolgih razogorih, na katerih je sovjetska delegacija branila svoje upravičene zahteve, so prišli do sporazuma, ki v glavam sloni na sovjetskih predlogih. R operacijsko vsoto, katero bo morala Italija plačati SZ, so določili na 100 milijonov dolarjev. Dobave iz industrijske proizvodnje so določili kot glavni vir, s katerim bo Italija plačala reparacije. To je bilanca o razgovorih, ki ao jih vodili v Parizu glede na načrte za mirovne pogodbe z bivšimi zavezniki Nemčije. Po splošnem mnenju so ostala Se nerešena nekatera vprašanja, ki so v zvezi s pogodbami z balkanskimi državami in ki ne bodo delale večjih težav. Ka| piše reakcionarni tlak Reakcionarni del svetovnega tiska poudarja neslogo med velesi lami in skuša 'ze vnaprej vzbuditi dvome glede sklepov, ki so jih sprejeli v Parizu. Tako na primer piše pariški list «Epoque» v članku, ki se peča s sklepi v pogledu italijansko - jugoslovanske meje in Trsta, sledeče retorične fraze: »Kako bosta reagirali prizadeti državi? Ali se bo dalo te sklepe uresničiti? Ali ne bodo ti sklepi morda povzročili velike težave?» List «Combat» piše še bolj odkrito in izraža svojo željo v realističnem smislu, rekoč, da j* ves kompromis samo »verbalen* in dn so vsi napori, da bi se uresničil ta sporazum, obsojeni na neuspeh. Ta sporazum, da so sprejeli samo zato. da ne povzročijo poloma med štirimi velesilami in da bo vse avtomattčno prešlo na samo konferenco miru. Gotovo nihče ne more verjeti, da bi tako pisarjenje, moglo koristiti svetu in v re3nici bo sporazum med anglo-saksoniskimi državami in SZ pometel s temi krhkimi formulami. Lahko je ugotoviti, da list »Com. bat» ne prikriva, da dela svoje račune na osnovi spora med ZSSR in anglo - saksonskimi državami. Znano je tudi, da v vseh deželah neodgovorni pustolovci podžigajo k novi vojni in ne delajo drugega, kakor sanjajo o njej. Prijatelji miru bodo z veseljem sprejeli dosežene rezultate, v katerih vidijo možnost uspešnega sodelovanja med velesilami. Ta pot ni lahka, vendar pa je edina, ki bo zagotovila trden in trajen mir narodom vsega sveta. Miting v Londonu posvečen Jugoslaviii London, 6. — Dopisnik »Tanjuga* piše iz angleške prestolnice, da je britansko društvo za podpiranje Združenih narodov organiziralo miting, posvečen Jugoslaviji z geslom: »Poglabljajmo prijateljstvo med Jugoslavijo in Veliko Britanijo*. Ob tej priliki je major Johen En-nals, novinar in član britanske vojne misije pri Narodno osvobodilni vojski, imel govor. Major Ennals je sedaj član pripravljalnega odbora za ustanovitev svetovne zveze podpornikov Združenih narodov. Predvajali so dva jugoslovanska filma in zapeli več partizanskih pesmi. Nato so pobirali prispevke v korist Jugoslovansko-britanskega društva, ki je med vojno pomagalo narodno osvobodilnemu gibanju. Priprave za prihod delegatov na mirovno konferenco London, 6. - AFP — Glavni tajnik francoske varnostne službe Pierre Andre bo odgovoren za var. nostne ukrepe za ministre zunanjih zadev, ki se bodo udeležili mirovne konference v Parizu 29. julija. Vsak poedini udeleženec konference bo imel na razpolago do tri policiste v civilnih oblekah. 