C^NA70 din - Leto XXXIX - Št. 72 KRANJ, torek, 23. septembra 1986 mm 5MGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA ZA GORENJSKO ^stje odhajajo P°lnimi denarnicami Pova?^mo se' da DO Sost P" nas ku~ VTačai ^ ro ie(*elin Pil m se ne DO stri; • j°mov s polno denarnico. Av- striin u *° v Trbiž' ^Hjani v Av-J0> k nam pa jih ni. stran 2 = V Petek bo Loka ^sto mladih predrl-Voka- 22- sePtembra — Da bi in j0 j*1111" zaspalo škofjeloško mladež le 2a^prePričali, da se da prosti čas ne Vetj savno> ampak tudi koristno preži-renći d S6-V 0Dcmski mladinski konf e-vali M °m^slili akcije, ki so jo poimeno-vlesec mladih občine Škofja Loka. delitev bo " Kladivar stopa v korak s svetom Ob dnevu kolektiva so v žirovskem Kladivarju odprli nove proizvodne prostore s sodobno strojno opremo, novo galvano in lakirnico s čistilno napravo. stran 3 Odkod pena v Radovni Od 1893, ko je soteska urejena za obiskovalce, se je po poti, speljani ob Radovni, sprehodilo na tisoče domačih in tujih turistov. Letos se je na vodi pojavila pena. stran 4 ' Ko se vname rop, gre skozi vse panje Na podboju je vrezana letnica 1749. Po mnenju Čebelarskega muzeja je to najstarejši čebelnjak na Gorenjskem z znano letnico. Morda so drugi še starejši. stran 6 Gob nikoli ne podarjajte Zastrupitev z gobami je veliko več, kot mislimo. Veliko ljudi se pozdravi doma. Najbolj tragična je zastrupitev z zeleno mušnico. stran 11 26 6°-sent uu zgoščena v petek, Poldne ra- Začela se bo ob treh po-šp0rt . na Mestnem trgu oziroma v trie. Qr dvorani Poden, če bo slabo vrednih f ^u-to' da D°do mladi člani šte-jamari^8 društev — od alpinistov, gov l„ V' tabornikov, gasilcev, kinok>-bovcevateistov, folkloristov, radioklu-^aJših v?maJarJev, vojakov ter najdalj kClP^rJev in modelarjev — poda ne b hJ delajo in kako. Zraven seve-jetnajo t pozaDin povedati, da spre-goii L udi nove člane in kakšni so po- Aj^sPrejem. A*ClJa, - ■ Hfease(j -k" kateri loški mladinski Prva +Q Milivoj Perkon pravi, da je Preds prva ^ §nUa r.;Vrste v Jugoslaviji, naj bi prite- tek nai ?J Yeč mladine. Skratka, v pe-J bl Loka postala mesto mladih. H. J. Merkur KRANJ Raščica — Minulo nedeljo je bilo na slovesnosti ob otvoritvi Trubarjeve domačije več tisoč ljudi, med njimi tudi predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril pomembnost Trubarja tako za Slovence kot tudi za druge jugoslovanske narode. Slavnostni govornik, akademik Josip Vidmar, pa je o Primožu Trubarju, tragičnem geniju, kot ga je označil, dejal, da ga moramo spoštovati in visoko častiti kot genialnega začetnika naše kulturne in zgodovinske usode. — Foto: Igor Modic Trubar in Slovenci Prav gotovo je nesmiselno, daje leto, ki smo ga Slovenci posvetili Primožu Trubarju, »očetu naše književnosti«, naše prve knjige v slovenskem jeziku, o tem povedali veliko vznesenih besed, bili polni nedeljivega priznanja zaslužnemu možu, tudi težak čas za knjigo, ko zmanjkuje za papir, tisk in pisateljske honorarje. Več kot štiristo let po prvi slovenski knjigi — abecedniku — in drugih, ki so sledile, prevedene ali prirejene iz dotedanjih posvečenih jezikov tudi v jeziku neukega, brezimnega in srednjeveško zaostalega ljudstva, popravljamo tudi kulturno in zgodovinsko krivico možu, čigar slovenska narava ga je spodbudila k ideji — pisati in govoriti v jeziku svojega naroda. S pravo trmoglavostjo sina predalpskega naroda je Trubar odstranjeval ovire hotenju — prenesti živi slovenski govor v pisano besedo. In še več, v javne prostore, šolo in cerkev. Občudovanje zaslužijo že njegovi prvi poskusi, ko sam še ni vedel, kako in kaj. Njegovo »dolgo razmišljanje«, kot je sam zapisal, je obrodilo sad: po njegovi zaslugi slovenski jezik ni bil potisnjen v kot in obsojen na životarjenje ob drugih »svetih jezikih«. Iz svojega domačega narečja, govorice ljudi okoli Velikih Lašč, je ustvaril jezik, v katerem so tristo let kasneje Levstik, Stritar, Jurčič, kulturni možje, vešči pisanja, lahko napisali prve slovenske tekste. Ta Kranjec, ki je bil skoraj vse življenje v »nigdirdomu«, je govoril o vseh Slovencih, občutil in vedel je za enotni slovenski kulturni prostor, z njim smo lahko prestopili prag v dogajanje tedanje kulturne Evrope. V vsem njegovem ravnanju odmeva tudi slovenska združevalna ideja, slovensko duhovno rojstvo. Prav zato je vzgib tega moža, da jezik svojega naroda povzdigne v enakega drugim jezikom, mu da v roke knjigo v svojem jeziku, da bere, piše in poje v svojem jeziku, tisto zgodovinsko in kulturno dejanje, ki smo ga sicer poznali, a doslej vse premalo cenili. Prav lahko bi se dogodilo, da bi kot narod ostali na zaprašenem zapečku evropske zgodovine, če ne bi bil znamenitež z Ra-ščice prišel na preprosto, a genialno zamisel: »Inu mi nesmo v letimu našemu obračanu oli tolmačevanu lepih, gladkih, visokih, kunštnih, novih oli neznanih besed iskali, temuč te gmajnske kranjske preproste besede, katere vsaki dobri preprosti Slovenec more zastopiti...« L. M. goren- septembra — Na sobotnem srečanju se je zbralo več kot 5 tisoč like teč • tekstilnih delavcev in upokojencev. Proslavili so 50-letnico ve-tekstii lne stavke, ki se je začela v Kranju in razširila v druge slovenske OledolS? tovarne- 0 njenem pomenu je spregovoril Boris Bavdek, sekretar Pa je jCl.nskega sveta ZK za Gorenjsko, ko je govoril o sedanjih razmerah, dablja eja'' da se slovenska tekstilna industrija pospešeno razvija s poso-ter bor~ei^ °Preme> povečevanjem produktivnosti in kakovosti izdelkov in moHS° *zrak° surovin in energije. Srečanje je obogatil kulturni spored ^ na revija izdelkov gorenjske tekstilne industrije. Foto: F. Perdan ^Cjj^nu napovedujejo ftobot v proizvodnji smuči BrncBegUnie> 18. septembra — Pred osmimi leti je Elan iz Begunj v g0v. 1 na avstrijskem Koroškem zgradil svojo tovarno iz dveh razlo-ti slposPeševati manjšinsko gospodarstvo na Koroškem in zagotavljajo ;Venskemu življu nova delovna mesta ter še lažje priti na avstrij-b°ga? Pjek njega tudi na druga evropska tržišča. Sadovi odločitve so čeva 1; ^rnc* naredijo že 230 tisoč parov smuči, vse pa kaže na povene EJij? Pr(nzvodnje, saj je zanimanje za Elanove smuči veliko, vendar d0ma!^° v Avstriji, kjer je trg zaprt in tradicionalistično navezan na in0 jT-j* Proizvode, ampak v drugih državah. Elan proda v Avstriji sa-Se d0 0(*stotkov svoje proizvodnje, vse ostalo pa v drugih državah. To prjnigaJa tudi drugim velikim neavstrijskim smučarskim firmam, na gih ffr osignolu. Elan bo skušal prek Brnce na avstrijski in trg dru-pl0v:,Vr?Pskih držav plasirati tudi druge svoje proizvode, predvsem p0m a ln športno orodje. Prihodnjo pomlad bo v Elanu v Brnci začel teoizvS? pro*zvocmJi smuči robot, kar bo prvi primer v smučarski ja v ? nJ| Avstrije in eden prvih v Evropi. Žal, pravijo v Elanu, priha-neSrn- J1 °sm med matično tovarno v Begunjah in tovarno v Brnci do varne V' ^lan mora zaradi naših togih predpisov smuči iz svoje to-blag0 Potrebe jugoslovanskega trga uvažati tako kot vsako drugo Aljan'«-» bi pred osmimi leti vedeli, je dejal direktor Elana Uroš čali z-010' ^akšni problemi bodo s tem, se verjetno ne bi tako hitro odlo-d gradnjo tovarne na Koroškem. J K š ek Milijarde za kreditiranje izvoza Kranj, 16. septembra — V drugem polletju so se povečale možnost^ za kreditiranje izvoza in izvozne proizvodnje. Posojila se trosijo predvsem za zagotovitev obratnih sredstev z možnostjo koriščenja med mesecem, rok vračila pa je zadnji delovni dan v mesecu. Gorenjska banka ima sedaj za te namene angažiranih 13 milijard dinarjev, kar kaže na veliko zanimanje za to vrsto denarja. Kreditni odbor banke je na zadnji seji obnovil posojila za pripravo izvoza 23 gorenjskim tovarnam, večinoma vsem največjim gorenjskim izvoznikom. Višina posojila se giblje med 60 in 914 milijoni dinarjev. Obrestna mera je 44-odstotna. Najvišje vsote teh posojil so bile odobrene jeseniški Železarni, Iskri Kibernetiki in Te-lematiki, Peku, Planiki, Savi in Elanu. Predstavniki Avstrije in Jugoslavije na gradbišču Karavanškega predora__ Vsak dan en meter Hrušica, 18. septembra — Graditelja jugoslovanskega dela Karavanškega predora, Slovenija ceste — Tehnika in proizvajalsko podjetje Polensky-Z611-ner iz Salzburga, sta od 12. avgusta, ko sta začela vrtati v geološko neugodno hribino na Hrušici, pa do prejšnjega četrtka skopala 38 metrov predora. Doslej sta vsak dan poglobila predor za okoli meter; kot pričakujeta, bodo dela odslej hitreje napredovala. Seja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Plače spodbuda, ne kazen Kranj, 18. septembra — Osebni dohodki morajo spodbujati boljše in kakovostno delo, delitev dohodka pa ne sme več tako izrazito zazirati akumulacije gospodarstva, so poudarili na seji medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije za Gorenjsko. Negativna gibanja v izvozu, predvsem kar se tiče upadanja in pretirane navezanosti na kliring, je treba ustaviti in še naprej vztrajati, da se spremenijo predpisi, ki zmanjšujejo dohodek od konvertibilnega izvoza. Probleme pri financiranju splošne porabe bo mogoče do konca leta odstraniti, morebitne viške pri financiranju družbenih dejavnosti pa preprečiti tudi s tem, da decembra, če bodo to dovoljevali izračuni, gospodarstvo prispevkov ne bi plačevalo. Osebni