Pofitnlna platana v gotovini.

POŠTAR
Strokovni list poštnih nameščencev
Štev. 15.	V Ljubljani, dne 15. oktobra 1930.	H. leto.
Letna naročnina . .	Din	24-—
Polletna naročnina.	*»	12-—
Posamezna številka	*•	2 —
Izhaja 15. vsakega meseca.
Ček. konto 11.631
Duobus litisantibus tertius gaudet..
Med obema voditeljema OPO in med osebo, ki jo zadeva naravnost ne tangira, pač pa hoče resnici in pravici do dna, je prišlo do razgovorov. Nekoliko trdih smo res slišali, ali to ne de prav nič, resnici na ljubo je bilo! — Strog, odprt račun za dobre prijatelje. — Oglasil se je tudi nekdo iz društva maturantov, in zopet je vse potihnilo.
Ali ni ničesar več, o čemer bi se razgo-varjali, ali je kaj drugega? Zdi se, da je vse bil le boj za oslovo senco!
Večina članov OPO in društva maturantov itak presoja vse tako, kakor drugače tudi biti ne more. Prerekanje je povzročilo le obče pomanjkanje, zlasti še pomanjkanje v poštarskih družinah. Ali bi Vam, voditeljem OPO in Vašim ožjim pristašem, bilo prav, da bi bili Vaši sinovi in hčere, za katerih boljšo izobrazbo ste tako skrbeli in toliko žrtvovali, zapostavljeni ali vrženi v
eden koš z onimi, ki se niso sami prav nič potrudili, ne zamudili dragega časa, njihovi starši pa ne zmignili z mazincem, da bi se njihovi otroci česa več naučili, kakor so jim mogli doma sami nuditi? To bi takoj zakričali na vse kripljc stari in mladi! Večina članov OPO, sem že rekel, itak vse prav presoja. Jih je samo nekaj, ravno voditeljev, ki obešajo, ali bolje, ki skušajo obešati jadra po vsakem vetriču, ki zapihlja. Dolgo se že pač vleče, prišlo pa bo sigurno, za gotov del še prekmalu, ko bo ta kočljiva zadeva pravično urejena. Kakor že rečeno, je povzročilo več načelnih vprašanj vedno rastoče pomanjkanje. Ko bo to minilo, upajmo, da se bo to kaj kmalu zgodilo, bo sigurno mogoče v najkrajšem času odstraniti naša dozdevna nasprotja, ki so mogoče vsaj deloma tudi kriva, da ni in ni od nikoder ni. Saj če bi bilo premalo, pa razbijte nekoliko!
raza šele s kraljevim manifestom od 6. januarja 1929.
Zatorej obrnite oči na sestradanega, raztrganega in zadolženega državnega uslužbenca, priskočite mu čimpreje na pomoč in ga rešite nezasluženega trpljenja. To velja za vse, predvsem za popolnoma pozabljene poštarje.
Društvena poročila.
Iz zapisnika redne odborove seje nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani, dne 18. avgusta in 17. septembra t. 1.:	Predsednik
Gruden otvori sejo točno ob 7. uri zvečer. Pozdravi navzoče tovariše, ugotovi sklepčnost ter preide takoj na prvo točko dnevnega reda: 1.) Čitanje zapisnika zadnje odborove seje. Tajnik prečita dobesedno zapisnik z dne 28. avgusta. Ker zapisniku nihče ne ugovarja, ga pusti predsednik od dveh navzočih tovarišev podpisati, potem pa omeni, da bo poročal, ko pride na vrsto. 2.) Došli dopisi: Tajnik prečita razne došle in odposlane dopise krajevnih skupin in posameznih tovarišev članov. Iz dopisov je v obče razvidna želja, da naj centrala z vso močjo vpliva pri p. t. direkciji za nadomestilo obolelega osobja, katerega je vedno več. Ostali morajo namreč poleg svoje, že itak naporne službe, opravljati tudi vsa dela za obolele tovariše. To je vendar že nevzdržno. Ravno tako je glede dopustov. Vsakemu uslužbencu pripada vsako leto po zakonu polni dopust. Na žalost pa ravno podeželski uslužbenci, kljub njihovim napornim službam, dobivajo [ najmanj dopustov. Kljub raznim posredova-! njem na merodajnih mestih društvo nima skoro nikakega uspeha. 2 vednim izgovorom p. t. direkcije, da so ji roke popolnoma vezane, in da brez dovoljenja ministrstva ne more in ne sme nikogar nad določenim številom v službo sprejeti, je vse končano.