6 agentov motorizirane policije bo spremljalo vozila, pri čemer bodo nenehno tulile sirene. Tudi skrb za ugodna prenočišča predstavnikov 21 narodov ni lahka stvar, ker je star diplomatski običaj, da več kot ena misija ne more stanovati v istem hotelu. Zato bo treba Izprazniti najmanj 21 hotelov. Zadnja pošiljka sovjetskega žita Francill Pariz, 6. AFP. — Sovjetska vlada, ki se je obvezala, da bo dobavila Franciji 500.000 ton žita do 10, julija, bo to obvezo Izpolnila do tega datuma. Tri tovorne ladje, dve sovjetski in ena amerikanska, bodo v kratkem odpotovale iz Odesse s skup-Lin tovorom 25.000 ton, ki je zadnja pošiljka sovjetskega žita Franciji. Zahteve KP Italije Zanikanje vesti o preselitvi prebivalstva Pariz, 6. AFP. — Spričo nekih komentarjev tiska o mirovni konferenci, ki namigujejo na preselitve prebivalstva, izjavljajo pooblaščeni krogi, da o tem vprašanju ni bil j govora na nobeni seji Sveta četverice niti na plenarni seji niti na tajni. Vesti, ki pravijo, da so na zasedanju razpravljali o preselitvi prebivalstva mesta Trsta in da je neka delegacija predlagala preselitev italijanskega prebivalstva, »o popolnoma neutemeljene. Maše si ne pustimo ukrasti Pismo primorskega partizana ob konferenci v Parizu b Od. 28 — VI. do S — VII. so ed\-nlce IX. korpusa izvršile eno najuspešnejših akcij na sovražnikove prometne Ule. Podnevi in ponori so partizani rušili proge, mostove in bunkerja, izvršujoč ukaz maršala Tita. *RuSite komunikacije». Da poživimo spomin na vse, ki so takrat žrtvovali svoje življenje zato, da umikajoči okupator nc bi mogel pravočasno na druge fronte, kot bi rad. se jih spominjamo s temi le vrsticami. Bil je tretji dan borb; gosta megla, ki je segala vse do Bakovskega sed’a, je ovirata vsak razgled. Kot vojni poročevaleo XXXI. divizije sem ravnokar pisal vojno poročilo o dobro uspeli nočni akciji, ko so naši borci zajeli v nekim bunkerju 32 sovražnikov med njimi tri nemške podoficirje. Kurir me nenadoma pokliče, naj se zglasim na štabu. Ob vstopu mi tovariško stisne roko sam generalmajor Dušan Kveder — Tomaž, ki je v živahnem razgovoru s komandontom IX. korpusa Novljanom snoval načrte za prihodnjo nočno akcijo. Vedjel je, da mi je okupator požgal dom im. je hotel vedeli, če me kaj vleče domov. Seveda, doma nt več, zato pa sem tu, da izženemo ali pa uničimo tistega, ki je to storil, da osvobodimo najprej naš skupni dom — Jugoslavijo, nato pa znova zgradimo tudi naše hiše. Namesto odgovora je vstal od mize in s ponovnim stiskom roke povedal, kako me razume. Prvič sm se takrat srečala, kmet — proletarec in gen'ral — oba brezdomca, v borbi za svoj lastni in naš skupni dom. Takrat so je v meni šo bolj utrdila zavest, da bomo zmagali nad vsem in kljub vsem, ker smo v naši praiAčni borbi jaki. Prav tisto noč je tovarišica A-lenka pripeljala čez Bačo brez kd-kih izgub — kljub vsej čuječnosti Nemcev in fašistov — odrezani bataljon. Sovražnik ga je nameraval nničati in je besno streljal s topovi v skalovje Koritniške gore, misleč, da so se zatekli tja gori. Isto jutro je bila težko ra- Qd Triglava do Jadrana Zunanji ministri razpravljajo o mirovni konferenci in Nemčiji Rim, 6. - AFP — Vodstvo komu. nistične stranke je imelo danes sestanek z izvršnim odborom komu. nistične parlamentarne skupine. Na tem sestanku so sprejeli dnevni red, o katerem Je rečeno: »Po pregledu zaključkov, do ka terih so prišli pri pogajanjih o bodočem vladnem programu, ugotavljamo z veseljem, da so bili nekateri od najvažnejših komunističnih predlogov sprejeti od drugih strank. Vendar pa vztrajamo na