dohodki v gospodarstvu in negospodarstvu se morajo izenačevati. Gorenjske izgube so najbolj žgoče v elektrogospodarstvu in lesarstvu, obveznosti gospodarstva se v primerjavi s terjatvami povečujejo. Pri delitvi osebnih dohodkov se moramo obnašati odgovorno in realno, pri čemer so še posebej pomembne naloge občinskih izvršnih svetov. Seveda pa mora gospodarstvo realno prikazovati dohodek in ga ne navidezno poviševati, kot se je to v nekaterih primerih v Sloveniji dogajalo. Več o seji na 2. strani. -jk V četrtek so si gradbišče cestnega predora skozi Karavanke ogledali gostje iz Avstrije in Jugoslaviie, med njimi koroški deželni glavar Leopold Wa-gner, predsednik koroškega deželnega zbora Josef Schantl, predsednik slovenske skupščine Miran Potrč, predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, predsednik zveznega komiteja za promet in zveze Mustafa Pljakič in drugi. Potem ko je predsednik skupnosti za ceste Slovenije, Andrej Levičnik, predstavil Karavanški predor, sta o- nalogah v zvezi z njim spregovorila oba predsednika meddržavne komisije za gradnjo predora — Andrej Grahor, namestnik predsednika zveznega komiteja za promet in zveze, in dr. Erich Binder, poslanik v zveznem ministrstvu za zunanje zadeve republike Avstrije. Andrej Grahor je dejal, da lahko predor po promet- nem pomenu primerjamo z mostom čez Bospor pri Istanbulu; dr. Erich Binder pa je poudaril, kako pomemben je predor za prehajanje ljudi z obeh strani meje. Avstrijci so s 1. septembrom razpisali oddajo vseh gradbenih del na svoji strani, vključno z gradnjo avtomobilske ceste od predora do Beljaka. Vrtati bodo začeli prihodnjo pomlad. Na naši strani se pripravljajo na oddajo del za dokončanje magistralne ceste Jesenice—Mlaka. Cesta naj bi bila končana do naslednjega poletja. Izdelani so tudi že načrti za začasno spremembo železniške proge Jesenice—Podroščica in za gradnjo podvoza. C. Zaplotnik Iz razprave na seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko_ Pomanjkanje ustreznih ljudi že resen problem Kranj, 18. septembra — Po uvodni besedi predsednika komisije za družbenoekonomske odnose medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zlata Kavčiča, ki je opisal sedanje razmere v gospodarstvu in družbenih dejavnostih na Gorenjskem, je bila razprava tehtna in argumentirana. Zato povzemamo glavne misli nekaterih razpravljalcev. • Janez Bedina, Temeljna banka Gorenjske: »Nova devizna zakonodaja ni preprečila glavobola zaradi tečajnih razlik. Ob polletju so znašale 2,5 milijarde dinarjev, kar je težka hipoteka. Obremenitev so tudi tečajne razlike od deviz občanov, ki jih ne uspevamo sprotno deponirati pri Narodni banki. Planiramo obetaven naložbeni razmah. Skupna vsota sedanjih naložb na Gorenjskem je 45 milijard dinarjev, načrti pa segajo do 100 milijard. Samo Bled načrtuje za 25 milijard dinarjev vlaganj v turizem. Vendar je pomanjkanje ustreznih kadrov vedno večji problem, zato so tudi učinki investicij manjši. Posebno očitno je pomanjkanje kadrov pri turizmu in Iskri Telematiki. Telematika ne bo rabila več toliko delavcev, vendar pa ob tem vsaj 1500 inženirjev, ki bodo sposobni program speljati. Strokovni kadri so torej že omejitveni dejavnik razvoja Gorenjske.« • Drago Stefe, Elektro Gorenjske: »Elektrogospodarstvo predstavlja polovico gorenjskih izgub. Ne znam povedati, kako jih odstraniti. Slovenija je revna z energijo, razen tega pa se gremo takšno .zelenaštvo', da ne bomo mogli zgraditi nobene nove elektrarne več. Vlagati bomo morali v Bosni in Hercegovini, od koder pa bo energija še dražja kot je naša iz Krškega. Tudi če delavci delajo zastonj, to v bilanci elektrogospodarstva malo pomeni. Plače predstavljajo sedaj le 5 odstotkov. V Žirovnici in Kranju smo imeli pretekli teden dva izsiljena sestanka zaradi nizkih plač. Štirje delavci so že dali odpoved, saj so zaslužili le okrog 9 starih milijonov. Ne bodo odšli samo zaradi nizke plače, ampak zaradi delovnih razmer, ki so drugje boljše.« • Franc Podjed, Služba družbenega knjigovodstva: »Donosnost gorenjskega gospodarstva je padla. Da bi držala lansko raven, bi morala biti za 4,5 milijarde višja. Če bi bil realni tečaj dinarja za 20 odstotkov nižji, bi dobili tretjino te vsote nazaj. Razen tega bi morali za pičle 4 odstotke zvišati produktivnost, za 2,5 odstotka zmanjšati stroške, za 10 odstotkov zaloge in realneje zaračunavati obresti, ki so sedaj podrejene in požro vse učinke višjih izvoznih spodbud, pa bi bila akumulacija spet zadostna. Pri zmanjševanju osebnih dohodkov ne bomo veliko dobili, ampak veliko več pri boljšem gospodarjenju.« • Zvone Špec, HTP Bled: »Problem tečaja in ukinitev spodbud so za turizem največji problem. Ne razumemo, da ZIS tega kljub pripombam ne spremeni. Za nas je problem še večji, ker smo veliko investirali. Izvršni sveti morajo biti pri politiki osebnih dohodkov še naprej prožni in se ne smejo držati le strogih birokratskih določil. V HTP Bled smo podelili 30 štipendij, pa jih je 15 kandidatov že odpovedalo, ker trenutno v turizmu ne vidijo prihodnosti.« •Anton Končnik Telematika: »Zaradi manjših naročil polletni plan ni bil uresničen. V drugem polletju računamo na boljše. S posodabljanjem proizvodnje se bodo pojavljali tehnološki viški in tudi zanj moramo najti delo, po drugi strani pa za novo proizvodnjo nimamo dovolj strokovnega kadra. 600 imamo svojih štipendistov, sodelujemo z inštituti, ljudi pa iščemo tudi drugje. Doslej smo v modernizacijo že vložili 18 milijard dinarjev, nameravamo pa jih še 42. Problem Telematike je pomanjkanje svojih sredstev. Samo 10 odstotkov jih imamo, zato si pomagamo z bančnimi sredstvi, želimo pa, da bi dobili tudi del sredstev od telefonskega impulza kar Srbija že ima.« • Stane Pirnat, Planika: »70 odstotkov proizvodnje izvozimo, v osmih mesecih smo jo za 16 odstotkov več kot lani, realizirali 21 milijonov dolarjev, pa moramo najemati kredit, da bomo plačali račune v tujini. Tega ljudje ne razumejo in sprašujejo, za koga sploh še izvažajo. Potem pa naj gremo še pred ljudi in jim povemo, da smo kršilci in da smo jih preveč nagradili. Tega ne bodo razumeli, če jih hkrati hvalimo, kako dobro delajo za izvoz.« • Boris Bregant, Železarna Jesenice: »Izvoz jekla je padel, ker novi predpisi ne upoštevajo tako imenovanega skupnega izvoza, za katerega smo se v Jugoslaviji dobro dogovorili. Problem ima lahko resne posledice. Drug problem je inflacija, ki žre naložbeni denar.« • Stane Božič, Gradbinec Kranj: »Vsi tisti, ki smo se lani držali resolucij o osebnih dohodkih, smo imeli in imamo najnižje plače. Gradbinci smo med tistimi in zato naši ljudje odhajajo, trpi kakovost dela, pada delovna disciplina in vnema. V polletju je bil naš povprečni mesečni dohodek 79.500 dinarjev.« J. Košnjek Seznanitev s sredstvi za protioklepni boj — Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Kranj je v nedeljo dopoldne na strelišču v Struže-vem pri Kranju pripravila izobraževalni program za rezervne vojaške starešine iz kranjske občine. Na podlagi letnega programa usposabljanja so starešine najprej odgovarjali na vprašanja, ki so bila objavljena v letošnji tretji številki Naše obrambe, nato pa so se preskusili še v streljanju na 100 metrov s puško PAP. Na strelišču so pripravili tudi tako imenovani tehnični zbor, kjer so se starešine seznanili s sredstvi za protioklepni boj. — A. Z. GLAS_ Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Skof ja Ix>ka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Htimer išport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc 'erdan (fotografija. Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din.____ Sodelovanje Gorenjske in Koroške Gostje odhajajo s polnimi denarnicami Kranj, 18. septembra — Zaprt in zahteven avstrijski trg, veliko slabše urejeno maloobmejno sodelovanje kot na primer z Italijo, naša nerodnost in razdrobljenost pri ponudbi so glavni vzroki za počasno rast gospodarskega sodelovanja med Gorenjsko in Koroško oziroma slovenskimi manjšinskimi gospodarskimi ustanovami Vzrokov, da to sodelovanje ne teče tako, kot je bilo že nekajkrat dogovorjeno in zapisano, je več. Maloobmejno sodelovanje je s sosednjo Italijo veliko bolje urejeno kot z Avstrijo, trgovska žilica ljudi na obeh straneh meje z Italijo je veliko izrazitejša, v tem delu Slovenije pa so tudi organizacije, ki znajo dobro izkoristiti priložnosti odprte meje. Načelo odprte meje velja tudi med Jugoslavijo in Avstrijo, vendar maloobmejnega gospodarskega sporazuma še nimamo sklenjenega, obe strani sta še preveč zaprti in vase zaverovani, avstrijski trg je zaprt in zahteven ter usmerjen predvsem k svojim blagovnim znamkam, na naši strani pa je tudi še preveč nerodnosti, neposlovnega ravnanja in razdrobljenosti. Koroški nakupovalni tokovi se bolj obračajo tudi k nam zaradi cenenega nakupa, vendar ne znamo ponuditi tistega, kar Avstrijec pri nas išče, ne povemo mu, da mu tudi pri nas že vrnemo prometni davek in da se pri nas tudi dobi kakovostno blago. Stvari so pri nas premalo strokovno obdelane, vsako blago se ne prodaja na enak način, je ob tem dejal direktor Almire Miro Rozman. Potru- Srečanje brigadirjev veteranov Kranj, septembra — V soboto, 27. septembra, ob 10. uri se bodo