Predlog tukajšnje direkcije za pomno-žitev osebja in za drugo je bil že davno poslan v Beograd, ali kaj moremo, ko je pot iz Beograda do Ljubljane tako silno dolga. Iz različnih dnevnikov je razvidno, če je kaj resnice v tem, da je novi zakon o državnih uslužbencih izgotovljen. Ta up nas komaj še nekoliko ravna pokonci. — Vse došle in odposlane dopise vzame odbor na znanje.
. 3.) Poročilo predsednika Grudna: Pred vsem poda izčrpno poročilo o prirejenem ptujskem sestanku, katerega sta se udeležila tudi blagajnik Engelman in predsednik nadzorstva centrale, tovariš Mervič iz Ljubljane. Ker je bilo potrebno, da se uredi razmerje v odboru Kraj. skupine Ptuj radi tega, ker je odstopil predsednik. Glavnik, je do prihodnjega občnega zbora prevzel nadaljnje odborovo poslovanje podpredsednik tov. Kovačič. Sestanek je bil dobro obiskan, navzoči so bili tudi člani iz Murske Sobote in Dolnje Lendave.
Dalje omenja predsednik, da je oddala direkcija v delo tudi zimske suknje poleg zimske službene obleke. Za dežne plašče je odobren kredit. Plašči bodo oddani v delo v najkrajšem času.
Nadalje pozove predsednik tajnika, da naj prečita izdelano spomenico zaradi spremenjene odredbe o službeni obleki. Spomenico je treba nemudoma predložiti p. t. di-
F.:
Poštna šola.
V »Poštnem glasniku« od 21. septembra t. 1. sem med drugim zapazil tudi novico, da bo najbrže še letošnjo jesen otvorjena poštna šola. Recimo, kot radovednež in posebno še kot poštar si dovoljujem vprašati g. urednika »Poštnega glasnika«, kako naj bi izgledala ta nameravana poštna šola in kakšna izobrazba bo potrebna za sprejem? Tudi ne razumem, kaj naj bi bilo slabega in nepraktičnega na desetmesečnem tečaju, ki je po občem mnenju popolnoma zadovoljil zahteve p. t. stroke in katerega absolventi so vsaj toliko izurjeni in uporabljivi uradniki, kakor vsak bivši učenec že znane prejšnje poštne šole.
Zelo dvomim o umetnosti ustanavljanja poštne šole s polovičarsko srednješolsko izobrazbo ali celo še brez te. Gotovo je, da bi
vanjo vstopali pri današnji hiperprodukciji duševnega proletarijata v veliki ali vsaj večji množini maturanti. Jasno je, da bi se vsiljevali tudi različni »faliranci« vseh mogočih srednjih ali njim sličnih šol. Koliko pa bi ti stroki koristili, si pač lahko mislim.
Pa tudi s stališča štednje, mislim, da pri nas tega ni treba posebej poudarjati, je 10 mesečni tečaj gotovo priporočljivejši od dveletne poštne šole.
Ali bi bilo to v interesu stroke, če se čim več mest izpolni z manj ali na pol izobraženimi reflektanti, ali v interesu posameznikov, ki tak način strokovne šole tako toplo zagovarjajo?
Koliko je resnice na tem ali onem, upam, da se bo itak izkazalo v tozadevnem odgovoru, katerega z gotovostjo pričakujem.
Klic bednih.
Kraljevi manifest od 6. januarja 1929 je v srca vseh slojev vlil radost in upanje v boljšo bodočnost. Zakon od 3. oktobra 1929 pa je to razpoloženje še dvignil. Predvsem državni nameščenci so sprejeli herojske korake svojega kralja s posebnim zadoščenjem. Ze omahujoča nacijonalna zavest je zadobila novih opor in postala je zopet sveža. Tisočera grla so na mah pozabila bedo, ki nas tare že dolgo desetletje. Oči vseh so se uprle v viteško dušo našega kralja in v njegovega junaškega pomočnika g. generala Pero Živ-koviča, ki je prevzel težko nalogo, rešiti že razpadajočo, strankarsko zastrupljeno državo.
