KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO DONESEK K ZGODOVINI DELAVSKEGA GIBANJA V NASIH PREMOGOVNIH REVIRJIH (MARTIN TERPOTITZ IN PRVI MAJ) JANKO OROŽEN Martin Terpotitz je bil brez dvoma naj- močnejša osebnost med operativnimi voditelji Trboveljske premogokopne družbe v vsej nje- ni precej dolgi in razgibani zgodovini. Rodil se je leta 1839 v Železni Kapli, starem rudar- skem mestu na Koroškem. Bil je po rodu Slovenec, vzgoja in služba sta iz njega na- pravili Nemca. Svojo kariero je začel kot na- vaden rudar, višjo rudarsko izobrazbo si je pridobil na rudarski šoli v Pfibramu. Naj- prej je bil zaposlen pri manjših rudnikih na bivšem Spodnjem Štajerskem, nato je prišel v Hrastnik (1871). Leta 1883 je postal ravna- telj trboveljskega rudnika. Obdržal si je tudi glavno vodstvo hrastniškega rudnika. Leta 1885 je družbi pridobil rudnik Ojstro. Ravna- telj vseh treh rudnikov je ostal do leta 1897, ko je postal generalni ravnatelj družbe. Leta 1906 je stopil v pokoj in se preselil v Gradec. Tam je umrl leta 1915. Terpotitz je upravljal v Trbovljah, Hrast- niku in na Ojstrem v času, ko so delavci za- čeli odločno borbo za svoje pravice. Tedaj so vodili dve prvi veliki stavki, leta 1889 in 1892, začeli so praznovati 1. maj in se organi- zirati. O teh dogodkih sem obširneje pisal v Zgo- dovini Trbovelj, Hrastnika in Dola. Uporab- ljal sem rudniško korespondenco, ki je vsa ohranjena v kopimiih knjigah, in druge ohra- njene rudniške spise. Notranji potek dogod- kov je v teh rudniških virih gotovo verno podan, drugače je z vrednotenjem. Po potrebi in možnosti sem njihove navedbe primerjal in dopolnjeval s časopisnimi poročili, z zapiski rudarskega inženirja FUipa Krassniga, prav tako rojenega Korošca, in izjavami starih ru- darskih borcev, ki jih je bilo pred 15 leti še nekaj živih. V orisu dogodkov sem seveda mo- ral upoštevati tudi vlogo ravnatelja Terpov titza. Leta 1939 je Komunistična stranka izdala brošurico »Prvi veliki boj slovenskega de- lavstva«, s podnaslovom »Ob petdeseti oblet- nici (julij 1889—julij 1939)«, ki je izšla pod serijskim naslovom »Delavsko-kmečka knji- ga«. Kot izdajatelj in odgovorni urednik je naveden Franc Leskošek. Pregled poznejših rudarskih stavk je bil istega leta podan v brošurici »Spomenica rudarjev trboveljskih revirjev«, s podnaslovom »Ob štiridesetletnici razredne strokovne organizacije rudarjev — Ob petdesetletnici prve velike rudarske stav- ke v trboveljskih revirjih.« To brošurico je natisnila tiskarna Slovenija v Ljubljani, kot kraj nastanka so na naslovni strani navedene Trbovlje. Oblast je obe brošurici zaplenila, vendarle se je nekaj izvodov ohranilo. Leta 1950 je Sindikalna založba »Delavske enotnosti« v eni sami brošuri ponatisnila obe brošurici. To je bilo majhno odplačUo dolgu preteklosti in hkrati poziv k novim razisko- vanjem. Poleg drugih se je temu pozivu od- zval zlasti dr. Dušan Kermavner, ki se je nekolikokrat, najbolj natančno pa v zgodovini delavskega gibanja na Slovenskem, ukvarjal z zgodovino borbe delavcev v naših revirjih. Kot vir so mu predvsem služila poročila v ča- sopisih, ki jih je temeljito pregledal. Ko sem septembra 1967 v graškem dežel- nem arhivu pregledoval prezidialne spise štajerskega namestništva, sem zadel tudi na obsežno gradivo, ki obravnava delavsko giba- nje v naših revirjih. Prezidialni spisi imajo še prvotno ureditev po letnikih in vsebini. Najdemo jih na osnovi delovodnikov. Spisi o delavskem gibanju