pri Starem Mayrju v Kranju zbrali brigadirji 3. Jelovške mladinske delovne brigade, ki je od septembra do novembra 1947. leta gradila progo Šamac—Sarajevo v bližini Doboja, Kostanjice in Zenice. Komandant brigade Peter Sitar iz Križ še vedno nima popolnega spiska brigadirjev, zato prosi, da se, če je le mogoče, te dni javijo in sporoče svoje naslove na Občinsko konferenco socialistične zveze Tržič, tel. 50-386, vsekakor pa naj pridejo na srečanje. Morda v pojasnilo še to, da so Jelovško brigado takrat imenovali tudi Kranjska ali Joklova brigada, v njej pa so bili mladinci iz Poljanske in Selške doline, iz Škofje Loke in okolice, iz Kranja, z Jesenic, .iz gornjesavske doline in Tržiča, dd Tehnikovih 35 let dimo se, da bo Avstrijec in katerikoli drugi gost pri nas kupoval, jedel in pil ter še kakšno fejst punco videl in da se ne bo vračal s polno denarnico, je slikovite dodal. Avstrijci množično drvijo v Trbiž, Italijani v Avstrijo, k nam pa jih ne znamo privabiti. Izletom bi lahko dali nakupovalni značaj, aktualnej-ši postaja planinski, lovski in ribiški turizem, vendar v naših obmejnih trgovskih središčih, kot so Deteljica, Bled in Kranjska gora^ne znamo ponuditi iskanega blaga. Spet postaja aktualna Murkina gradnja trgovskega središča ob novi avtomobilski cesti, vendar z lokacijo, primerno za Avstrijo in Italijo. Na potezi sta tako proizvodnja, ki mora ponuditi iskano blago, trgovina, ki mora imeti od tega korist, in seveda tudi gostinstvo. Samo posamična prizadevanja so že vnaprej obsojena na polovičen uspeh. V nekajletnem sodelovanju s koroškim, predvsem manjšinskim gospodarstvom imamo nekaj dobrih izkušenj , so povedali na četrtkovem sestanku naših in koroških slovenskih gospodarstvenikov. Sodelujeta Alpetour in Cartrans, Elanova tovarna v Brnci dobro posluje in se povečuje, Merkur se je pojavil na koroškem trgu, Murka je na račun sodelovanja z Zvezo slovenskih zadrug prodala marsikateri naš proizvod v marketih te zadruge, dobro dela IPH v Žitari vasi, InterttadeJ naš močan poslovni partner, J gradbinci so gradili na KorosKej* zavidljivo raven pa je prišlo ban(T0 ju delovanje med gorenjsko fan* jjli bančnim oddelkom Zveze slove«i zadrug. Premalo pa je še tehnOK»JJ sodelovanja, čeprav so nekatere ^ in koroške tovarne oddaljene le ^ 50 kilometrov, obojestranskega P a. ka informacij in sejemskega soa »radina**^. nj a, ki je zamrlo tudi z£ gih predpisov, kar pa ni v Pri^t0]°ajt6 niti Gorenjske niti dežele Kor°iui< Skratka, idej o sodelovanju, ki utrjw tudi hrbtenico naše narodnostne s* nosti na Koroškem, je na pretek- sa^ uresničiti jih bo treba, ob tem pa gledati le na stroge zemljepisne JJjj dvojezične Koroške na eni in ske na drugi strani. Gre tudi za pn**.( našega blaga v Avstrijo in izve^t (primer Elana), in koroškega °f avstrijskega v druge dele naše drz» j. Košnje* Zbor aktivistov škofjeloškega okrožja ^ Škofja Loka, septembra — O ntf konferenca socialistične zveze in y žni odbor aktivistov OF medvoPJj okrožja Škofja Loka vabita ne«?*, aktiviste OF škofjeloškega okrožja zbor in tovariško srečanje, ki b° boto, 27. septembra 1986, ob 10-gl Šolskem centru Borisa Ziherla v,b^ Loki (na Podnu). Zbiranje udeležen bo od 9. do 10. ure v avli šolskega m tra. Po končanem zboru bo skupno silo — udeleženec ga plača vsa~Bic — in skupinski ogled oddelka NU*5 škega muzeja v Škofji Loki. Obisk zdomskih otrok Radovljica, 19. septembra — V Essnu v Zvezni republiki Nemčiji ^ petnajsto leto deluje slovensko kulturno-športno društvo Bled, v kater jjj se zbirajo naši delavci na začasnem delu v tujini. Petinštirideset nJ^?Vn0 otrok je pred dvema letoma prvič organizirano obiskalo radovljiško obci in Slovenijo. Ogledali so si naravne in kulturne zanimivosti Gorenjske, na morju, sodelovali pri pouku v osnovni šoli prof. dr. Josipa Piern^a._uj Bledu in stanovali pri svojih vrstnikih na Bledu in v okolici. Lani so b^n0 šolarji vrnili obisk otrokom naših zdomcev v Essnu, letos pa jih Povn°0j(-pričakujejo v Radovljici. Skupina petindvajsetih šolarjev naj bi prišla tobra in naj bi se pri nas mudila en teden. V Radovljici se na ta dogo £ skrbno pripravljajo in že razmišljajo o tem, kaj vse bi otrokom pokaza i jim priredili, da bi se še trdneje navezali na matično domovino in si Pobili znanje slovenskega jezika. O tem bo danes razpravljal tudi koof* • cijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini, org ziran pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica, (cz) ^ Znanje in pridnost za prihodnost fef Škofja Loka, 20. septembra — Dan ustanovitve Splošnega podjetja Tehnik je 1. julij 1951, čeprav korenine segajo še nekaj let nazaj. Od sprva 26 zaposlenih jih je danes v treh tozdih (Gradbeni- ; je treba na dobre, pridne delavce * ločiti vse lenuhe. Slednjim je f' lovka najljubša. Če ne bodo pri zorni, bo tudi elan pridnih delav? ^ jenjal. Prav pri tem bi morala b» tija bolj bojevita. D. r>° K"1' A !9S|K, 23. SEPTEMBRA 1986 GOSPODARSTVO Novi .3. stran (^IMSIMIEIIGLAS i prostori s sodobnimi stroji Kladivar stopa v korak s svetom Žirj on d0(j' u* septembra — Ob dnevu kolektiva so v žirovskem Kladivarju slovesno odprli nove proizvodne prostore s so-stavi° Stro^no °Premo, novo galvano in lakirnico s čistilno napravo. Kakovostnejše hidravlične in pnevmatske se-stroin6 -2a stroJe bodo omogočile večji izvoz, neposredni naj bi se dvignil na 20 odstotkov, posredni — prek naše ^jne industrij* — pa na 30 odstotkov proizvodnje. delujejo vseh, temveč v glavnem krmiljeno hidravliko. Počasi »odpadajo« drugi izdelki, ki niso strogo navezani na to specializacijo. V svetu pa je razvoj krenil k združevanju hidravličnih sestavin z elektronskim mikroprocesorskim krmiljenjem, kar prinaša prednosti glede same teže hidravličnih sestavin, ki jih nato strojna industrija vgrajuje v delovne stroje. Tem pa poveča zmogljivost in zmanjša porabo energije. Pri galvani niso pozabili na čistilno napravo Hkrati pa je v Kladivarju potekala gradnja nove galvane in lakirnice. Stara galvana je zelo utesnjena, težko so dosegali ustrezno kakovost, problematično je bilo tudi onesnaževanje okolja. Zdaj sta prostora lakirnice in galvane ločena, oprema je nova. V lakirnici omogoča varno delo, v galvani so novi, sodobni opremi, ki so jo izdelali v Pla-mi Podgrad, dodali še laboratorij, poza-" bili pa niso na čistilno napravo. Vse odpadne vode se stekajo vanjo in nato očiščene v kanalizacijo. Ostane mulj, ki ga bodo odvažali in lahko koristno uporabljali v opekarnah. Povečali bodo izvoz Z naložbo, ki je vredna 737 milijonov dinarjev, so v Kladivarju tehnološko zaokrožili proizvodnjo sestavin in sistemov fluidne tehnike (kamor sodita hidravlika in pnevmatika) in naprav za avtomatizacijo strege. Hkrati so napravili pomemben tehnološki korak, s katerim slede razvoju v svetu. Ta majhen žirovski delovni kolektiv smelo razvija svojo proizvodnjo že dobro desetletje, spodbuja ga poslovno tehnična kooperacija z zahodnonemško firmo Festo Pnevmatic, ki ima predstavništvo na Dunaju. Prav odprtost v svet je pogoj napredka, Kladivar danes svoje izdelke prodaja na zahtevna zahodnoevropska tržišča in z njimi oskrbuje našo strojno industrijo, prevsem članice sozda ZPS (strojegradnja), kamor je vključen. Prav izvoz bodo poslej lahko znatno povečali, saj so njihovi izdelki kakovostnejši. Računajo, da se bo neposredni izvoz povečal na 20, posredni pa na 30 odstotkov proizvodnje. V letošnjem prvem polletju so z izvozom ustvarili 10 odstotkov celotnega prihodka, torej gre za dokajšnje povečanje. Pri tem pa velja reči, da Kladivar na tuje prodaja po lastni ceni, pri kooperaciji celo s 5 odstotki dobička. Slabši izvozni zaslužek beležijo le zadnje mesece, ko se je na domačem trgu zelo podražil aluminij, na svetovnem trgu pa ne. Uvozno niso kdove kako odvisni, uvozijo le 3 odstotke izdelavnega materiala, če pa upoštevamo še nakup posebnega orodja, opreme in odplačevanje tujih posojil (pri novi naložbi je bilo 330 tisoč dolarjev tujega IFC posojila) se uvozna odvisnost povzpne na 10 odstotkov. M Volčjak ^sobotni slovesnosti je spregovoril Uroš Slavinec, predsednik republiškega ko-/"teja za industrijo in gradbeništvo, ki je poudaril, da ima Kladivar zdaj sodo-"*n. visokozahteven in propulziven proizvodni program. Ob tem je dejal, da je Jr*>dabljanje slovenske industrije ključna naloga, saj je tehnična opremljenost, r*sebej izvozne industrije, dosegla kritično točko. Lani je bila vrednost osnovnih irS*^ na zaposlenega 15 odstotkov pod jugoslovanskim povprečjem, zdaj je ze g odstotkov. V zadnjih treh letih je bil slovenski delež uvožene opreme le 12 do ^odstoten, čeprav je imela slovenska industrija četrtinski delež konvertibilne-pjjjjjjj** Na sliki: tovarno so minulo soboto za ogled odprli domačinom. Foto: F. rovsVredini lanske8a avgusta so v ži-inv n?1 kladivarju brez slovesnosti ii P i Desed zabrneli gradbeni stro-nik ^e bil kratek in škofjeloški Teh-Dr .)e d° novoletnih praznikov postavil mi m °dno dvorano s 1350 površinski-jalal ^ Prostora- Gradnja je torej tra-(j0 Q štiri mesece, aprila letos pa so gradili še 305 metrov površin. Na-dob - S0 začeli nove str°Je — najso-faliT^0 stroJno opremo, ki so jo moli ['u- °ma uvoziti. Hkrati pa so gradivo aklrn-ico in galvano s čistimo