V nizu uspehov, ki jih je sedanja vlada dosegla na polju pozitivnega zakonodajstva, pa siromašna raja, izčrpano uradništvo zaman išče že leto dni obljubljeni, tako težko pričakovani uradniški zakon. Res je, da so se v tem času že večkrat pojavile deloma vesele vesti o naši rešitvi, da, celo različne tabele so že krožile in slepile oči večini nameščencev. Prav tako tudi zadnje dni. Od ust do tist se je širil glas o skorajšnji objavi uradniškega zakona, ugibanja so se kar grmadila; vsi pa smo bili veseli, ker bili smo prepričani,
sti, da dosežemo življenjski minimum čim preje. Toda mostovi upanja so se na mah porušili, ko se je izvedelo iz Zagreba, da naša rešitev še ni tako blizu in da bo treba še potrpeti. Naš obup je zavzel dimenzije, kakor-šnih do sedaj, kljub pomanjkanju in visokim dolgovom, še ni bilo, in s strahom se izprašujemo, kako bomo prestradali in prezmrzovali nastopajočo zimo?
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je ravno uradništvo steber vsake države in le dobri, zanesljivi in nacijonalno trdni državljani morejo biti tudi dobri uradniki. Da pa gre nacijonalna zavest-ljubezen do gotove meje tudi »skozi želodec«, bi bilo neumno tajiti.
Ob prevratu je bil vsak ponosen, da more biti državljan s tolikimi žrtvami zgrajene države in prav uradništvo je napelo vse sile, da se čim bolj osamosvojimo in da postanemo vredni člani »Jugoslavije«; saj tedaj itak nikdo ni mislil na kaj drugega, je li bil Slovenec, Srb ali Hrvat. Nacijonalizem je bil tedaj na višku. Nato pa se je tekom let močno ohladil in ravno uradnik je bil ves čas največji pobornik in branitelj mogočne jugoslovanske misli, ki je prišla do pravega iz-
rekciji, da jo odpošlje na merodajno mesto, prepis naj pa bo ponatisnjen v »Poštarju«. Ob enem je treba ostale p. t. direkcije oziroma njihove organizacije obvestiti, da vlože slične spomenice. Mariborski tovariši so mnenja, naj se za tako važno zadevo odpošlje delegat v Beograd, vendar se centralni odbor za sedaj zadovolji s sestavljeno in oddano spomenico.
Predsednik omenja še, da se nekateri zaradi bolezni predčasno in pred kratkim upokojeni člani obračajo na društvo s prošnjo za pojasnilo, zakaj jim direkcija ne pri-pozna to let k njihovi službi, češ, da so si bolezen nakopali pri izvrševanju naporne službe, ali pa se jeze, da jim niso bila všteta vojna leta, čeravno niso bili vojaki. Na ta vprašanja kratko pojasnilo. Leta 1924 je izšel odlok ministrstva, točka 137, katera je bila preklicana, torej se črta. Na njegovo mesto pride nov člen, kateri omenja, da se pripozna samo vdovam ponesrečenih uslužbencev 10 let v pokojnino, vojaška leta se pa naj vštejejo samo tistim, ki so odslužili kadrski rok. Iz dopisa krajevne skupine v Celju je razvidno, da priredi namesto običajne tombole vrtno veselico. Centralni odbor odpošlje 2 tovariša, da se te prireditve udeležita. K besedi sc oglasijo še razni odborniki z različnimi dobrimi nasveti. Nato preide predsednik k zadnji točki dnevnega reda.
S.) Slučajnosti. V tej zadevi nadomestuje predsednika tajnik, ki poroča o izletu pevskega odseka Krajevne skupine v Ljubljani. Ob enem vabi tovariše, ki imajo veselje in spo obnost za petje, da pristopijo takoj, ker je ravno naročena večja množina not in bo za nove pevce tem lažje, če se takoj udeležujejo skupnih vaj.
Ker se nihče več ne prijavi, zaključi ! predsednik sejo ob 3.30.
Za odbor: tajnik.
Članom društva poštnih telegrafskih in telefonskih uradnikov.
Dne 30. avgusta t. 1. smo poslali gospodu ministru za gradbe sledeče pismo za prevedbo zvaničnikov in služiteljev v III. uradniško kategorijo:
Vcleblagorodni gospod minister!
Podpisani odbor si šteje kot zastopnik činovnikov in kandidatov za III. kategorijo p. t. t. činovnikov v dolžnost opozoriti gospoda ministra kot vrhovnega šefa stroke na j okolnost, da je na področju Dravske direkcije pošte in telegrafa okoli 100 zvaničnikov ! in služiteljev s kvalifikacijo za III. kategorijo.