so zbrani pod geslom »Ar- beiterbewegung«, ki je v delovodnikih na pr- vem mestu. Obsegajo pri vsakem letniku več fasciklov, označenih z registratumimi znaki in številkami. Posebno obsežen je konvolut o delavskem gibanju leta 1889. Avstrijska zgodovinarja delavskega gibanja H. Winter- berg in H. Steiner sta gradivo že pregledom vala, prvi je ostal bolj pri začetkih, drugi pa je prišel do hainfeldskega kongresa (1888). Poznejše gradivo je še nepregledano. Mislim, da bi se ga bilo treba lotiti, saj bi osvetlilo naše delavsko gibanje še s tretje strani. Po- kazalo bi, kako je gledala nanj sodobna po- litična uprava in kako je na posamezne do- godke reagirala. Jaz sem se po načrtu moral omejiti na ožjo celjsko pokrajino, vendar ni- sem mogel odtegniti svoje pozornosti trem dopisom, ki karakterizirajo ravnatelja Ter- potitza in njegovo dobo, ter spisom, iz katerih je razvidno, v kakih skrbeh so bile oblasti, od najvišjih do najnižjih, ko se je približeval prvi maj, ki naj bi ga delavci prvikrat praznovali v smislu sklepa pariškega kongre- sa leta 1889 in kakšne ukrepe so tedaj spreje- male in izvajale glede naših revirjev in so- sednih krajev z delavskim prebivalstvom. V tem sestavku objavljam oboje. Prvi dopis je decembra 1891 poslal general- nemu ravnateljstvu Trboveljske premogokop- 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ne družbe na Dunaju Boštjan Zavšek, rudar na Ojstrem. Dopis se glasi: Visoka generalna direkcija Trboveljske premogokopne družbe na Dunaju! Razlaganja posameznih točk, ki so bile na dnevnem redu zborovanja rudniških delavcev premogovnikov na Štajerskem in v južnih deželah države (mišljen je dnevni red rudar- skega kongresa, ki je bil 25. decembra 1891) dovolj no dokazujejo, da vlada nezaslišano sla- bo gospodarstvo pri železnici Gradec—Kof- lach, pri Koflaški rudarski družbi, pri Trbo- veljski premogokopni družbi, pri Lankowiški premogokopni družbi itd., pa so delavci za- radi tega' zapadli v strašno bedo ter v po- polno zasužnjenje. Da ne bi duševno in telesno popolnoma pro- padli, postavljamo mi, zastopniki Koflacha, Lankowitza, Voitsberga, Wiesa, Ojstrega, Hrastnika, Hude jame, Breznega, Trbovelj, Zagorja itd. v sporazumu s svojimi deloivnimi brati naslednje zahteve: 1. Takoj naj se prekliče j o vse odpovedi za- upnikom in sprejmejo naj se zopet v službo vsi, ki so bili odpuščeni zaradi članstva pri organizaciji. 2. Zaradi udeležbe pri delavskem gibanju ne sme biti nihče odpuščen. 3. Osemumi delavnik, ki je v revirjih de- loma že uveden, deloma se bo uvedel v smislu obljube 1. janiiarja 1892, je treba v korist delavcev urediti na naslednji način: Prva skupina dela od 6. ure zjutraj do 2. ure popoldne; druga skupina od 2. ure po- poldne do 10. ure ponoči, tretja skupina od 10. ure ponoči do' 6. ure zjutraj. 4. Redni zaslužek mora biti določen tako, da ne pride kopač pod 1 goldinar 50 krajcar- jev, vozač ne pod 1 goldinar 20 krajcarjev, nikomur pa se ne sme izplačevati manj od te druge vsote. 5. Olje za jamsko luč in gorivo^ se morata dajati v zadostni količini in brezplačno. 