napra-ie pf teftnol°škie odplake, opremila jo dn a iz Podgrada. Po dobrem letu V*1?0 .minulo soboto, ob dnevu kolekti- «. ki je danes 305-članski, odprli nove Ravnice, v katerih se je delo pravza-Prav že začelo. a tovarna — to so novi i Nov stroj Pro' nov* tovarm so za Kladi var j evo sod1Zk°dn;'0 bistvene8a pomena novi, nio* str°Ji- ki Pomenijo višjo stop-uja ^hriologije na področju izdelova- li 7- —»aeauaviii za suujc- laz Sno°UCenemu obiskovalcu je hitro ja-kako velika je razlika med starim ki i {!m str°jem — petdesetletnikom, v Hi sP°min na preteklost še ostal cent nici ~~ in novim obdelovalnim r°m, kakor mu pravijo, ki ga je iz- delala japonska firma Makino. S 60 različnimi obdelovalnimi orodji, ki jih istočasno vstavi v saržer, lahko obdeluje zahtevane obdelovance v proizvodnji hidravličnih elementov in sestavin. Stroj je računalniško voden in delo ob njem je povsem drugačno kot za starim strojem, kjer je težko in umazano. Pomembna pridobitev je tudi avyama-tic — stroj za ostrenje svedrov, ki jih avtomatsko triravninsko zbrusi, kar omogoča skrajšanje tehnoloških časov za 30 in več odstotkov. Omenimo še novo merilnico, v kateri sta aparat za merjenje okroglosti in hrapavosti in poseben aparat za opazovanje notranjih sten izvrtine, kar omogoča natančno preverjanje poroznosti materiala. Poleg uvoženih je novih tudi nekaj domačih strojev. Poudariti velja, da z novo strojno opremo v Kladivarju slede razvoju v svetu, naložba je namenjena predvsem večji kakovosti izdelkov, ne širitvi proizvodnje. Pravijo, da poslej kakovost pri izvozu na zahtevna zahodna tržišča ne bo več problem. V Kladivarju »čistijo« proizvodni program V Kladivarju se vse bolj specializirajo, »čistijo« proizvodni program, kakor sami pravijo. Svojo bodočnost vidijo predvsem na področju izdelave hidravličnih sestavin za stroje, seveda ne iz- Int^Zdu Martu'Jku gradijo nov hotel — Hotel Spik v Gozdu Martuljku je sedaj se del 'juhpra'ove delovne organizacije Golfturist, vendar že teče postopek za priključitev k ki - ]j*nskemu Petrolu. Ker razpadajoče poslopje ni več uporabno, razen enega dela, hoti" že Popravljen, g« je bodoči lastnik že dal porušiti. Načrtuje gradnjo novega £j ?* » kategorije, v katerem bo 262 ležišč ter vsi nujni spremljajoči objekti. Nalo-gra ,?° vredna blizu 2,5 milijarde dinarjev. Gospodarska banka iz Ljubljane pomaga t0vj ,te«ju z 960 milijoni dinarjev posojila, s tem, da Temeljna banka Gorenjske zago-Pq P°'°yico te vsote. Izvršilni odbor temeljne banke Gorenjske je soglašal in svoj del n'Hi J''a že odobril. Sodobnejši hotel bo skupaj z zasebnimi sobami in pred leti ureje-Kori "JI00"1 kakovostno dvignil turistično ponudbo kraja in jo približal Kranjski Foto: J. Košnjek Ugodna posojila za enega breme, drugega korist Sl0^rai»j> 12. septembra — Analiza pokanja Temeljne banke Gorenjske nJ za preteklo srednjeročno obdobij usmeritvami ter nalogami do leta *Wr ^6 bila na Petkovem nasedanju p°mK banke brez pomembnejših pri- v mh 1 Pr ^preJeta- Se najbolj stvaren je 'tati da kaže natančneje sprem- aše Uresničevanje naložb, predvserr kov^Je denarj a in izpolnjevanje ro ^m iV. nek naložbe pa je že med nje ttajt Uresničevanje naložb, predvsem l ^nje j— .Uči Ovajanjem težko ali celo nemogo-Je nCenJevati, ampak šele kasneje, ko -j,a*ožba uresničena. Iftju rtlelJna banka Gorenjske je po bi-k1-Vsoti na 25 • mestu med jngoslo-^Ra mi bankami, zato vprašanje nje-obstoja ni vprašljivo. V letošnjem ^Itfl1* P°'IetJu Je dosegla pozitiven re-k ^ • Poravnala nekatere obveznosti v^reteklosti in povečala obseg poslovi vendar to še ne pomeni, da bodo ^m-Sle;' Problemi mimo nje, je ko-Ur&l na zboru banke njen položaj direktor Janez Bedina. Obremenitve ostajajo še naprej velike. ljudje varčujejo, tudi devizno, vendar sedanje obrestne mere za varčevanje niso spodbudne, zato bo vedno težje še naprej povečevati obseg varčevanja, čeprav je občanov denar izjemno pomemben za vsako banko. Problem gorenjske banke je v primerjavi z drugimi bankami precej velik obseg posojil za naložbe, za katere je obrestna mera nižja. Tu gre za izvozne projekte, namensko proizvodnjo in kmetijstvo. Za banko so beneficirane obresti breme, za posojilojemalca pa korist, zato bo treba najti enakomernejše razmerje naložb. Pri plačevanju v tujino se razmere ne izboljšujejo. Banka v dogovoru z gospodarstvom išče vsemogoče linije za plačila v tujino, vendar se neplačani nalogi spet množijo. Nemoč banke in tovarn je vedno večja. J. Košnjek Kmetijski nasveti Tehnološka priporočila za setev ozimnih žit Ozimno žito, še zlasti pšenica in ječmen, naj bi v njivskem kolobarju praviloma sledilo listankam; ugodne predhodnice so krompir, enoletne metuljni-ce, oljnice in silažna koruza. Njivo zorjemo globoko, najmanj 18 cm. Če dopušča zemljišče, orjemo 20—25 cm globoko. Orjemo dovolj zgodaj, da se zemlja pred setvijo sesede, s čimer zagotovimo boljši vznik semena in zmanjšamo nevarnost zimske pozebe. Setveni sloj naj bo grudast, nikakor ne spremenjen v prah. S tem preprečimo zublatenje površine in kasnejšo tvorbo površinske skorje. Ce je mogoče, potrosimo mineralna gnojila po brazdah neposredno po oranju. Takoj za tem njivo dokončno pripravimo za setev. Najustreznejši je predsetvenik, ki ima mrežaste valje. Z enim obhodom predsetve-nega orodja prek parcele nam večinoma ne bo uspelo pripraviti tako imenovane mrvičaste strukture. Potrebna bosta dva ali celo trije obhodi, večkrat pa njive ne kaže tlačiti. S predsetvenikom delamo tako, da sežejo nogače le osem do deset cm globoko. Orodje torej sloni na valjih ih ne kot je v navadi, na nogačah. Obilne pridelke ozimin lahko dosežemo le z ustreznim gnojenjem. Pšenice I hlevskim gnojem oziroma gnojevko ne gnojimo. Vsa hranila ji damo z mineralnimi gnojili. Če analize zemlje nimamo, uporabimo 90—120 kg fosfora in enako količino kalija. Nekaj primerov temeljnega gnojenja ozimin z gnojili, ki bodo na voljo: NPK 6-18-18 500 kg/ha NPK 5-20-20 450 kg/ha NPK 8-26-26 400 kg/ha NPK 7-20-30 400 kg/ha NPK 10 30-20 250 kg/ha (prihodnjič o semenih) Veterinarsko - živinorejski zavod Gorenjske Kranj Vsa soglasja so bila doslej pozitivna Razlike zaradi prispevnih stopenj Kranj, 20. septembra — Na petkovem pogovoru z direktorji kranjskih organizacij združenega dela so bili v središču pozornosti osebni dohodki, opozorili so, da jih delavci vse bolj primerjajo zaradi različnih domicilnih prispevnih stopenj, ki se sučejo od 4 tja do 15 in več odstotkov. Trgovci pa so opozorili, da se je po zadnjih podražitvah sladkorja in olja položaj trgovine spet poslabšal. V gospodarstvu kranjske občine so bili v letošnjem prvem četrtletju osebni dohodki za 23 odstotkov hitrejši od dohodka, ob polletju pa se je prehitevanje zmanjšalo na 6,5 odstotkov. Izmed 738 organizacij združenega dela je 42 odstotkov takšnih, ki so spoštovali resulucijske usmeritve v celoti, med tistimi, ki jih niso pa je 17 organizacij takšnih, ki niso nobenega od obeh meril pri rasti osebnih dohodkov. Skratka, osebni dohodki hite počasneje kot so v prvih letošnjih mesecih, brez dvoma tudi po zaslugi akcije, ki so jo zastavili v občini in na občinskem zboru združenega dela sprejeli sklep, da bodo po devetih mesecih pregledali in ob koncu leta pa zagotovili ustrezno rast osebnih dohodkov. Razumljivo je torej, da so zadnji ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki se nanašajo na izdajanje mnenj občinskih izvršnih svetov na povišanja osebnih dohodkov, povzročila nejevoljo. Kakor je povedal Henrik Peter-nelj, predsednik kranjskega izvršnega sveta, so bila doslej vsa mnenja pozitivna, seveda na osnovi predloženih podatkov. Več direktorjev je opozorilo, da delavci svoje osebne dohodke vse bolj primerjajo glede na različno višino domicilnih prispevnih stopenj. Te primerjave postajajo vroče, saj se prispevne stopnje svčejo od 4 do 15 in več odstotkov in razlike ne štejejo več le v tisoč dinarjih. Delavec od drugod, ki je pri nas le začasno prijavljen, ima torej večji osebni dohodek kot delavec, ki je stalno prijavljen, in kot domačin. Tudi na Gorenjskem so te prispevne stopnje različne, do 5 odstotne, trenutno so najvišje v Kranju. Rečemo pa lahko, da so praviloma najvišje v najbolj razvitih sredinah. Položaj trgovine je bil po dolgem času ob letošnjem polletju boljši, zadnje podražitve sladkorja in olja pa ga bodo spet poslabšale, smo slišali naslednje opozorilo. Trgovcem je bilo namreč vzetega 30 odstotkov zaslužka — pri kilogramu sladkorja 13 dinarjev, pri litru olja pa 22 dinarjev. Pri 2.500 tonah prodanega sladkorja in 1.200 ton olja to v Živilih pomeni 60 milijonov dinarjev zaslužka manj. mv IZ GOSPODARSKEGA SVETA Kad v kad_ Bržkone ste že razmišljali, kaj storiti, ko postane kad v kopalnici obrabljena in brez leska, morda celo tako poškodovana, da rjavi. Naj kad podremo in kopalnico spremenimo v gradbišče, vrh tega pa je težko dobiti povsem enake keramične ploščice. Zasebna firma RE iz Maribora, ki jo je osnoval strojni inženir Silvo Razgoršek, je razvil in patentiral povsem nov sistem talnega ogrevanja, se loteva tudi obnove kadi v kopalnici, kar na Zahodu že nekaj časa poznajo, pri nas pa je novost. Sodeluje z zagrebško firmo Gradina, ki se ukvarja predvsem z izvajanjem instalacijsko