potrebi, da se izenačijo plače in mezde, ker pričakujemo, da todo uveljavili sklepe o znižanju cen ln povečanje obrokov. Obenem zahtevamo, da se uvrsti v vladni program takojJnja dode. litev zemlje kmetom, posebno v južni Italiji; nadalje da se izboljša položaj kmetovalcev s tem, da se prisilijo veleposestniki, da odstopijo del svoje zemlje kmetovalcem, kar Je treba točno določiti z zakonom. S posebnim veseljem jemljemo na znanje sporazum o potrebi, da se uvede splošen zakon, ki bo odrejal ustanovitev tovarniških svetov v tovarnah in Industrijah. Idrija DIJAKI TEHNIČNE IN OBRTNE SOLE RAZSTAVLJAJO Tudi naši dijaki hočejo na razstavi pokazati uspehe prvega šolskega leta po končni osvoboditvi. Razstavo, ki je nameščena v dveh okrašenih učilnicah, preveja Iskrena ljubezen, ki jo danes goji naše učiteljstvo do otrok. Ze pri tej razstavi se je marsikatera skrbna mamica lahko prepričala, da so da. našnji vzgojitelji naših otrok zrasli iz naroda, ki je mnogo pretrpel v času fašistične okupacije in da Pariz, 6. Tass. — Na včerajšnji dure, ker Je datum za mirovno kon-sejl Sveta zunanjih ministrov so | ferenco znan že vsemu svetu. Do Statut bo moral zavarovati demokratične pravice prebivalstva Veliko od visi od tega, kakšen bo statut za to svobodno ozemlje me sta Trsta ln pozneje tudi praktično uveljavljanje tega statuta pod nadzorstvom Varnostnega sveta ZN. Ta statut bo Izdelala posebna komisija, ki bo sestavljena iz predstavnikov štirih velesil. Tl se bodo posvetovali tudi z Jugoslovani In Italijani. Ta statut bodo pregledal! na mi rovnl konferenci. Potem ga bodo v zvezi s sklepi moskovske konference predložili Svetu zunanjih ministrov |n kočno ga bo ratificiral Varnostni svet ZN. Gre zato, da se pri izdelavi atA-tuta zavarujejo demokratične pravice prebivalstva svobodnega ozemlja mesta Trsta, da se omogoči miroljubno sožitje med jugoslovanskim in italijanskim prebivalstvom te pokrajine ln da se končno zajamči uporaba Trsta kot pomorske, gn Izhodišča za Jugoelavijo ln za ostale podonavske države, ki gospodarsko težijo na to važno pristanišče. Ako bodo ustvarili take gospodarske In politične razmere, kakršne so potrebne za razvoj Trsta, potem ne bo to svobodno ozemlie postalo pregrada, ki bi ločila Italijo od Jugoslavije, temveč nasprotno točka, ki bo združevala te dve državi In pospeševala razvoj dobrega sosedstva med njima. Kolon1|c (n reparacPe Kar se tiče vprašanja Italijanskih kolonij, pomeni doseženi sporazum v tem vprašanju prav za prav samo odložitev dokončne rešitve za leto dni. razpravljali o vprašanjih, ki se ne posredno nanašajo na sklicanje ln dejavnost prihodnje mirovne konference. V skladu s sklepi moskovske konference so države, ki se bodo udeležile konference, sledeče: ZSSR, ZDA, Velika Brltanja, Francija, Kitajska, Avstralija, Belgija, Belo. ruslja, Brazilija, Holandska, Grčija, Indija, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Ukrajina, Češkoslovaška, Etiopija, Jugoslavija in Južnoafriška zveza. Ker se bo konferenca vršila v Pariza, so odločili, da bo poslala vabila francoska vlada, ki bo v tem primeru nastopila v imenu Sveta zunanjih ministrov, ki mora predhodno odobriti besedilo va. bila. Svet zunanjih ministrov je tudi pooblaščen izdelati pravilnik, ki ga bodo potem priporočili pnlrovni konferenci. Dnevni red za včerajšnjo sejo so pripravili