Vsi ti uslužbenci opravljajo odgovorno, uradniško službo. Nekaj teh uslužbencev je bilo že ob priliki prevedbe na sedanji činov-niški zakon prevedenih za služitelje in zva-ničnike, ostale pa je direkcija postavljala od prevedbe naprej na izpraznjena mesta zvaničnikov in služiteljev, da je tako krila primanjkljaj na uradniškem osobju in s tem mogla vzdržati promet.
Dravska direkcija pošte in telegrafa je opetovano predlagala ministrstvu, da se taki zvaničniki in služitelji postavijo v III. kategorijo, ker zahteva to interes službe in nji- | hova izobrazba. Ti uslužbenci, ki opravljajo | vse uradniške posle ter vršijo večkrat tudi ‘ dolžnosti soključarjev, naj bi prejemali tudi uradniške plače. S postavitvijo takih zvaničnikov in služiteljev v III. kategorijo bo stroka mnogo pridobila, ker z delom preobremenjeno osobje, ki ga povrhu tare skrb za preživljanje, ne more opravljati službe z ono ambicijo in zanesljivostjo, kakor vsaj prilično situirani uslužbenci. S prevedbo v III. kategorijo se bo materijano stanje teh uslužbencev toliko zboljšalo, da bodo živeli od svoje plače in ne bodo v breme svojim so-
rodnikom ali da bodo odvisni od drugih postranskih dohodkov. S tem bodo pa tudi razbremenjeni mnogih skrbi, ki jih ovirajo pri vestnem opravljanju svoje službe.
Na področju drugih direkcij je ministrstvo postavljalo leta 1929 zvaničnikc in brezplačne pripravnike v III. kategorijo. Tako je bilo na primer z rešenjem ministrstva P. T. broj 25351 z dne 16. maja 1929 (Vesnik št. 11/29) postavljenih na področju Dunavske in Vardarske direkcije večje število brezplačnih pripravnikov za pripravnike III. kategorije, z nadaljnjim rešenjem ministrstva št. 67613 od 18. septembra 1929 (Vesnik št. 19/29), posebno pa z rešenjem št. 92497 z dne 16. decembra 1929 (Vesnik št. 1 30) je bilo na področju Dunavske, Vardarske in Drinske direkcije prevedenih veliko zvaničnikov v odgovarjajočo uradniško kategorijo, tako da ni ostalo v nobeni direkciji toliko zvaničnikov in služiteljev neprevedenih, kakor v Dravski direkciji, kjer vrši še danes okrog 100 takih uslužbencev uradniško službo.
Ker jc torej ministrstvo v področju drugih direkcij naše Kraljevine take uslužbence v letu 1929 že prevedlo v HI. kategorijo, kamor po svojem delu in svoji izobrazbi spadajo, dočim je bilo v istem času pri Dravski direkciji prevedenih samo 7 zvaničnikov
prosimo gospoda ministra, da uveljavi tudi tukaj svojo znano socialno velikodušnost in blagovoli odrediti čimprejšnjo prevedbo vseh zvaničnikov in služiteljev Dravske direkcije pošte in telegrafa, ki imajo predpisano kvalifikacijo, v III. kategorijo.
Blagovolite gospod minister, sprejeti izraz našega najglobokejšega spoštovanja in hvaležnosti. — Odbor: — podpisi.
*
Prepis tega pisma smo predložili s posebnim priporočilom vsem odločujočim osebam v Beogradu, da se zavzamejo za te uslužbence in jim izposlujejo tako dolgo pričakovano in pripadajočo III. kategorijo. Od neke strani smo že prejeli odgovor in zagotovilo, da se bo storilo pri našem g. ministru vse dovoljene korake. Zaenkrat samo lahko upamo na najboljše, ker je že prva naša vloga našla v Beogradu ugoden odziv.
Kakor že znano, je in bo društvu glavna naloga zasledovanje tega cilja, t. j. prevedbe uradniških zvaničnikov in služiteljev v III. kategorijo in v obče specielno zastopanje koristi uradnikov III. kategorije.
*
Društvo p.-t. uradnikov III. kat. javlja:
Seje upravnega odbora se vrše v bodoče v sejni sobi »Gospodarske zadruge poštnih nameščencev« v Ljubljani, Pred Prulami 1. Seje so dostopne vsem članom društva.