gradbenih del. Kad v kopalnici obnove tako, da po posebnem postopku, ki traja tri ure, v staro kad namestijo novo. Lahko pa tudi brez razkopava-nja odstranijo staro. Stvar je torej zelo preprosta — z ustreznimi pripravami seveda in prilagoditvijo nove kadi stari. Računalniško projektiranje talnega ogrevanja Firma RE (racionalizacija energije) iz Maribora prodaja svoj sistem talnega ogrevanja, ki ga odlikujejo izvirne tehnološke rešitve. Projektirajo ga s pomočjo računalnika, izdelajo in montirajo. Za njihov sistem talnega ogrevanja je pomembna ustrezna izolacija tal, uporabljajo najboljše materiale ter s pomočjo kolektorjev in toplotnih črpalk izkoriščajo naravne vire energije. Za njihov sistem namreč zadošča temperatura od 40 do 50 stopinj Celzija, kar omogoča izkoriščanje te energije. V primerjavi z drugimi je njihov sistem talnega ogrevanja sicer dražji, toda kmalu prinese prihranke energije, ker uporabljajo najboljše materiale je tudi bojazen pred okvarami manjša. S talnim ogrevanjem so doslej opremili več kot 200 tisoč površinskih metrov prostorov doma in na tujem. Med največjimi prostori, ki so jih opremili, so mariborsko gledališče, hotel Avala v Budvi in motel Plitvice v Zagrebu. Drugi tir gorenjske železnice Železniško gospodarstvo Ljubljana je pred kratkim v redni promet predalo obnovljen tako imenovani soški koridor — železniško progo od Kopra skozi Bohinj na Jesenice, po enoletnem poskusnem prometu. Dela so potekala skoraj dvajset let, naložba je stala 2,5 milijarde dinarjev, vključuje tudi nakup 160 vagonov za prevoz razsutega tovora in 20 dizelskih lokomotiv. Po njej iz koprske luke prevažajo premog, železovo rudo in fosfate za srednjeevropske države, predvsem Avstrijo. Napovedujejo, da bodo konec desetletja letno prepeljali 8 milijonov ton tovora. V načrtih imajo gradnjo drugega tira gorenjske železnice od Ljubljane do Jesenic, posodobiti pa nameravajo tudi dolenjsko progo. Po gorenjski progi danes na dan vozi 80 do 90 vjakov, od Ljubljane do Zidanega mosta (kjer sta dva tira) pa od 195 do 205. Te proge so torej skrajno obremenjene. Za dela na gorenjski progi in za posodobitev železniške proge v Zasavju bi potrebovali več kot 25 milijard dinarjev. Po besedah Jožeta Slokar-ja, predsednika poslovodnega odbora Železniškega gospodarstva Ljubljana, bi se splačalo najeti 50 milijonov dolarjev tujega posojila, saj bi se s temi deli njihov devizni zaslužek povečal za nekaj sto milijonov dolarjev. NOVO S Iskra kasni z dobavo računalnika V razdelilni transformatorski postaji Okroglo pri Kranju so že preskusili delovanje visokonapetostnih in drugih naprav, vendar brez opozorilne signalizacije, saj Iskra kasni z dobavo računalnika. Po tehničnem pregledu 110-kilo-voltnega stikališča bodo zgradili razplet in vključili novi daljnovod od Okroglega do nove jeseniške elektrojeklarne, ki naj bi konec septembra dobila poskusno napetost. Konec oktobra nameravajo tehnično pregledati celotno razdelilno transformatorsko postajo, ki naj bi sprva obratovala s posadko, kasneje pa bo daljinsko vodena iz Beričevega. Pogoj je seveda Iskrin računalnik, sicer ne bodo mogli pravočasno preskusiti napajanja jeseniške jeklarne. Seveda pa tudi ne bo nujno potrebnega rezervnega napajanja Ljubljane, Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, saj je obstoječa transformacija v Beriče-vem pozimo polno obremenjena. Ob izpadu ene transformatorske enote ali ob večjih okvarah v toplotni elektrarni Trbovlje oziroma v toplarni Ljubljana, bodo potrebne redukcije električne energije. Gradili bodo most in cesto v Lomu_ Zaradi gradnje vodne elektrarne Lomščica v Tržiču bodo morali zgraditi nov most, da bodo lahko kasneje dela pri elektrarni nemotena. SGP Tržič je že začel pripravljalna dela, most pa naj bi bil končan do konca oktobra. Sredstva 36 milijonov dinarjev, je zagotovil Elektro Gorenjske. Cesto do mostu pa bo prav tako do konca oktobra zgradilo Cestno podjetje Kranj, veljala bo 20 milijonov dinarjev. Asfalt bodo položili kasneje, ko bo položen cevovod za novo elektrarno. ®mmmmmciLAs 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 23. SEPTEMBRA KRATICE PO GORENJSKEM Zgradili so večnamenski objekt - Vsako leto 16. septembra praznujejo v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini. Spominjajo se ustanovnega sestanka OF v Zormanovem mlinu. Minuli torek je bila v dvorani kulturnega doma slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij ter društev, v petek pa je Gasilsko društvo Visoko v športnem parku pripravilo mokre gasilske vaje. Osrednja slovesnost v počastitev praznika pa je bila v nedeljo, 21. septembra, popoldne, ko je bil v Športnem parku Maršala Tita najprej slovesen zaključek del (za letos) pri gradnji večnamenskega športnega in društvenega objekta. V kulturnem programu je nastopil mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj, TVD Partizan pa je v nadaljevanju pripravil športno—zabavne igre. Za gradnjo večnamenskega objekta, kjer so v pritličju prostori za športnike, sanitarije s tuši in manjši prostor za administrativna opravila, v prvem nadstropju pa je večji klubski prostor, je skrbel poseben gradbeni odbor pri TVD Partizan. Objekt pa so v glavnem gradili mladinci in člani TVD Partizana. Čeprav še ni dograjen, so vanj že vložili 2,5 milijona dinarjev, dejanska vrednost pa je kar 10 milijonov dinarjev. Na slovesnosti je predsednik sveta KS Andrej Lapanja izročil tudi priznanja krajevne skupnosti Vodovodu Kranj in Zvezi telesno kulturnih organizacij Kranja za pomoč in sodelovanje pri gradnji tega objekta. _^ ^ V radovljiškem kampu zadovoljni z obiskom Radovijica-V kampu pri kopališču v Radovljici so imeli letos manj gostov kot lani, vendar pa več prenočitev. Tudi kopalcev je bilo zaradi slabega vremena manj kot lani. Lani je od 1. junija do 30. septembra obiskalo kamp 3120 domačih in tujih gostov, ki so ustvarili 9763 prenočiteev. Do konca avgusta pa je bilo v kampu 2580 gostov, prenočitev pa so do takrat zabeležili že 11.620 ali za petino več kot lani. Julija in avgusta je bilo največ stalnih gostov. Letos so v kampu preuredili sanitarije in recepcijske prostore, zdaj pa bodo postavili nove sanitarije in uredili ogrevalne naprave. Za toplo vodo nameravajo postaviti sončne kolektorje v kombinaciji z elektriko. Na tako zgrajen sistem bodo priključili osem prh, pipe s toplo vodo za pomivanje posode ter še nekatere instalacije. Namesto smetnjakov bodo v kampu namestili manjše zabojnike, pripravljajo pa tudi nov načrt za ureditev kampa. JR Dela na cesti in pločnikih Radovljica-Avgusta začeta obnovitvena dela na Gorenjski cesti v Radovljici so se zdaj ustavila. Krajani se že sprašujejo, zakaj. Na svetu krajevne skupnosti pravijo, da bodo spet začeli delati takoj, ko bo izkopan jarek za elektriko, vodovodne in telefonske instalacije med stavbo občinske skupščine in Čebelico. Slednjo obnavljajo za potrebe upravnih organov. Jarek za položitev inštalacij bo treba namreč skopati prek obeh pločnikov in ceste še preden bodo pločnika asfaltirali. Dela na cesti in pločnikih opravljajo delavci Gorenjca iz Radovljice. Zlata poroka na Primskovem Primskovo pri Kranju — Pred dnevi sta v Kranju .praznovala 50—letnico skupnega življenja France in Olga Gruden. Poročila sta se 16. septembra 1936. leta na Planini pri Sevnici, ki je bila po Šentjurju pri Grosupljem, Artičah pri Brežicah in Laškem četrto službeno mesto mladega učitelja iz Kranja. France Gruden, ki je julija praznoval tudi 80—letnico, je bil v začetku vojne izseljen v Srbijo. Ko se je vrnil, se je leta 1943 pridružil partizanom. Najprej je bil intendant Cankarjeve brigade, pozneje pa je v partizanskih enotah vodil pevsko dejavnost in osvoboditev dočakal kot pevovodja zbora VII. korpusa. Ljubezni do lepe slovenske pesmi jez delom v številnih zborih posvečal veliko svojega časa tudi v povojnem obdobju, ko je bil šolski upravitelj v Šmartnem pri Litiji, potem pa učitelj petja v šoli Simona Jenka v Kranju. PISALI S T N A PRISPEVEK K RAZPRAVI O BLEJSKI OBVOZNICI 3. septembra je bila na Bledu javna tribuna o predlagani južni varianti odcepa ceste od Bleda do Bohinja. Ker sem bil zadržan in zato nisem bil na tribuni, dajem pismeno mnenje in prosim za objavo v Gorenjskem glasu. Na Bledu bi bilo treba povečati in posodobiti železniško postajo ter modernizirati progo. Tako bi cesto Bled—Bohinj zelo razbremenili tovornega prometa, njena sedanja propustonost za potniški promet pa bi se s tem povečala. Pa tudi potniški promet bi se z modernizacijo železnice precej zmanjšal. Če bi se torej lotili modernizacije železnice in postaje, bi pri cesti odpadla (po moje) tako Južna kot severna varianta. Će pa že ocenjujemo, da cesta mora biti, sem za takšno, ki bo Bled turistično obogatila, prometno pa razbremenila. To pa je vsekakor severn varianta, ki bo turiste po obrobju pripeljala na Bled oziroma naprej proti Bohinju. Ta cesta bi bila lahko tudi najkrajša povezava z mednarodno hitro cesto oziroma z Jesenicami in rekreacijskim centrom Za-trnik ter naprej s Pokljuko oziroma z Mežakljo. Severna varianta pa bi tudi najbolj približala cesto železnici in tako omogočila v večji meri prevoz tovora s ceste na železnico. Menim, da bi tako tudi ta del