namestniki zunanjih ministrov ln Je bil odobren od Sveta zunanjih ministrov. Na dnevnem redu Je bil pretres besedila za va bila ln pravilnik o postopku mirovne konference. Med razgovori o besedilu vabil je amerikanska delegacija predla, gala, naj se odobri ločeno pravilnik o proceduri na konferenci, kar je bilo nasprotno sklepom moskov. ske konference. Sovjetska delegacija je predlagala, naj se držijo strogo dnevnega reda in razpravljajo hkrati o be. sedllu vabil ln proceduri, ker sta obedve vprašanji med seboj ozko povezani. Pri tem so poudarjali, da ni več posebne važnosti vprašanje proce- sedaj še niso prišli do sporazuma o besedilu tega dokumenta, ako-ravno so namestniki zunanjih ministrov nadaljevali s pripravljanjem teh vabil že od prejšnjega marca. Iz govora amerikanskega zastopnika Je bilo razvidno, da ob. stoji namen poenostaviti proceduro in vnesti netočno določena navodila, kar bi bilo vse nasprotno sklepom moskovske konference In kar ne bi povzročilo ničesar dru. gega, kakor nepotrebne razgovore, ki bi otežkočjll delo mirovne konference. Lahko je razumeti, da nih. če ni mogel pričakovati, da bi ta- ke predloge Svet štirih zunanjih ministrov usvojil. V zvezi s temi razgovori so skle. nllt na seji Sveta zunanjih ministrov, da pooblastijo namestnike, naj pripravijo za danes oba dokumenta in sicer besedilo vabil in pravilnik, ki naj se nato predložita Svetu zunanjih ministrov. Danes bodo razpravljali tudi o nemškem vprašanju. Sovjetska delegacija je predlaga, la. naj se vršijo ti razgovori brez odlašanja, takoj. Vendar pa sta britanska ln amerikanska delegacija zavzeli drugo stališče ne glede na to, da sta ravno oni prej silili, da sc ta problem pretresa. hočejo tudi s praktičnim poukom olajšati napredek v šoli. Na razstavi vidimo krasno izdelane čipke, učenke obrtne šole pa so razstavile številne modele v izdelavi perila in obleke. V drugem oddelku so razstavili dijaki rudarske in tehnične šole. Tu je videti številne, skrbno izdelane načrte za stavbe ter razne geometrične risbe. Iz raznih razstavljenih predmetov smo lahko sprevideli, da so dijaki tehnične in rudarske šole delovali tudi praktično. Vodstvo tehnične In rudarske šole si je pri praktičnem pouku nadelo vso skrb za obnovo naše požgane vasi Vojsko V ta namen so dijaki tehnične ln rudarske šole izdelali nekaj tisoč spojk, katere bodo služile pri izgradnji strešnih ogrodij. Izdelanega smo videli tudi obilo raznega orodja, ki bo služilo za našo na. črtno obnovo. Razstava, verna podoba uspehov vzgojiteljev in dijakov, je vsestransko uspela. Starši njena neka tovarišica, M f* _ radi tega ni nič tožila^ aJs;( f Jt(| 2, cKo ozdravim, bom borbo*, je dejala. Bila je j,j z j - — - .H/stvi biti ccina, aa no mui\> t Prav tisto jutro je okup&ffmA lil nekaj naših borcev j vem, ki jih je ujel v fl0 n. jJ podu. Padli so z vzklikom. - Stalin, živel Tito*! s(a‘"Vi' takrat vsak sovjetski vofl >. to jia vsak jugoslovanski zan. Tisto jutro so naši . puškami pokvarili nemški " pri tem teko ranil dva oficirja. Tri tanke je Uzna volja partizanov, ki r močnejša od jekla tankov, se umakniti na izhodi! e. Nekaj sijajnega, neiztem smo še doživeli zadnji “fV Na vrhu Kojce smo m oni vzhod. Počasi je t*«***! krogla vzhajala izza B‘V i osvetlila ICrn, Peči, bili Javornik. Nemci so povsod, okoli in okoli. m zapokalo, sedem na*"* z