6. Delavec se v stanovanju ne sme obrav- navati kot delavec, temveč kot privatna stranka. Ob izstopu iz službe se stanovanje odpove na mesec dni. 7. Pri dvomljivih odpustih je treba sklicati razsodišče, sestoječe iz treh delavcev, treh uradnikov in ene nestrankarske osebe, ki na- stopa kot posrednik; to razsodišče odloča, ali naj odpust velja ali ne. 8. Pri akordu je treba vsako postransko delo posebej plačati, nevarna dela se ne pla- čujejo po akordu, ampak kot gosposka dnina. Visoka generalna direkcija se obvešča o gornjih zahtevah. Ce jim do 1. januarja 1892 ne bo ugodeno in ne pride dotlej noben od- govor, so vsi delavci odločeni, da se bodo po- služili vseh skrajnih zakonitih sredstev in ne pojdejo tako dolgo na delo, dokler njihovim ■ zahtevam ne bo ugodeno. Podpisan: Boštjan Zavšek, rudar, Ojstro-, pošta Hrastnik, Šta- jersko. Stavka se je res začela. Zavškov dopis je dunajsko generalno ravnateljstvo poslalo de- želnemu namestniku baronu Kiibecku. V spremnem pismu poveličuje svoje rudnike in skrb za delavstvo. To spremno pismo se glasi: Vaša ekscelenca! Dovolj ujemoi si poslati Vam v prilogi pre- pis dopisa, ki nam ga je poslal neki delavec, in dodajamo pri tem neke pripombe. V naših rudnikih Trbovlje, Hrastnik, Ojstro, Huda jama' in Zagorje smo uvedli osemurno delO' že 1. avgusta tek. leta. Kakor je bilo že večkrat ugotovljeno, ni pri naših rudnikih nikakega slabega gospodar- stva. Narobe. Z delavci postopamo zelo hu- mano in s prav posebno skrbnostjo. Stanujejo v zdravih in lepih stanovanjih in prejemajo živila najboljše kakovosti iz rudniških maga- zinov po skoraj nabavnih cenah. Poleg tega zaslužijo naši delavci najmanj 30 odstotkov več, kakor znaša splošni krajevni zaslužek drugih delavcev. Ko Vas obveščamo o tem. Vas hkrati pro- simo, da pristojne oblasti ukrenejo pravočasr- no vse potrebno za varstvo naših organov in družbenega imetja v primeru, da bi delavci, mesto da redno odpovedo, takoj ustavili delo in povzročili nepredvidene nevarnosti. Čast nam je, da Vaši ekscelenci izrazimo svoje najodličnejše spo-štovanje. Dunaj 31. de- cembra 1891. Trboveljska premogokopna družba. O tem dopisu in še o drugih stvareh je na- mestnik baron Kiibeck pisal celjskemu okraj- nemu glavarju dr. Otonu Wagnerju. Slo je pri tem za pojasnitev razmer v revirjih in zlasti: za postopanje ravnatelja Terpotdtza. Okrajni glavar je 8. februarja 1892 odgovoril z nasled- njim poučnim dopisom: Vaša ekscelenca! Ustrezajoč visokemu odloku z dne 2. t. m., imam čast Vaši ekscelenci naj vdane je poro- čati o tem, kako ravnatelj Terpotitz postopa z delavci. Ad 1. Leta 1889 sem videl v navzočnosti ritmojstra Otona Rehna, kako je Terpotitz delavca — čigar ime mi je neznano — s fi- zično silo odstranU iz pisarne. Dne 30. aprila 1890 sem bil priča, kako je Terpotitz delavca, 177 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ki se ni odkril, tako dolgo klofutal, dokler se ni zgrudil. O priliki stavke v preteklem mesecu sem imel ponovno prUiko opazovati, da je Ter- potitz zelo grobO' postopal z delavci. Isto je opazil okrajni komisar pl. Krieihuber o pri- liki kratke stavke na Ojstrem in v Hrastniku 17. decembra 1891, kar lahko Vaša eksce- lenca razvidi iz priloženega njegovega poro- čila. Ad 2. Glede navedbe ravnatelja Terpotitza, da sva jaz in komisar Tax od njega zahte- vala, naj odpusti 4 delavce, ki so agitirali za Delavsko pravnovarstveno društvo, si usojam pripomniti, da sem Terpotitzu, ko me je prosil, da bi jih smel odstraniti iz Trbovelj, odgo-' voril, da sploh ni govora o tem, da bi bilo te ljudi mogoče odstraniti ali izgnati, dokler so v delovnem razmerju. V tem smislu sploh ni bila izražena nobena želja in izdan nikak nalog. Ad 3. Glede te točke si usojam predložiti Vaši ekscelenci spis in povračilo c. kr. okraj- nega komisarja Taxa. Iz spisa je razvidno, da je šihtni