Gorenjske ohranili turistično zanimiv in privlačen. Za južno varianto menim, da ne daje nič, veliko pa uničuje. Uničili bi, kar so nam zapustili naši očanci, ki so znali svojo in našo zemljo (ali če hočete lepote Gorenjske in narodno bogastvo) pravilno vrednotiti in ohraniti kljub preizkušnjam do danes. Južna varianta pa bi bila tudi zelo draga. Torej dvakratna škoda. .. In ne smemo tudi pozabiti, da gre za cesto Bled—Bohinj, ki ni tranzitna in se v Bohinju konča! Marko Zupane, Bled ZAHVALA MILIČNIKOM 17. septembra smo pod Blegošem nabirali gobe. Ko se je že bližala noč, smo opazili, da Franca Kosca ni. Na pomoč smo poklicali postaji milice Škofja Loka in Gorenjo vas. Miličniki iz Gorenje vasi so hitro organizirali iskalno akcijo v Lesko-vici. Za izredno hitro pomoč se zahvaljujemo: Slavka Rehberger, Franc Kosec in Franc ter Marija Tr-novec. Krajevna skupnost Sebenje Še letos bodo začeli kopati Sebenje, 23. septembra — Franci Teran, predsednik krajevne konference SZDL in predsednik gladbenega odbora za izvedbo referendumskega programa o gradnji telefonije v krajevni skupnosti, pravi: »Kar tretjina bodočih novih telefonskih naročnikov je obveznosti iz petletnega samoprispevka že poravnala. Telefonski kabel smo že kupili, ta teden pa se bomo v gradbenem odboru odločili, kdaj bomo začeli kopati«. Za gradnjo telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Sebenje, ki v trži-ški občini združuje naselja Sebenje, Žiganja vas, Retnje in Breg ob Bistrici, so se krajani odločili 16. marca letos na referendumu o samoprispevku. Program določa, da bodo pet let plačevali samoprispevek za gradnjo omrežja in v uresničitev vložili tudi precej prostovoljnega dela. Že referendum je zelo dobro uspel, zavzetost krajanov, predvsem gradbenega odbora, pa se zdaj nadaljuje. »V 18—članskem gradbenem odboru, ki je razdeljen v dve skupini (finančno—pravno in operativno—tehnično), smo se takoj lotili dela,«pravi predsednik gradbenega odbora in hkrati predsednik krajevne konference socialistične zveze Franci Te-ran.»2e na samem začetku je bilo kar precej administrativnega dela, ki smo ga opravili sami. Zbrati je bilo treba vse podatke o krajanih in potem o m spe lem referendumu in o sklepu za obračunavanje samoprispevka obvestiti kar 104 delovne organizacije, kjer so zaposleni. Tako smo že junija dobili na zbirni račun prvi obrok iz samoprispevka.« Na sejah je gradbeni odbor ocenjeval, kako bi se čimprej lotili akcije. Že pregovor pravi, da je treba železo kovati, ko je vroče. Tako je nastala pobuda, da med krajani zberejo podatke, če so morda za to, da bi samoprispevek zbrali hitreje. »Bili smo presenečeni, ko smo lahko sklenili kar 110 pogodb (dobro tretjino vseh), z bodočimi telefonskimi naročniki, ker so bili takoj pripravljeni plačati samoprispevek na osnovi letošnjega majskega dohodka. S tem, s izrednim sodelovanjem odgovornih v občini in razumevanjem pri komiteju za varstvo okolja občine Tržič nam je uspelo zbrati toliko denarja, da smo že plačali 8250 metrov zemeljskega kabla. Pomagala nam je tudi Zavarovalna skupnost Triglav— Gorenjska območna skupnost v Kranju.« Z Elektronabavo v Ljubljani je dogovorjeno, da bodo kable dobili še ta mesec. Ta teden pa bo nared tudi projekt za gradnjo omrežja, ki dodatno Franci Teran, predsednik gradbenega odbora in krajevne konference socialistične zveze vključuje tudi Snakovo in Senično, j soglasjem PTT Kranj in občine Trztf pa tudi naselje Zadraga v krajev11 skupnosti Duplje v kranjski občini- »V referendumskem programu J bilo predvideno, da bo akcija traja1* kar nekaj let, saj se bo plačevanje samoprispevka končalo 1991. leta. Kable in projekt že imate. Ali to pome' ni, da boste akcijo začeli že prej?« »Ta teden bo četrta seja gradbene-ga odbora. Menim, da se bomo dog°" vorili, da je treba takoj začeti. Kn»e* tje bodo kmalu pospravili poljščin^ in od šole v Krizah proti Sebenjafl1 oziroma Žiganji vasi ter Retnjam >° Bregu ob Bistrici bi lahko začeli kopati že letos. Seveda bo vse odvisno od krajanov, če se bodo s tem strinjali, saj bo šlo tokrat za prostovoljn0 delo. Upam, da bodo prizadevanja gradbenega odbora podprli podobno kot pri odločitvi, da čimprej zberejo denar za nakup kablov,« je povedal Franci Teran. A. Žalar Llektronabava Ljubljana je obljub«' la, da bodo kabli še ta mesec v k/8{f. vni skupnosti. »Upam, da bomo še' tos začeli kopati,« pravi Franci 1 ran. V Vintgarju letos manj obiskovalcev kot prejšnja leta Odkod pena v Radovni? Spodnje Gorje, septembra — Svetovno znano, 1600 metrov dolgo sotesko Vintar z 28 metrov visokim slapom in s 500 metri lesenih mostov je od maja do konca avgusta obiskalo okrog 34 tisoč ljudi. »Obisk bo manjši kot prejšnja leta,« je povedala Milka Pogačnik, ki že deseto leto dela v okrepčevalnici turističnega društva Gorje pred vhodom v sotesko. iz Slovenije in Jugoslavije, med tujci Od 1893. leta, ko je soteska urejena za obiskovalce, se je po poti, speljani ob Radovni, sprehodilo že na tisoče in tisoče domačih in tujih turistov. Letošnji obisk bo za nekaj tisoč manjši od povprečja prejšnjih let in ne bo presegel številke petdeset tisoč. Manj je bilo domačinov - skupin pa so tako kot ponavadi prevladovali gostje blejskih hotelov - Angleži, Ho-landci, Italijani.»Draginja je naredila svoje,« meni Milka Pogačnik iz Podhoma. »Družine s povprečnimi prejemki se težko odločajo za takšne izlete, tujci pa so izjemno varčni. Vstopnino (200 dinarjev za odrasle in 100 za otroke) plačajo, v bifeju pa se oglasijo le redki. Nekateri prosijo le za vodo, ki jo potem mešajo z raznimi praški...« Turistično društvo Gorje je ob slapu postavilo novo brunarico, letos jeseni bo podobno zgradilo že pri vhodu v sotesko. Veliko dela je tudi z vzdrževanjem - je dejala Milka - saj se med obiskovalci Vintgarja vedno najdejo tudi takšni, ki mečejo v Ra-dovno koše za smeti, dele ograje in podobno. »Pot je dobro vzdrževana,«je povedala skupina turistov iz Ljubljane. »Večkrat obiščemo Vintgar. Avgusta, ko je bila suša, smo opazili v Radovni tudi pene. Mislimo, da s° ostanki pralnih praškov.« . ^ Odkod pena, smo povprašali \ Milko, vendar pa povsem natanc ga odgovora nismo dobili.»Verje se to steka v Radovno iz stanov*^ skega naselja v Gorjah,«je dejala- Naj bo tako ali drugače: reka P| dovna ni več »kristalno čista« (K° še v prospektu), kar se je še PoS^jg. pokazalo ob manjšem pretoku v°^. Onesnaževalce bo treba čimpreJ kriti, sicer bo sloves o čisti Rado in čudovitem Vintgarju splaval Y" vodi. C. Zaplot^11 Škofja Loka - Predvidoma konec oktobra bodo v »Peklu«, ki povezuje Spodnji trg z Mestnim trgom, položili nove granitne stopnice. Prej so bile betonske, ki so se po vsaki zimi krušile in so jih na vsake toliko časa obnavljali. Granitne stopnice bodo baje »za večno«. Stale bodo okrog 7,5 milijona dinarjev, dela, ki jih je prevzela ljubljanska obrtna zadruga Gikos, pa približno 4,5 milijona dinarjev. Gradnjo financirajo vse štiri loške krajevne skupnosti. Končna cena še ni znana; ko so stare betonske stopnice odstranili, se je pokazalo, da podlaga ni trdna, da je pod njo voda iz kanalizacije. Zato so dela zahtevnejša in zamud -nejša, kot so pričakovali. -H. J. -Foto: F. Perdan Za rože je treba imeti roko Pasjonke, angelske trobente Sto lončkov je letos »nataknila« Šumijeva Mirni iz Struževega pri Kranju. Vsa okna na hiši in na hlevu so polna rož. Na hlevu so še veliko lepše kot one na hiši, saj dobe manj močnega sonca. Mogočni asparagusi in begonije vise z oken, pri vratih v hlev pa vse poletje cvetka pasijonka in »angelska trobenta«. Tako pravi Mirni daturi, roži z velikimi belimi cvetovi, ki so resnično podobni trobenti, in ker še tako lepo diše, so kot angelski. . . Pri Mirni smo se oglasili največ zaradi modre pasijonke. Ta roža je resnično nekaj posebnega: zunanJ1 lističi so beli, notranji pa modri-Cvet se odpira tako hitro, da se Jj vidi: mimogrede pred tvojimi očnU iz popka nastane cvet. Z rožami ima veliko dela. Da veda mora rože zaliti, ima za zname' nje vodenko. Ko uvene, pohiti z zalivanjem. Uporablja postano vodo< nič jih ne gnoji, ker bi se lahk° umazala stena, le na 14 dni da v sto* litrski sod med vodo žlico »ureje«-D. Dolenc^ KULTURA 5. stran (smmmmmGLAs Kranjska slikarska kolonija EX—TEMPORE JOŠT '86 Jošt — |.yec likovnikov iz kranjske Save in Iskre ter nekaj posameznikov se je minuli konec tedna udeležilo že tretje barske kolonije na Joštu nad Kranjem. Večina udeležencev kolonije je že razstavljala, nekateri celo na samostojnih razstavah. Za.dnJem času slikarske kolonije Pa n la^° kot gobe P° dežJu: 0 dežju orua •koloniJi- ki jo je letos že tretjič izfoZ*rala Likovna galerija Nova Vre a,n;ia' sploh ne bi mogli govoriti. Ha /,vem' sončnem vremenu so se ski l-L* nad Kranjem zbrali kranj-kot l 0Vni ^ubitelji, da bi bilo tako "Jutra*11,1- *n PredJam slikali v naravi. de}j njl hlad, zaradi katerega so otr-svinfPJe s težavo držali čopič ali ^ie0 ^e sicer neprijeten, kas-akva^&i Se Je °Srel°- Nastala je vrsta drue^f pa tudi risD s svinčnikom, vi Jf tehnik pa pri slikanju v nara- »LetcVadi ne u'P°rablJaJ°- --os poteka" dvodnevna slikar-tel? koloniia na Joštu pod pokrovi-d Jstvom Save Kranj, pomaga pa tu-v. §0stišče Jošt,«je povedala Marija j.jonorič, ki pri ZKO Kranj skrbi za iz vun° P°dročje.»Vejčina slikarjev je g "kovne sekcije Gumar iz kranjske Isk 6' potem so še iz likovne sekcije vfra> nekaj je tudi posameznikov. bS ' ki bodo nastala v teh dneh, ^^razstavljena na razstavah v deva? 0rganizacijah in galeriji No- kr>y^a de1, ki nastaja v slikarskih slik°An^ah' ima študijski značaj, saj »ne i -m P°navadi slikanje v naravi e lpzi«. Večini, tudi likovnim ama-vJem> se zdi takšno slikanje teža-pop Prevec stvari jih moti, večina nav !fa tisino in mir prostora, kjer »M ustvarjajo. zun • glede na t0' da ima snkanJe Pri?3 SV0Je slabe strani, Pa kar rad 2a m v slikarsko kolonijo,« pravi s ravko Purgar, član likovne sekcije dVa> ki ni prvič v slikarski koloni- ]l,»Cel0 vec-to je po dolgem času pr- va priložnost, da se povsem posvetim slikanju. Z ljubitelji je že tako, da nam za slikanje zmanjkuje časa.