URN_NBN_SI_DOC-WMEJXSND

R E S O L U C IJA ZB OR OVAN JA SLOVENSKIH K N JIŽ N IČ A R JE V Maribor, 22.—23. oktobra t%0 V dneh 22. in 23. oktobra 1060 so sc knjižničarji Slovenije zbrali na svojem letnem zborovanju v Mariboru. Tu so na stro kovnem posvetovanju in na občnem zboru D ru štv a bibliotekarjev Slovenije poslušali referate o problem atiki knjižničarstva in Š tu dijske knjižnice v Mariboru, o načelih organizacije knjižnične mreže v kom uni (primer občine Kranj), o stanju in problematiki pokrajinskih študijskih knjižnic, o nekaterih v prašanjih strokov nega dela v ljudskih in znanstvenih knjižnicah in poročilo o delo vanju in problem atiki D ruštv a bibliotekarjev Slovenije v preteklem poslovnem obdobju, v razp ravi p a se dotaknili najrazličnejših kritičnih in ak tu alnih v p ra šan j o mestu, vlogi in obravnavanju knjižnic, zlasti ljudskih in študijskih, in knjižničnih delavcev v sedanji družbenopolitični situaciji in vprašanj s področja biblio tekarskega strokovnega dela. Pri tem je bila vodilna misel, ujeti korak s časom in s potrebami sodobnega kulturnega življenja, tako na področju razraščajočih se številnih znanstvenih disciplin in strokovnih panog kot pri razširjajočem se izvenšolskem izobraže vanju in kulturni vzgoji. Iz poročil in razprave izhajajo naslednje ugotovitve, priporo čila in sklepi: I 1. Slovenski knjižnični delavci ugotavljajo, da se med ljudmi vseh slojev kaže vedno večja potreba po uslugah, ki jih nudijo knjižnice vseh vrst. Zato je upravičena trditev, da sta vloga in pomen knjižnic (znanstvenih, strokovnih, ljudskih, pionirskih, šol skih itd.) vedno večja in iz dneva v dan bolj aktualna. To se najbolj kaže ob družbenih prizadevanjih po vsestranskem in spe cialnem izvenšolskem izobraževanju in vzgoji ter po tekočem ob veščanju in vse tesnejši pomoči pri strokovnem in znanstvenem delu. 2. Zato je nelogično, da knjižnicam v Ljudski republiki Slo veniji še vedno ni u radn o naložena in priznan a njihova ku ltu rn o politična vloga. Zato naj bi odgovorni organi v sodelovanju z