mojster Kronthaler prepovedal delavcu iti k zdravniku in mu sploh ni dal parere. Moža so kot neposlušnega odpustili in moral se je zdraviti v graški splošni bol- nici, ker je imel zlomljena rebra. Poročilo komisarja Taxa dokazuje, kako resnično human je zatrjevani Terpotičev po- stopek z delavci; saj je po upravniku Fitzu dal šihtnemu mojstru ukor, ker je notorično na pljučih bolnega delavca poslal k rudni- škemu zdravniku, da ga je pregledal in zdra- vil, tj., dal mu je bolniški list. Ad 4. Res je, da sva bila v začetku stavke leta 1889 tako jaz kakor rudarski svetnik Riedl mnenja, da postopa Terpotitz z delavci strogo, toda pravično, in je zato priljubljen. Toda proti koncu stavke in še v istem letu sem imel premnogokrat priložnost, da sem se prepričal o nasprotnem. Ad 5. V tem pogledu si usojam predložiti ustrezne spise, iz katerih je razvidno, da se nekateri delavci niso upaU pritožiti, ker so se bali, da bodo odpuščeni, če bi tudi bile nji- hove pritožbe priznane kot upravičene. Tudi navedeno dodatno poročilo pl. Kriehuberja navaja dejstva, iz katerih je razvidno, da Terpotitz surovo postopa z delavci, prav tako, da mu delavci ne zaupajo in ne pričakujejo, da bo pravično razsojal o njihovih pritožbah in zahtevalh. Tudi v svojem poročilu z dne 6. t. m. Praes., št. N 14, sem si dovolil omeniti, kako rav- natelj Terpotitz kratko malo zavrača pritožbe delavcev, zlasti sem najspoštljiveje opozarjal na zapisnik, narejen z nekim delavcem. Ravnatelj Terpotitz je kot svojo zaslugo posebej navedel, kako imenitno delavci sta- nujejo. V splošnem delavska stanovanja še ustrezajo, kar velja zlasti za novo- delavsko hišO' neoženjenih. Toda delavci te kategorije stanujejo deloma manj dobro in moram v tem pogledu na osnovi poročila okrajnega zdrav- nika o zdravstvenem pregledu stanovanj po- slati ravnateljstvu določena naročila. Ustrez- ne referate z dne 26. januarja 1892, št. 2456, prilagam temu dopisu. Pripominjam, da smo objektivno presojali jaz, okrajna komisarja Tax, pl. Kriehuber ter rudarski svetnik Schwainzer. Delavec, ki je v Gradcu v bolnišnici, se piše Janez Artiček. Terpotitz ima konfidente za odpuščanje de- lavcev. Iz tega je razvidno, da okrajno glavarstvo ni slepo zagovarjalo interesov podjetja. Imelo je posluh tudi za težave delavcev, čeprav so se sicer okrajni glavar, njegova komisarja in predstavniki revirnega rudarskega urada v občevanju z delavci zadrževali bolj uradno, politično. n. Zelo vehko skrb oblastem je leta 1890 po- vzročal 1. maj, ki naj bi ga delavci obhajali v smislu sklepa na kongresu v Parizu. Vlada se je pripravljala tako, kakor da je pričako- vala nekako revolucijoi. Na Dunaju in v de- želnih glavnih mestih sta se dogovorno pri- pravljali na dogodke civilna in vojaška ob- last. V Gradcu je bil velik sestanek, ki so se ga udeležili: komandant korpusa vojvoda Viljem Wurtemberški, zastopnik namestni- štva in vseh važnih okrajnih glavarstev, gra- ški policijski šef in mariborski župan. Skle- nili soi, da bo vojska v pripravnosti, v vse važnejše kraje pridejo oddelki vojske in žan- darmerija se okrepi na vseh nevarnejših mestih. V smislu teh sklepov je namestništvo po- slalo opozorilo županom Gradca, Maribora, Celja in Ruja in okrajnim glavarjem. Pa- ziti je treba na vse objekte, ki se lahko oro- pajo in zažgo, po potrebi naj se zapro gostil- ne in kavarne. Stopiti je treba v zvezo z voj- sko. Za posamezne kraje so bili določeni vo- jaški oddelki; če ne bi zadoščali, je