*
Na razna vprašanja pojasnjujemo, da postanejo redni člani lahko vsi aktivni in upokojeni poštni, telegrafski in telefonski uradniki III. kategorije, zvaničniki in služitelji, ki imajo izobrazbo za III. kategorijo ter
pogodbeni poštarji. — Izredni člani lahko postanejo vsi ostali poštni uradniki.
*
Takoj ko bodo natisnjene društvene izkaznice, jih bomo razposlali članom, da se lahko izkažejo pri Gospodarski zadrugi, kjer uživajo vse ugodnosti, ki jih zadruga nudi. »
Opozarjamo, da znaša članarina za uradnike III. kategorije 8 Din, za zvaničnike in služitelje pa 4 Din mesečno.
Društvo maturantov naznanja, da so
odslej redni društveni sestanki »Pri Sokolu« (Pred škofijo) v I. nadstropju. Tovariši, ude-žujte se sej redno!
Bolezensko zavarovanje. Na poziv vsem poštnim uslužbencem v št. 12 »Poštarja« pod naslovom:	Bolezensko zavarova-
n j e v okrilju »Dobrote«, se jih je doslej le malo oglasilo. Čudno in žalostno bi bilo ro, če ne bi bil njihov položaj, ki ga pa bolezen še bolj poslabša, materijalno tak, kakor je to razvidno iz »Poštarja« št. 14. Ker pa ima vsakdo komaj dohodkov za golo življenje, si ne upa nikdo o tem razmišljati, ker ve, da iz nič ni nič. Vse pa, kar se začne, če je še tako dobro in potrebno, pomeni zvišanje mesečnih odtegljajev.
Sam si mora vsak v tako važni zadevi pomagati, vso dobro voljo pokazati, več glav pa tud: več ve, potem bo šele nastala skupna dobrodelnost v okrilju že označene »Dobrote«. Z dobrimi, ekonomskimi predlogi na dan!
To in ono.
Ženska — generalni poštar. Pod tem
naslovom je bilo nedavno v št. 12 »Poštarja« navedeno, da je vso tedanjo pošto vodila 17 let za svojega mladoletnega sina Aleksandra pl. Thurn in Taxisova. Nekaj več o stari poštarski rodbini 1 hurn in Taxis je razvidno iz vora, ki ga je govoril dne 30. jan. 1914 Ja-ques Philipp v Obrtniški zbornici na Dunaju: Kakor že znano, se mi zdi, se je ponudil leta 1516 Francesco de Tassis cesarju Maksimilijanu, da bo vzdrževal prenašanje cesarskih pisem z Dunaja avstrijski vladi, kjerkoli že bo, če dobi zase in za svoje potomce kot dedno pravico za vse dohodke, ki jih bo dajalo vzdrževanje poštnih zvez, ki bodo vpeljane. Ta pogodba je bila sklenjena in 350 let je obstojal ta precej denarja prinašajoči monopol in bil skoro do skrajnosti izkoriščan po večini Evrope od prefriganega Italijana, ki je pozneje ponemčil svoje ime v Tburn & Taxis. Po prislovici »dem Verdienste seine Krone« je rodbina dobila grofovsko, še nekaj pozneje knežjo čast.«
Kakor je znano (iz št. 15 »Poštarja«), je bila prva evropska poštna zveza privatno podjetje Francesca de Tassisa, ki se je pozneje ponemčil v Thurn & Taxisa. Kakor re-
/?. E SKOBERNE, LJUBLJANA
Velika izbira češkega in angleškega sukna
7-10
Priporočamo vsem našim članom povsod priljubljeno
Kolinsko I cikorijo!
ima
ceno, je ta rodbina imela poštni monopol 350 let. Več vladarjem je bilo to trn v peti, dokler ni objavil volilni knez Friderik Viljem sledeče izjave: »Cesar (namreč Maksimilijan) ni pred oddajo poštne pravice dobil te moči od državnih stanov, zato ustanavljam na svojem ozemlju lastno pošto in ne dovoljujem nobene druge več.« S tem je bil omajan temelj privatne poštne uprave. Vsak knez in vladar si je po tem vzorcu prikrojil svojo pošto, rodbina Thurn & Taxis pa je pozneje dobila odkupnino za svoje pravice.