so je v občudovanja vre * ^ zoru za vedno poslovil^ Bob Z vizijo velikega 80”ca.'’l jd de, — ki je t izhajalo f3 „ Mati] nekje, so padli v visoko S' uf vo. Vse do končnega un' Wl je Sizma nas je potem SP ^deja m'slih ta sončni Dočakali smo tudi, oodno sonce vzhaja tn ^ . - zorišče takratnih borb. j mo pa dočakati, da . fa Wst Trst SKRB ZA SIROTE IN RANJENE BORCE Zene 5. okraja so prevzele nalogo, da bodo skrbele za otroke »Dečjega doma* v ulici Michelangelo Buonarotti, ki Je bil ustanovljen pred tednom dni na pobudo socialnega skrbstva pri MOS-u za Trst. Sklenile so, da bo vsaka va3 določen dan v tednu prevzela skrb za nabavo mleka in drugega. Tako so n. pr. dne 27. VI žene iz Trebč poslale 8 litrov mleka, 10 jajc in 280 lir. Vsak četrtek bodo pošiljale žene iz Trebč, kar bo v njihovi moči, ob drugih dneh v tednu pa bodo to storile žene iz drugih vasi. Tri tovarišice so nabrale v okraju sv. Justa za bolnike partizane v zdravilišču Ankarano slaščice, knjige in 210 lir. Nekateri tovariši so darovali denar, ki so ga uporabili za nakup knjig. Bolni partizani v Ankaranu se izkreno zahvaljujejo. kot smo ga upravičeno vali. Jjš Tisti, ki smo jim PoWf>J5j Sejo mešetariti z našimi "jj Naj vedo, da smo kol ta^ j ne bomo odstopili ,1!fl od tega, kar smo si P „4 tf*. vseh juriših je partizan* J Ijala misel na to zem^°’,eCii ^ leta 1918 takratni ________________ ..i-ndJi* plomatično ukradli* ^ in jo poklonili kot nagrado Italiji. ^ itf Danes pa ne bomo stili, da bi se taka j**^| tatvina* ponovila v "aso Kot parfzani povemo H odločno: če ste kaj obl! J dite toliko spošteni* inJM svojega, našo trpečo po pustite celo z glavo pa pusnre ceiu z vred. Mi, partizani,^ otroke, ki v igri o bij ^ Kjj. — -....... mogoče, nato pa »te C V c J^irr •s« f «a Wke ii{ s? ljudje označujejo z ne*°.-g r kretnjo, ki vzbuja (flis* lovanje. Simbol bralstva Ljubljana, 6. Tanjug. — Davi so prispele Štiri delovne brigade ljubljanskih mladincev ln delovna brigada JK v Brčko, da sodelujejo pri graditvi železniške proge. Na predvečer njihovega odhoda iz Ljubljane je bilo veliko zborovanje v središču mesta, ki so se ga udeležili predstavniki oblasti, jugoslovanske armade, ljudskih organizacij, vseh pet brigad in ogromna množica ljudstva. Govoril Je podpredsednik slovenske vlade dr. Marjan Brecelj. V Brčko Je prispela tudi rumun-ska mladinska delovna brigada. Na zborovanju v čast rumunskl brigadi Je poveljnik delovne brigade v svojem govoru med drugim tudi izjavil, da so v drugi skupini teh brigad tudi mladi Cehoslovaki, Bolgari, Grki, Albanci in Rumunt. Ta mladinska železniška proga predstavlja simbol braetva, združitve in Idealov n« samo naših mladincev, ampak tudi vse napredne mladine Evrope. Rumnnsko brigado sestavljajo kmetje, študenti in velik del mladih delavcev. Mihailovičev proces Beograd, 8. - Tanjug — Na voja. čkem sodišču v Beogradu Javni tožilci in odvetniki mrzlično zbirajo vse dokazno gradivo za govor državnega tožilca. Skrbno beležijo poglavja inkriminiranih zločinov, ki so jih izvršili četniki nad partizani in njihovimi družinami. Povrh strašnih obtožb o sodelovanju s sovražnikom Je med številnimi dokumenti tudi zloglasna brzojavka, ki jo je aprila 1943 poslal Mihajlovlč Stojiču. Brzojavka se glasi: »Delamo z vsemi silami na tem, da vzpostavimo zveze z Italijani. Sodelovanje z ustaši Je uvedel 