OSEBNI DOHODKI SE VSKLAJUJEJO S PRODUKTIVNOSTJO Gospodarska gibanja, značilna za prvo polletje letošnjega leta, so se nadaljevala tudi v tretjem tromesečju, kar pomeni, da je napredek tako imenovanih terciarnih dejavnosti hitrejši odrazvoja industrije, ki je naimočnejša gospodarska panoga v šlšenski občini, kjer predstavlja industrija okoli 60% narodnega dohodka gospodarstva občine. To kažejo podatki periodičnih obračunov za obdobje januar-september. Celotni dohodek se je v gospodarstvu občine v tem obdobju povečal za 14,4 %, narodni dohodek pa za 6,4 %. V isti primerjavi je celotni do-hodek v industriji narastel le za 5,7 %, medtem ko je narodni celo za 0,4 % nižji. Se izrazitejše so te razlike, če primerjamo le obdobje julij-september. V tem času se je celotni dohodek v gospodarstvu občine povečal za 10,8 %, v industriji pa le za 2,2 %. Narodni dohodek je v samem tretjem tromesečju v go-spodanstvu višji le za 0,1 %, v industriji pa nižji za 4 %. V prvem polletju smo na splošno ugotavljali, da osebni dohodki mnogo hitreje nara-ščajo od narodnega dohodka, saj je narodni dohodek nara-stel za 8,8%, izločitve za oseb-ne dohodke pa so bile višje za 17,8 %, torej so bili osebni dohodki po porastu za 9 % višji. Ista primerjava za raz-dobje julij-september pa ka-že, da se je narodni dohodek povečal za 0,1 %, izločitve za osebne dohodke za 2,8 % in je razlika samo še 2,7 %. Organi upravljanja v de-lovnih organizacijah so torej deloma že popravili nesoraz-merja v notranji delitvi do-hodka in upoštevali priporo-čila skupščine, naj osebne do-hodke vskladijo s produktiv-nostjo. To se izraža tudi v sred-stvih, izločenih za sklade. Le-ti so blli v I. polletju letoš-njega leta še za 12,7 % nižji od istega obdobja preteklega leta, primerjava razdobja ju-lij-september pa kaže, da so nižji le za 3 %. Skladi in sredstva za sta-novanjsko izgradnjo so v lan-skem devetmesečnem obdob-ju znašali 134 milijonov N din, v letošnjem pa 121 mili-jonov N din, torej so skladi nižji za 13 milijonov N din, kar pa se po drugi strani kompenzira z višjlmi sred-stvi amortizacije, ki se je od 26 milljonov N din povečala na 39 milijonov N din. Pove-čanje skladov je opazno le v trgovini, gostinstvu in obrti, medtem ko so se v vseh dru-gih panogah Skladi občutno zmanjšali. V industariji znaša zmanjšanje skladov 18 mili-jonov N din, čeprav je 10 in-dustrijskih podjetij celo po-večalo svoje sklade za okoli 4 milijone. Tudi vse gospo-darske organizacije v kmetij-stvu, gradbeništvu in prome-tu imajo nižje sklade kot la-ni, kar je najobčutnejše v prometu. Povprečno število zaposle-nih v gospodarstvu občine je v desetih mesecih 1967 na-rastlo za 1,3 %, medtem ko se je v industriji število za-poslenih celo znižalo za 1,7 %. Največji porast zaposlenih je v trgovini (14 %) in gostin-stvu (8,9 %) zaradi povečanih kapacitet. V skladu z nižjimi izločitva-mi za osebne dohodke v ob-dobju julij-september so tudi povpirečni mesečni neto oseb-ni dohodki naraščali z manj-šim tempom kot v prvem polletju letošnjega leta. V pr-vem polletju je namreč zna-šal porast izplačanih osebnih dohodkov v gospodarstvu ob-čine 17,6 %, v obdobju januar-september pa znaša ta porast le 13,4 %, kar pomeni, da so se osebni dohodki nekoliko stabilizirali. Povprečno izpla-čani neto mesečni osebni do-hodki so v lanskih devetih mesecih znašali 826 N din, v letošnjem prvem polletju 924 N din, v devetih mesecih letos pa 937 N din. Najvišji so osebni dohodki v panogi trgovine, kjer znašajo 1.100 N din, najnižji pa v kmetijstvu (794 N din) in gradbeništvu (799 N din), medtem ko zna-šajo povprečni osebni dohod-ki v industriji, ki ima največ zaposlenih, 940 N din, kar je nekoliko nad povprečjem go-spodarstva občine. V devetih mesecih letošnje-ga leta so izvozile gospodar-ske organizaclje blago v vred-nosti 8,782.158 dolarjev, karje za 11 % več kot v istem ob-dobju lani. Povečanje izvoza v I. polletju je znašalo 9,8 %, kar pomenl, da se je v mese-cih julij-september tempo iz-voza nekoliko povečal. Bojan JURČIČ