To zadevo je uredil 1. 1866 tedanji pruski generalni direktor pošte pl. Stephan. Tedanjemu knezu Thurn & Taxisu je priznal 3.000.000 tolarjev kot odškodnino. Interesantno je, kdo je bil odlični nemški generalni poštar, pl. Stephan, ki je prav za prav izume! dopisnico. Pl. Stephan je bil rojen 7. januarja 1831 kot krojačev sin v Stolpu na Pomorjanskcm (Pommern). Leta 1848 je vstopil kot 17 letni mladenič za pisarja k pošti. Interesantna je njegova izjava, ko ga je stric opominjaš, da naj bo priden, da bo kaj dosegel. Odgovoril mu je namreč: »Pač slab človek kdor ne misli na to, da bo postal generalni poštar!« To je res dosegel. Zanimiva je tudi njegova izjava, ko je bil 19 let star: »Pošta ima visoko kulturno nalogo, zato se o njenih zadevah ne sme odločati iz fiskalnega stališča.«
American Telephone and Telegraph Company je izdala svoje letno poročilo za leto 1927., iz katerega smo posneli tole: V letu 1927. je bilo montiranih 791.000 novih telefonskih aparatov, tako da je bilo vseh priključkov 18,365.000. V zadnjih dvajsetih letih se povečuje število telefonskih abonentov povprečno za 700.000 na leto. Nove stavbe in obratne zboljšave so stale 377 milijonov dolarjev. Dne 1. decembra 1927 so bile telefonske govorilne pristojbine zopet znatno znižane. To znižanje pomeni poldrugi milijon dolarjev dohodkov manj na leto. Čas, ki ga izgubljajo stranke s čakanjem na zvezo, je bil skrajšan povprečno na 1.5 minute (v tej statistiki se pa ne jemlje v poštev priklop-Ijanje na okoliške urade, ki se izvrši takoj, ne da bi bilo treba količkaj čakati. V letu 1927 je bila povsod tudi zboljšana jasnost govorov. Po zboljšanju vodov in po preureditvi krajevnih omrežij so se motnje zmanjšale za 12%. Povprečno odpade popravilo na 1 naročnika telefona šele na vsakih 17 mesecev.
Nemška telefonska industrija se jako lepo razvija. V prvi polovici lanskega leta so prodali v tuje dežele telefonskih aparatov za 19.2 milijona nemških mark proti 12.9 milijona mark v istem času predlanskega leta ali 10.9 milijona v letu 1927. Veliko nemških telefonskih aparatov pokupijo razne evropske in prekomorske dežele. Celo v Češkoslo-
vaški je precejšnje število nemških telefonskih aparatov.
Dolžina žic telefonskega omrežja v Zedinjenih državah znaša 74,310.000 milj (približno 120 milijonov kilometrov). Od tega pride na podzemeljski kabel 65.8%, na zračni kabel 26.9% in na prosto napeljavo 7.3%'. Na daljne napeljave odpade 17 milijonov kilometrov, ostanek pa na krajevna omrežja.
Odprava kablovskih brzojavk med Nemčijo in Severno Ameriko hitro rase. V letu 1925 je bilo odpravljenih 9 milijonov, v letu 1928 pa že 18.2 milijona besed. Delali bodo drugo kablovsko zvezo, ki pojde tudi čez Azore.
Zmanjšanje pristojbin za telefonske govore v Zedinjenih državah ameriških. American Telegraph and Telephone Co. je zmanjšala govorilne pristojbine v občevanju na daljavo. Sodi se, da bo imela družba zato blizu 5 milijonov dolarjev manjše dohodke. Znižanja pristojbin bo deležnih skoraj 45 milijonov telefonskih pogovorov, osobito v občevanju med posameznimi državami. Za dnevne govore med dvema postajama (sta-tion-to-station) v razdalji 60—300 milj se zmanjša pristojbina za 10 centov. To je že četrto znižanje pristojbin, ki ga je izvedla ATTCo. in njej priključene družbe v dobi 3% leta.
Poštni minister — prijatelj literature. Argentinski pisatelji si že dolgo prizadevajo, da bi z reklamo in s časopisnimi poročili pridobili javno prozornost za svoje knjige. Ali ves njihov trud ni imel nobenega uspeha. Zanimivo je vsekako, da knjige o argentinskih razmerah in o argentinskem živ-
ljenju budijo večje zanimanje v prevodih kakor pa v originalih. Da bi pa pisatelji spravili v denar več knjig, je poslal argentinski poštni minister vsem založnikom okrožnico, naj pošljejo knjige svojih založb poštnim uradom, ki jih izlože na vidnih mestih in jih po potrebi tudi prodajajo. Ker so v Argentiniji pošte po vaseh in manjših mestih na najprometnejših cestah, upajo pisatelji, da bodo na ta način dosegli najboljši uspeh, in to tem prej, ker ne zahteva argentinska poštna uprava za to posredovanje nikakšne odškodnine.