4. aprila 1942 poveljnik Radič, kt Je zaključil tudi podoben sporazum z Nemci leta 1943». Dokazali so tudi sodelovanje s srbskim kvizltngom Nedičem. Mihajlovič trdi, da se Je zato boril proti partizanom, ker jo hotel pod vsako ceno obdržati pod svo. Jim nadzorstvom ozemlje, da bi se zavezniki lahko Izkrcali na dalmatinski obali. Solidarni i nami Prejeli smo nove prispevke za plačilo krivično naloisn« globe v znesku 200.000 lir. Trgovec N. je daroval 1000 lir, Marija Uršič 100 lir, Alojzij Filipčič 125 lir, Francesco Angelini 200 lir, Malar 500 lir, Rossi Romolo 50 lir, Zanchi Giuseppe 100 lir, Pisk Fani 100 lir, Kobal Olga 200 Ur, Vodopivec Anton 500 lir. Nabrano na terenu po tov. Ivanu Ogrizku 5655 lir, Sega Jože 200 lir, Mahnič Alojzij 150 lir, Lavrenčič Anton 600 lir. Skupina delavcev iz Sv. Jakoba nam Je poslala 1915 lir, ki so jih zbrali med aeboj. Napisali so nam tudi tole pismo: »Pošiljamo vam ta skromni znesek, ki smo ga zbrali, kljub temu da že teren dni stavkamo. Vztrajajte kakor doslej v borbi za svobodo in demokracijo!* Do sedaj smo prejeli skupno 17.360 lid. Vsem se najlepše zahvaljujemo! Češkoslovaška umetniška skupina Brčko, 6. Tanjug. — 11 čehoslo-vaških mladincev iz delovne brigade za železniško progo Brčko-Bano-vlči je priredilo včeraj umetniki in kulturni večer, ki ao se ga udeležili številni mladinci in mnogo meščanov. Cehoalovaška skupina »Arbošič* Je Izvajala narodne plese in pesmi, pa tudi jugoslovanske domoljubne pesmi. KRATKE VESTI\ LONDON. Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lle Je včeraj z letalom prispel iz New Yorka na Norveško v svojo domovino. Dopisnikom Je izjavil, da bo po dveh tednih odpotoval v Ženevo. Menijo, da bo Lle odpotoval tudi v London ln Haag. NEW DELHI. V Azmadabadu so ukinili policijsko uro, kar j« po vzročilo ponovne nerede. Težavan položaj se vidi tudi po tem, da Je mestno poglavarstvo odredilo cenzuro nad obvestili. Policijsko uro so takoj zopet vzpostavili in močne policijske oddelke pošiljajo v bližja Je hribe. Ptoti ” t * -s * J Med zrelimi možmi pd y kega ne dogaja, ker ^r Osebne Izkaznice prizivne komisi)6 B, dokler ta prehod ni-s0 tako zavezniške kakor J Slovensko narodno gledališče za Trst ln Primorje naznanja, da Je današnja predstava »Desetega brata* v Solkanu zaradi nastalih razmer odpovedana. V četrtek 11. t. m. ob 21. uri bodo v Mirnu pri Gorici na prostem, v petek 12. t- m. ob 21.30 pa v Prva-čini na prostem: »Raztrganci*. Izleta na Sv. Prlmoi ne bo Zaradi stavke Je Izlet SPD na Sv. Primož odpovedan. Di lakom POSEBNI TEČAJI ZA UCENCE, KI IMAJO IZPITE V JESENI. Roditeljski svet za slovenske srednje šole poziva učence teh šol, ki imajo kak ponavljalni Izpit Jeseni, naj se zglasijo v ponedeljek 8 ali v torek 9. t. m. od 11. do 12. ure v Vicolo dcllOspedale Mllltsre št. 2. Roditeljski svet bo skušal organizirati za te učence posebre tečaje pod strokovnim vodstvom. K. U Nekaj misli ob dramatskem tečaju v Renčah Ko smo se v sredo 12. Junija lHe. prvič sestali. Je bilo med na. mi nekaj tiste neogibne tesnobe in vznemirjenja, ki se javlja pri prvih srečanjih, s še nepoznanimi ljudmi. Tečajniki niso poznali drug drugega niti predavateljev, predavatelji niso poznali tečajnikov. Toda takoj po prvem razgovoru med predavatelji In te. tajniki je tesnoba izginila 1" na. stal Je kontakt, ki se je za