Gospodarske stvari. Narodno gospodarstvo. (Govoril poslanec in vodja Fr. Povše na vseslovenskem shodu.) Ge si ogledamo naš narodno-gospodarski položaj, priznati raoramo kot trezni opazovalci, da je nepovoljen. Naše Ijudstvo se peča večinoraa s poljedelstvom, katero sploh po vsej Evropi hira in bije trd boj za svoj obstanek, in ne bom o tem donašal dokazov, saj ves svet to priznava. Pa tudi naša obrt bi morala biti na višji stopinji, kajti v sedanjih časih zamore le oni obrtnik vztrajati, ki ima poleg temeljitega strokovnega znanja vsa sredstva za cenejo produkcijo. Veliki kapital razpolaga z najraznovrstnejšimi stroji in zatira malo obrt. V obeh strokah, poljedelstvu in obrtniji, pa velja, biti povsem kos nalogi svoji, in v to treba temeljite strokovne izobrazbe. Zato nam bodi skrb, da se za kmetijstvo in obrlnijo osnujejo podučni zavodi, seveda v materinščini. Ali ni žalostno, da se morajo slovenski kmečki sinovi na Štajarskem Ie v nemških zavodih šolati, ako žele v svoji stroki izobraziti se, isto tako slovensko-hrvaški kmečki mladeniči ne najdejo v Istri, svoji domovini, gospodarskega izobraževališča z materinskim podučnim jezikom. Kaj naj rečem o odnošajih na Korotanu? Prevažna je obrt za naše primorske brate, pa ti morajo poprej biti vešči italijanskega ali nemškega jezika, ako hočejo v tržaški obrtni šoli izobraziti se. Ali ni to že dovolj jasen dokaz, da se nam celo v strokovni izobrazbi naši ne dovoljuje poduk v materinščini, ko osobito v kmetijsko šolo prihaja kmečki sin, ki se zopet vrne na svoj dom in se ima le v svoji stroki izobraziti. Tu že je najjasniši dokaz, da naši sosedje nimaje najmanjšega čuta za jednakopravnost ter da celo v strokovnih izobraževališčih skušajo našo mladino raznaroditi. Ge je vladi res mar na tem, da hoče tudi nam biti pravična, odpravi naj na tržaški obrtni šoli krivico, ki se nam godi, in dokler ne dosežemo narodne avtonomije, naj vlada uporablja svojo moč, da omogoči naši mladini, strokovno izobraziti se v materinščini. Ona lahko državne subvencije, katere deli deželam za vzdržavanje kmetijskih Sol, deli s pogojem, da se za slovenske sinove prirede zavodi s slovenskim podučnim jezikom, ali naj deli zdatne štipendije, da bodo zamogli naši kmečki mladeniči obiskovati gospodarske zavode s slovenskim podučnim jezikom. Le mali del našega naroda bavi se s trgovino, v kateri bi morali pač biti gospodarji na obalih našega .ladranskega morja. Kakor je osobito velika obrt v rokah nam nenaklonjenih tujih kapitalistov, istotako je velika trgovina v tujih rokah. Tu nas čaka istotako obširno polje naSe delavnosti, saj vidimo, kako tuji trgovski živelj v Trstu oholo postopa proti nam. V trgovini pa ne velja le denar, ampak tudi strokovna izobrazba, zato moramo delovati na to, da si pridobimo višjo trgovsko učilnieo, v kateri se bode naša mladež zamogla temeljito pripraviti za trgovski stan, in naši mladi trgovci morajo iti daleč v svet, da se poduce o odnošajih velike svetovne trgovine. Naj služijo nam v tem v vzgled osobito Angleži in Nemci, ki slede tje, kjer se razvija svetovna trgovina. (Dalje prih.) Sejmovi. Dne 16. oktobra v Spielfeldu. Dne 18. okt. v Oplotnici, Vojniku, pri Sv. Emi, v Mozirju, Trbovljah, pri Sv. Treh kraljih v SIov. gor., v Apačah in Podsredi. Dne 20. okt. v Mariboru (tudi za konje). Dne 21. okt. pri Mali Nedelji, na Bregu pri Ptuju (za svinje), v Sevnici in Celju (tudi za konje.)