Najsevernejša brezžična postaja je Tran-quil Bay v Franc Jožefovi deželi. Sezidala jo je sovjetska ekspedicija in jo opremila z najmodernejšimi aparati za radio službo in pa za meteorološka ugotavljanja. Za poKV Čevalno službo uporablja kratke valove — 43 m.
Avtobusi v nemški poštni službi so se lani silno pomnožili. Uvedli so približno 300 novih avtobusnih linij. Avtobusno omrežje je obsegalo konec lanskega leta okoli 2200 linij s 43.000 kilometri dolžine. Nemška poštna uprava se je pri otvarjanju avtobusnih linij ozirala zlasti na zaokrožanje avtobusnega omrežja, na gospodarsko izrabljanje doslej ustvarjenih naprav in na obmejne pokrajine, katere imajo premalo prometnih zvez. Poštni avtobusni promet sc je uspešno razvil po sporazumu poštne in železniške uprave, ki zdaj agilno sodelujeta, da dosežeta živahnejši cestni in železniški promet, kar je naposled državi sami v največjo korist.
Vabilo na izredni občni zbor Mariborske skupine nižjih p. t. uslužbencev, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. oktobra 1930 ob 14. uri (2. uri) v društvenih prostorih glavne pošte. — Dnevni red: Nakup poštnega doma. — Ako izredni občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo isti vršil četrt ure kasneje istotam z istim dnevnim redom neglede na število prisotnih članov. — Odbor.
Tombola osrednjega društva nižjih p. t. uslužbencev, skupina Maribor, katera se je vršila dne 14. septembra t. 1. je prav dobro uspela. Zahvaliti se moram vsem tovarišem, ki so količkaj pripomogli do sijajnega uspeha: posebna hvala pa gre tovarišem iz Slov. Bistrice, ki so se letos ponovno izkazali s svojo navdušenostjo in agilnostjo. Nabrali so lepo vsoto pri gg. meščanih v prid dobrodelnega fonda; če bi vsak tovariš posnemal Vas, tovariše iz Slov. Bistrice, bi se lahko delila večja podpora. Tovariši, Vam in Vašim cenjenim meščanom hvala lepa, druge tovariše pa prosim, da Vas posnemajo. — M. Božičev, predsednik.
Število radio-abonentov v Evropi. Dasi ima nemška država od začetka leta 1929 največ radio-abonentov v Evropi, vendar je dandanes šele na petem mestu, če se primerja število abonentov s številom prebivalstva.
Danska, Švedska, Angleška in Avstrija imajo razmeroma več radio - abonentov kakor Nemci. Naslednja razpredelnica kaže, kako je raslo število abonentov zadnja tri leta v evropskih državah.
	Število radioabonentov koncem leta			Na tisoč prebivalcev je odpadlo aparatov		
	1927	1928	1929	1927	1928	1928
Danska	188.260	252.200	308.927	57,05	71.9	87,93
Švedska	328.133	380.863	427.564	54,68	63,47	70 03
Velika Britanija	2,375.226	2,628 392	2.956.736	56,91	59,4	67,16
Avstrija	291,549	325.200	376.366	47,79	53,31	56,26
Nemška	2.009.842	2.635.597	3,066.682	33,49	43,92	49,1
Ogrska	83.314	168.562	266.567	10,41	20,1	30,77
Finska	36.900	73.800	95.742	10.85	21,9	26,7
Norveška	60.191	59.996	71.188	22,9	22 9	25,32
Švica	59.066	70.183	83.747	14,74	17,54	24,16
Češkoslovaška	220.000	236.861	267 962	16,1	17.4	18,61
Letonska	16.048	23 962	29.440	8,02	11,98	15,41
Estonska	10350	14.261	15.360	8,28	11.4	13,8
irska	26.000	26.406	25 733	8,75	8,88	8,6
Poljska	117.231	189.481	202.586	385	6,23	6,6
Litvanska	5.670	11.838	10.706	2.8	5.9	4.5
Jugoslavija	?	21.000	29.952	?	1,6	2.2
Italija	41.000	51 000	85.000	1,05	1,3	2,06
Rumunska	7.871	14 487	32.000	0,46	0,85	1,7
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene smerne! Postrežba točna
In solidna!	24—13
Ljubljana Poljanska c. 60
H. Zupančič
splošno modno krojaštvo
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela po najnovejšem kroju in najnižjih cenah. — Krasna izbira najnovejših vzorcev angleškega in češkega blaga. — Drž. nameščenci na obroke.	24—21
n S MA aparate In
pobtrebščine
nudi najceneje
TONE POLJŠAK
Ljubljana, Aleksandrova c. 5.