dan, dva, razvil v pravo tovarištvo in medsebojno povezanost. Ostala je samo še rahla vznemirjenost tečajnikov, ki pa je Izvirala iz vroče telje po znanju, po učenju... Naslednji dan so tečajjiiki izvolili iz svoje sredine tričlanski odbor, ki je skrbel za red, disci. p lino In uspeh tečaja. Organizirali so (udi dežurstvo. Deiurni so sicer Imeli samo to nalogo, da so v prostem času, ki ga je bilo bore malo, pomagali tovarišici intendantki, ki je bila hkrati tudi kuharica in ki je z najveijo prizadevnostjo skrbela za točno in dobro hrano z različnimi pre. senečenji. Naš tričlanski odbor tečajni, kov prav za prav ni imel nika-kega dela, suj je bil vsak tečajnik vzor resnosti, prizadevnosti in marljivosti. Marljivost res da je bila izredna. Pouk je trajal dnevno od 8. do 12., od IS. do 19. in od 20. do 22. ure, Ce si šel ta. kole ob enih ponoči mimo Kra. jevnega NOO, kjer je bila učilnica, s% videl v učilnici Se vedno razsvetljena okna. Ce si stopil v učilnico, si videl pri dolgi mizi tovariše, sklonjene nad knjigo alt zvezke, ki so se učili slovenske slovnice, pravilne izgovorjave ali pa razglabljali in ponavljali v svoje zvezke zapisana navodila za prirodno igranje na odru. Ker so jim bile njihove mlade glave 2« utrujene, so začeli polglasno v zboru zposkušati kolikor toliko pravilno recitirati zSoči* ali pa izgovarjati lepoto Cankarjeve besede o tjernejevi pravici*. Zatem je bilo čuti Se kako partizan, sko ali slovensko narodno pesem in luči so se pogasile... Drugo jutro med 8. in 7. uro je poslopje krajevnega NOO spet oživelo. Ob pol osmih je bil zajtrk, potem pa pouk... Podnevi je bilo morda toliko časa, da smo Sli za pol ure na sprehod. Učne snoiA je bilo zares ogrom. no. Vsi smo ugotovil i, da mora tak tečaj trajati najmanj meseo dni. Prvi dnevi pouka so bili ze. Io teiki. Vse je bilo tečajnikom popolnoma novo: slovenska slo\> nloa, pravilno izgovorjava, pregled slovstva... pa recitacija In Rappaportov «Igralski abecednik* in vse tiste razlage ter na. vodila o preprostem, prirodnem igranju na odru, o prelivi Jan Ju vloge, da more igraleo na odru aa živeli življenje osebe, ki jo predstavlja, in ne samo da jo ztgrti* in se le dela, da jo preživlja. To so problemi, ki jih niti vsak poklicni igralec ne zmore kar na lepem. Dostikrat se pregreši zoper resnico na odru.. Resnica in lal na odru... To je osnovni problem gledališča. Da. nes vsak resni gledališčnik stre. mi za to resnico in se bori pro(i (ealrski Im1*, proti šablonam, maniram, ki ubijajo na odru resnično livljenje, prirodno čustvo, misel in dejanje... Čeprav so ta vprašanja, s katerimi se danes ukvarjajo predvsem poklicni gledališki ljudje, vendar ni daleč čas, ko se bo s temi vprašanji ukvarjalo (ali pa se ie ukvarja, vsaj nehote in nezavedno) naše divno nadarjeno in tenkočutno ljudstvo. Zato je po. trebno, da se vršijo za naše amaterske odre vešče dramatski tečaji in da se dado na teh tečajih pravilni napotki in pravilna smer. Nemara bo v začetku to delo telavno In ne bo obilo uspe. hov. Toda neki vtisi bodo le osla. U morda tudi pravilna smer J1 B sestankov pa s$ bo vzpostavil pravilen in resen odnos do odrskega delovanja. In to je mnogo. Naši podeželski, naši amaterski igralci in š njimi vse naše ljudstvo bo spoznalo, da Je odrsko de-lovanje resno izobraževalno in kulturno delo, ki vzgaja in dviga nafega duha