treba okrepitev zahtevati neposredno pri vojaški komandi oziroma telegrafično pri namest- ništvu. Zupani mest in okrajni glavarji so poročali v Gradec, kako je razpoloženje in kaj se pri- pravlja. Štajerski deželni namestnik je poslal tudi poziv ljubljanskemu deželnemu predsedniku baronu Winklerju, naj naroči litijskemu 178 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA okrajnemu glavarju, da pazi na Zagorjane; ti se pripravljajo na poihod v Trbovlje in se iz tega lahko kaj neprijetnega izcimi. Glede Trbovelj, Hrastnika in Ojstrega je bilo določeno, naj pride tja bataljon ljubljan- skega pešpolka, prav toliko kakor v Leoben in Voitsberg. Celjskemu okrajnemu glavarju je bilo to premalo. Za Trbovlje določeni 4. bataljon, tako je pisal namestništvu, ima samo. 250 mož, rudarji so pa surovi in razdražljivi. Bilo mu je tudi nerodno, da so vojaki Slovenci, a tu ni bilo pomoči. Dali so za Trbovlje še en bataljon. Poleg tega naj bi se zbralo tam še nad 40 žandarjev. V Krškem so naročili stražmojstru Pu- harju, naj poizveduje v Radečah in naokrog, kaj nameravajo delavci. Zvedel je nenavad- ne stvari. 2e 30. aprila bodo' delavci ustavili delo, porušili bodo brzojavne droge, pridru- žili se jim bodo kmetje. V Trbovlje je prišlo 6 stotnij, poveljeval jim je podpolkovnik Klug; razen dveh stot- nikov, Konšeka in Prašnikarja, je imel pod seboj še 13 oficirjev in 420 mož. Tri stotnije so ostale pri rudniku, druge tri so poraz- delili, nekaj jih je odšlo v stare Trbovlje, ne- kaj k cementarni in postaji, na Ojstro in v Hrastnik. Zandarmerijo je vodil ritmojster Oton Rehn. Pa ni bilo nič hudega. V Trbovljah je nekaj delavcev delalo, drugi so šli na Sveto Pla- nino, sedanji Partizanski vrh, kjer so se sre- čali s tovariši iz Zagorja. Samo' v Hrastniku, Hudi jami in na Ojstrem ni bilo skoraj ni- kogar v jamo. Vojska je odšla, ostala je za nekaj časa še žandarmerija. Brežiški okrajni glavar je tožil, kako hudo se je razpaslo razbojništvo ob Sotli, ker so morali skoraj vsi žandarji v re- virje. Poslali so poziv kotarskim oblastem v Zagrebu in Klancu, naj okrepita stražo na Sotli. Sicer je zanimivo tudi, koliko delavcev je bilo po mnenju oblasti v posameznih krajih. Nekatere večkrat podane navedbe se tu in tam popolnoma ne ujemajo, v glavnem so identične. CELJSKO OKRAJNO GLAVARSTVO: Delavcev Celje - mesto....... 17 Celje - okolica....... 200 i Zabukovica ....... 310 j Liboje ......... 60 j Prebold......... 40 Store.......... 270 Vransko......... 130 Stranice......... 30 Brezno in Huda jama ... 340 - Hrastnik......... 574 Ojstro.......... 140 ; Zidani most....... 110 Trbovlje......... 1830 j Skupaj ......... 4051 i MARIBORSKO OKRAJNO GLAVARSTVO: i Delavcev Maribor mesto......1802 Ruše..........188 Pekel (pri Poljčanah) .... 120 Slovenska Bistrica..... 50 Poljčane......... 30 Skupaj .........2190 i SLOVENJGRASKO OKRAJNO GLAVARSTVO: Delavcev Legen..........89 j Skale (Velenje)......95 Šoštanj..........60 Muta ..........174 Skupaj..........418 Ker je bilo drugje še zelo malo večjih pod- jetij, smemo za leto 1890 računati za vse bivše Spodnje Štajersko okrog 6700 delavcev. In- dustrija je pač šele bila v začetkih. Vendar \ je oblast delavce že morala hočeš — nočeš; upoštevati. Določeno moč jim je dajala med- J narodna povezava delavskega gibanja'. V; gornjih pregledih sta mesto Celje in mesto < Maribor šteta pri ustreznih okrajnih glavar-! stvih, čeprav sta bili obe mestni občini avto- j nomni. i 179