Trgovina usnja in čevljarskih potrebščin po najnižjih cenah se priporoča
Franc Erjavec
trgovina z usnjem
Ljubljana, Stari trg 11 a.
12— 9
Jermenar in torbar
Stane Jager
Ljubljana, Poljanska c. 9.
priporoča svojo delavnico za vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejema tudi vsa popravila po najnižjih cenah. 3—3
Veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske v zadnjih novostih ima vedno na zalogi po solidnih in konkurenčnih cenah tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU", LJUBLJANA
LINGARJEVA-MEDARSKA-ULICA IN PRED ŠKOFIJO ŠT. 3
15-8
žv. Brunčič & Fr. Rebernik
PLESKARJA IN LIČARJA
Ljubljana, Kolodvorska 23
se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela. Delo solidno. — Cene zmerne.
VO
(Ji
Portland cementna tovarna d. d.
Dovje-Mojstrana
Telefon št. 1	Ustanovljeno 1892	Telefon št. 1
priporoča svoj prvovrstni izdetek
Portland - cementa
Dobavlja se promtno iz tovarne Zastopnik za Ljubljano in okolico:
3osip Gagel, Ljubljana, šolski drevored
VELETRGOVINA	5-3
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. — Raznovrstna rudninska voda.
Eksportna hiša Luna
MARIBOR, Aleksandrova cesta 19.
Lastni izdelek pletenin i. t. d. damske in otroške obleke, jopice, puloverji, vse vrste nogavic, razen tega vse galanterijsko in kratko blago po najnižjih cenah. Poštni in sploh vsi državni nastavljenci 5°/0 popusta.
24—21
THE REX Co.
UMA. GRADIŠČE 10.
Telet. 268 interurb.
- ZAGREB, SAJMIŠTE 56.
Ustanovljeno 1906.
Soccllalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.
12-9 Pisalni stvoll na obroke.
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev
A. Kos, Ljubljana,
Mestni trg 25
nasproti magistrata 10—10
Tvornica dežnikov
L MIKUŠ
Ljubljana, Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. 24—14
Tujec Evgen
Ljubljana, Smoletova ulica štev. 3
se priporoča za predajo elektrotehničnega in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, železnih ognja in vloma varnih blagajn itd. 12—9
Laneno olje, firnež, emajlne in ostale lake, oljnate barve
in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEDlČ-ZaiiKL,
d. z o. z. tovarne olja, firneža, laka in barv
ljubi jana-Hedvode, lastnik Franjo Medič.
Podružnica Maribor - Novi Sad.
24—14
se oglasiti pri manafaktnri
„REKORD"
Aleksandrova cesta 8
kadarkoli rabite blago za sebe in svojo družino. Poštarji na
6 mesečne obroke in še
5"/o popusta!
5—1
JI
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu!
“TI
in njene podružnice: Ljubljana, Kranj, Kotor in Skoplje
Delniška glavnica Rezerva:
Din 55,000.000 — Din 6,343.000 —
Eskontira: menice; sprejema: vloge na hranilne knjižice in tekoče račune; daje: predujme na državne papirje, kakor 70/0 in 8% Blairovo posojilo, 70/0 obligacije Seligmann, 7% investicijsko posojilo, 2 Vg% ratno šteto ter vse kotirane papirje. — Prodaja in kupuje: devize in valute ter izvršuje nakazila v tu in inozemstvu najkulantneje.
Za konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin Ciruden v Ljubljani. Ček. konto 11.631 jajte uredništvu, reklamacije, oglase itd pa upravi lista „Poštar" v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2.
tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61
Urejuje Franc Pirc v Ljubljani. — Rokopise poši-Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani Predstavnik za