« Brez mentorjev ne gre. To delo sta prevzela akademska slikarja Milan Batista in Herman Gvardjančič. Na voljo sta za vsa vprašanja glede tehnike ali drugih problemov, ob sklepu slikarske kolonije pa skupaj z udeleženci ugotavljata, kaj je bilo narejeno.»Vendar je treba vedeti, da slikarska kolonija ni šola. Zato tudi ocenjevanja, kaj je dobro in kaj slabo, tukaj ni. Skupaj pregledamo, kako se v delih odraža slikarjev razvoj, kako se likovno izražajo, kako napredujejo. Na razstavi, kjer vsak pokaže po nekaj del, nastalih na ex— temporu, je to prav lepo videti,« meni Milan Batista. »Vsako ocenjevanje in ločevanje na dobro in slabo bi bilo popolnoma zgrešeno,«je bil enakega mnenja tudi Herman Gvardjančič. Slikarska kolonija je v bistvu srečanje ljubiteljev, ki se v enakih razmerah v naravi ukvarjajo s slikarsko tehniko, vendar pa je pri tem svojskost izpo-vednosti značilna in ohranjena. Likovne kolonije so možnost, da ljudje, pa naj bodo v sekcijah ali pa tudi ne, ustvarjajo nekaj, kar jih veseli. In če je to všeč tudi drugim-med ljubitelji je tudi v Kranju kar nekaj zelo dobrih-je organizator srečanja dosegel svoj namen. t j^j Razstava sovjetskih knjig KNJIGA - TEMELJNO SPOROČILO s Mubljana — Poslovna skupnost papir in tisk ter Goskomizdat ZSSR sta v Klubu delegatov pripravila razstavo v]etskih knjig — mladinskih in strokovnih knjig ter družbenopolitične literature. Večino knjig bodo po razstavi razdelili šolam. Okoli tisoč knjig iz Sovjetske zve-to 3e te dni na ogled v Klubu delegata^ Liubljani. Razstave slovenskih Jg*g v SZ in sovjetskih pri nas so trt az yečletnega tesnega sodelova-ki i n|šin ^skarn in založb z založni- z Sovjetske zveze. a razstavi, od koder bodo sovj etno • n3ige kasneje razdelili v Narod-ven11} univerzitetno knjižnico in slo-fezik • šolam, kjer poučujejo ruski Sovi JG videti marsikaj, zlasti dela in j^kih avtorjev in jugoslovanske lQvenske knjige, prevedene v ru- ski jezik in v jezike drugih sovjetskih narodnosti. Kot je povedal Ma-rat Vasiljevič Šišigin, član kolegija Goskomizdat ZSSR, so po vojni v SZ izdelanim dela 620 jugoslovanskih avtorjev, knjige pa so izšle v več kot trideset milijonih izvodih. Vendar pa vseh knjig, ki izidejo v SZ, ne natisnejo v njihovih tiskarnah, temveč tudi v sodelovanju z nekaterimi našimi tiskarnami, kot so Gorenjski tisk, Mladinska knjiga, ČGP Delo, Ljudska pravica itd. Sovjetska razstava knjig je nekekšen uvod v bogato za- ložniško jesen, kot je poudaril Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo. Sodelovanje med našimi založniki in tiskarnami ter sovjetskimi založniki je zastavljeno dolgoročno; o tem govori tudi pred nedavnim podpisan dogovor med Poslovno skupnostjo založnikov in knjigarnarjev Jugoslavije, ki nadaljuje že prej začeto sodelovanje. Že novembra bo v Moskvi osemdnevna razstava jugoslovanske literature o računalništvu v sodelovanju z Iskro Delto. L. M. Oktobra likovna šola in tečaji DVE DESETLETJI LIKOVNE TRADICIJE 2{fN — Zveza kulturnih organizacij kranjske občine že dve desetletji z likovno šolo za odrasle in otroke — edino ^0renjskem — skrbi za dopolnjevanje likovnega znanja. Ne gre za šolo talentov, čeprav je iz nje izšlo kar nekaj znanih slikarjev. To je šola za vse — ne glede na leta — ki jih zanima likovno izražanje ljavfikaJ' kar Je ze dve desetletji uve-ska ifin° m poznano-taka je kranj- sle-i 0vna šola za otroke in odra '2Vir sk°raj težko predstavljati na Ha pen način. Šola je edina tovrstna 0(}j .°.renjskem, čeprav vanjo zaradi w aiJenosti zaide le redkokdo z zgornjesavskega konca. Letos, že spomladi, je uvedla novost: v prostorih galerije Nove v Delavskem domu, vhod" 6, kjer ima likovna šola prostore, so namreč »spekli« tudi keramične izdelke. Nocoj v kinu Center CERT NIZOZEMSKIH PEVCEV fcb^ "- Med svojim gostovanjem po Sloveniji bo nizozemski moški pevski bistv^ftstopil tudi v kinu Center v Kranju. Nastop 50-članskega zbora bo v kr^^r srečanje s starimi znanci, saj so pevci doslej že štirikrat peli pred ls«iin občinstvom. °b 20 ^ noco-išnJim koncertom, ki bo krnizbor Inter nos ponovno uri v kinu Center, bo moški to- t6 Petič ~" nastoPi11 v Kranju. Kon W*djS ga Je zrjor tokrat pripravil, ima ^kat ' med Pesmi Pa Je vključil tudi PD^ra dela slovenskih skladateljev. Vh^esetčlanski zDor Je doma v vasi je Jn ob mestu Valkenburg, s katerim že dlJe casa P"Jateljsko pove-kos ^Sodovina zbora sega v leto 1937, ci u° stopili skupaj in zapeli štirje pev-pa so zbor ustanovili dve leti ^etip e- Med drugo svetovno vojno je brd^Potihnilo, saj so pevci odklanjali Jo u^žitev h »kulturni zbornici«, ki so "anovili okupatorji. Vendar pa so vaje pevcev potekale še naprej. Zato se je zbor po osvoboditvi lahko mogel ponosno pokazati svetu. Prve nagrade so prišle v letu 1949. V 45 letih svojega obstoja je imel Inter nos vrsto koncertov tako doma kot tudi v tujini. Gostovali so tako v Jugoslaviji, Nemčiji, Avstriji in Belgiji. Posebne stike je zbor ustvaril z jugoslovanskimi pevci in občinstvom, saj so ga povsod pri nas, kjer je nastopal, vedno navdušeno hvalili. Dolga leta je zbor vodil Wiel Pa-smans, pred nekaj leti pa je vodstvo pevcev prevzel dirigent Leo van We-ersch. Vsa leta je imela likovna šola utečen program: celoletno šolo za otroke in tečaje za odrasle. Oktobra bodo prostore v galeriji napolnili predšolski otroci, ne bo pa manjkalo tudi osnovnošolcev, čeprav so običajno v manjšini. Likovni pouk v gorenjskih osnovnih šolah je že vsa leta odlično organiziran, tako da šolarji nimajo potrebe po dodatnem izobraževanju. Vse leto hodi v popoldansko likovno šolo od 50 do 60 otrok. Tudi likovni tečaji za srednješolsko mladino in odrasle niso novi: risanje, grafika in od letos še keramika je kar lepa izbira tudi za mlade, ki želijo nabrati več znanja za morebitne sprejemne izpite na višjih in visokih šolah ali pa jih zanima le kot konjiček. Letos, ko je bil prvič tudi tečaj keramike, vodil ga je akad. slikar Boni Čeh iz Radovljice, je bilo med tečajniki tudi več odraslih, ki se s to tehnikov likovnega ustvarjanja doslej niso mogli seznaniti. Tudi med drugimi udeleženci tečaja grafike in risanja ne manjka odraslih, ki širijo likovno razgledanost. Tako kot že nekajkrat doslej bo tečaje risanja vodil akad. slikar Herman Gvardja-čič, tečaj grafike pa akad. slikar Milan Batista. Tako likovna šola za otroke kot likovni tečaji za odrasle se začno oktobra. L M KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava Kolaž v risbi akad. slikarja Franca Vozla. V Mali galeriji Mestne hiše se predstavlja Rafaela Potokar s pregledno razstavo slikarskih del, ki jih je podarila Gorenjskemu muzeju. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Kranj v svobodi in obnovi 1945-1950. JESENICE — V galeriji Kosove graščine razstavlja ilustracije Marjan Amali-etti. t V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik Frana Klemenčiča in Frana Zupana. RADOVLJICA — V šivčevi hiši razstavlja akad. slikar Polde Oblak. V pasaži radovljiške graščine razstavlja fotografije Franc Kolman, član foto kluba Andrej Prešern z Jesenic. BOH. BISTRICA — V Domu Joža Ažmana razstavlja slike Anton Plemelj. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu je na o^led meddruštvena filateli-stična razstava. KRANJ —V kinu Center nastopa danes ob 20. uri moški pevski zbor Internos iz Nizozemske pod vodstvom dirigenta Lea Van Weerscha. V dvorani Glasbene šole je danes ob 19.30 koncert, na katerem nastopajo Slavko Goričar, klarinet, in Vlasta Doležal-Rus, klavir, ter Hinko Haas, klavir. KRANJ — V sredo, 24. septembra, ob 20. uri bo Gledališče čez cesto v Delavskem domu, vhod 6, ponovilo Milana Jesiha Afriko. V četrtek, 25. septembra, ob 20. uri pa nastopajo s predstavo Mrožek — Seliškar: Karel, Tanki so ha meji. FESTIVALSKI PROGRAM IZBRAN Kranj -Selekcijska komisija, v kateri so bili priznani filmski, športni in turistični strokovnjaki, je že pregledala vseh 132 prispelih filmov za mednarodni festival športnih in turističnih filmov, ki bo v Kranju od 29. septembra do 4. oktobra. Komisija je izbrala 58 najboljših za tekmovalni program. Filme bo ocenila mednarodna žirija, v kateri je poleg treh filmskih režiserjev (ob Dušanu Povhu še Madžar Jonos Kovacsi in Poljak Andrzej Rastawiecki), turisitični strokovnjak Mirko Jevtič in — ena najbolj znanih švicarskih smučark — Ma-rie — Theres Nadig. Od 58 filmov v festivalskem programu je kar 44 športnih in le 14 turističnih. Letos prvič bo večerni spored filmov ubran tematsko. Programi bodo posvečeni vodnim športom, alpinizmu, atletiki in zimskim športom. Verjetno bo ta programska novost privabila v kinu Center še več gledalcev. Od danes so v prodaji tudi karte v kinu Center. T. F. SCHUBERTOVI SAMOSPEVI Škofja Loka —Ob začetku nove glasbene sezone v kapeli škofjeloškega puštalskega gradu sta pretekli teden v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka in s posredovanjem avstrijskega kulturnega inšitituta iz Zagreba nastopila avstrijska umetnika, basbaritonist HERMAN BECKE in pianist OTTO KOLLERITSCH. Na sporedu je bilo samo eno obsežnejše vokalno-instrumentalno glasbeno delo, ciklus popularnih 24 samospevov ZIMSKO POPOTOVANJE (Die Winter-reise) slovitega romantičnega očeta samospeva, največjega bisera zgornje romantične dobe, Franza Schuberta (1797-1929). Izpostaviti je treba težo umetniškega in programskega zalogaja, ki sta ga umetnika po ustaljeni svetovni praksi interpretacije podobnih ciklusov odpela in odigrala v enem samem zamahu. Izvirna nemška dikcija ter izenačeni basbaritonski pevski registri Her-manna Beckeja so pomenili v interpretaciji Schubertovih romantičnih »popevk« odlično srečanje s tovrstno literaturo. Schubert kot oče samospeva je kljub takim vzornikom, kot so bili na primer Haydn, Mozart in Beethoven, napisal prek 600 podobnih samospevov, v katerih je eden prvih velemojstrov tako Vokalne kot klavirske glasbene miniature, polne čustvenih in melodičnih vsebin. Schubert je videl v samospevu povzetek drame, pri kateri sta besedilo in glasba neločljivo povezana, drug drugemu prispevata čustveno globino, drug drugega dopolnjujeta pri ustvarjanju umetniške celote. Kljub miniaturni obliki samospeva ter s poudarjeno čustvenostjo in melodiko pa tvorita eno najznačilnejših glasbenih oblik in vsebin iz začetka zgodnje romantike. Becke in Kolleritsch sta poustvarjalni delež vseh triindvajsetih pesmi Zimskega popotovanja opravila kot zavidljivo glasbeniško dejanje, in v njem še posebej podčrtala Lipo, Pošto, Vrano, Na vasi, Kažipot in Lajnarja, če izpo-stavim najbolj popularne romantične »popevke«celotnega Schubertovega ciklusa Zimsko popotovanje. Franc Križnar ZASTRTA BARVITOST Škofja Loka — Edi Sever razstavlja v kapeli gradu Puštal. Svet, ki ga ustvarja v svojih akvarelih Edi Sever, je na meji med naključnostjo, ki je hkrati tudi privid in iluzija, in med urejenostjo motiva. Če slika poglede na hiše v kaki vasi ali poglede na celoto kakega kraja, vse stvari prilagodi celotnemu kompozicijskemu izgledu slike. Do te faze je prišel takrat, ko je začel prodirati v skrivnosti slikarskega ustvarjanja. Sprva je bilo to le posnemanje videnega v naravi, točno opisovanje motiva, naravnost tako, kot to delajo začetniki, ki morajo naslikati vse, kar vidijo. Edi Sever je že kmalu toliko dozorel, da je lahko v slikarstvu spoznal tudi višje vrednote. Začel je odkrivati svet oblik in barv. Ko je gradil pogled na izsek iz naselja ali vedutni pogled nanj, je najprej spoznal, da ni razlike med pomembnimi in nepomembnimi motivi. Vprašanje je le eno: kako vse, kar je pred slikarjem, kako vse to bogastvo naslikati. Ker obravnavamo samo akvarele Edija Sever j a, torej tehniko slikanja, s katero se je najpozneje seznanil, moramo najprej omeniti kraje, kjer je iskal motive. Poleg domače Škofje Loke je nastalo največ akvarelov v krajih, kjer so prirejali razna slikarska srečanja, kot na primer v Špetru Slovenov, Piranu, Tržiču. Te slike pričajo o zanimivem odmiku od prvotnega hotenja, prenesti vse resnično bivanje narave na sliko. V poznejših akvarelih se verističnemu preslikavanju narave odmika in že prodira v ugotavljanje sestavin, iz katerih je lahko slika. Najprej je začel odstranjevati vse odvečno in pred gledalca postavil akvarele trdih črt, ostre risbe, skoraj samo ogrodje motiva. Večinoma so to akvareli, kjer je iskal nov izraz v akvarelni tehniki, to je oddaljevanje od iskanj, ki jih je zasledoval v oljnem slikarstvu. V zadnjem času je nekam trdi, skoraj grafični značaj akvarela spremenil in slike razkrojil v barvne ploskve nežnih razmerij, kjer se tudi ostre črte risbe tope v tehtanju barvnih vrednosti celotne slike. Zato imajo najnovejši akvareli značaj zastrtega pogleda na krajino, kot da bi se potapljali v megličasti »sfumato«, ki ustvarja videz, da se pokrajina zdi potopljena v prosojno meglico. Andrej Pavlovec Na 35 mm MOJ BOG, TOLIKO SEKSA! Ljubljana, septembra — V kinu Sloga je te dni na sporedu ameriški film Strasti. Gre za poskus legalizacije pornografije? Tako nekako bi vzdihnili tisti, ki prisegajo na visoko moralo, ali pa tisti, ki o sebi mislijo, da so ljudje z okusom. Ne enega ne drugega ne moremo pripisati upravi Kinematografov Ljubljana, ko se je očitno odločila zelo popoprati filmski program v kinu Sloga, ki mu je že sicer namenjeno področje erotike. V redni program je namreč uvrščen ameriški film Strasti (v originalu In love), ki petkrat na dan že nekaj časa zelo uspešno buri domišljijo prenekaterih obiskovalcev. Plehka zgodbica poskuša govoriti o novinarki in poslovnežu, ki vsak zase sanjata o življenskem uspehu. Srečata se na začetku filma, kjer~preskoči ljubezenska iskra, filmska zgodba se potem zapleta in »nadgrajuje«^ potem pa nas režiser pripelje do konca, ko nas igralkin »Yes, I love you« (Da, ljubim te) končno odreši vseh muk. Tisto vmes, kar se dogaja med začetkom in koncem filmskega traku, pa je ob nekaj »oblečenih« prizorih zelo podobno vsebini video kaset tipa hard-core. Posteljno premetavanje ob demonstraciji nekaterih spolnih veščin, kjer ne poznamo besede sramu. Vine Bešter Za oznake planinskih poti skrbe markacisti Vrhovi nad Kriškimi podi so najlepši venec Nekaj skupnega pa le imata vsakdanje delo aranžerja pri Murki in njegov konjiček — planinarjenje in markiranje gorskih potov: kanglico z barvo in čopič. A to je le naključje. Tone je planine vzljubil, ko je bil še fantič. Kakšnih dvanajst let mu je bilo, ko je prvič videl markaciste s kanglicami in čopiči, ko so označevali pota z Golice proti Belški planini. Kako rad bi že takrat sam segel s čopičem v belo ali rdečo barvo v kanglici in pomagal! Potem ga je življenje potegnilo v šolo za oblikovanje v Ljubljano. Takrat so ga že uporabili pri radovljiškem planinskem društvu: pisal je table, ki so kazale smeri proti Begunj ščici in Kriškim podom, v vse vrhove nad njimi, leta 1972 je bilo. Potem je bil ves njihov. Menda ni bilo akcije markacistov, v kateri ni sodeloval. Dela je bilo dosti, saj ima radovljiško planinsko društvo veliko območje: poti do Valvazorja, odcep med Valvazorjem in Roblekovim domom, z Begunjščice do Prevala, vse vrhove okrog Kriških podov. Letos je bil med tistimi desetimi planinci, ki so deset dni urejali pota po vrhovih okrog Kriških podov. Zdaj je že četrto leto načelnik markacijskega oddelka Planinskega društva Radovljica. Letos spomladi je naredil še zadnje izpite za inštruktorja markacistov. V svoji seminarski nalogi je napisal nekaj praktičnih predlogov, ki jih bodi povzela nova navodila o planinskih potih. Navodila Stanka Kosa so zdaj že zastarela, saj so nastala v času, ko je bilo treba skalo vrtati še ročno in so v luknje zabijali še veliko krajše luknje. Zdaj luknje vrtajo strojno, klini so daljši in varnejši. Drugačen je tudi način napenjanja vrvi — včasih so delali ročno, zdaj z napenjalcem. Tema seminarske naloge so bila planinska pota. Zgodovinsko jih je opredelil: kako je bilo včasih, kako je danes in kako naj bi bilo v bodoče. Nakazal je tudi, kako označiti na novo opredeljene poti po težavnostih — lahke, zahtevne in zelo zahtevne. Zdaj bodo obstoječim tablam dodali ozke tablice, na katerih bodo označene težavnostne stopnje. Ko bodo delali nove table, bodo te toliko večje, da bo na njih zapisano vse, kar mora planinec vedeti o poti. Tonetova seminarska naloga je bila izredno kvalitetna. Tekste bodo ponatisnili v učbeniku o planinskih poteh. Obogatil jih je s čudovitimi ilustracijami, ki so vredne več kot najboljše fotografije. Tudi te bodo v učbenikih. Hribovec je z vsem srcem, le gor, v steno ga žene. Ni mu žal dopusta, ki ga preživi večinoma delavno v hribih. Če delaš sam, najbolje veš, kako je treba učiti druge. Zelo uživa, kadar je na Kriških podih. Cel venec vrhov jih oklepa: Planja, Razor, Križ, Stenar, Bovški gamsovec, Pihavc, Šplevta. Vabijo ga, izzivajo in — zvabijo. Doživlja jih vedno znova, vedno drugače. Nikoli se jih ne bo naveličal. D Dolenc Tone Tomše, inštruktor markacistov in vodja markacijskega odseka pri Planinskem društvu Radovljica — Foto: D. Dolenc Deževno,hladno petkovo dopoldne ni oviralo otrok iz predšolske skupine vrtca v osnovni šoli Simona Jenka. Tovarišica je ustregla njihovi želji in jih pripeljala na kratek ogled tabora. Propagandni tabor odreda Stane Žagar-mlajši Dež pokvaril razpoloženje najmlajšim Kranj — V jeseni pripravijo taborniki propagandne tabore, na katerih prikažejo del svoje raznolike dejavnosti. Odred Stane Žagar-mlajši, ki deluje na območju krajevne skupnosti Vodovodni stolp, je tokrat dvodnevni propagandni tabor namenil najmlajšim. Povabili so predšolske skupine iz vrtcev v tej krajevni skupnosti. Petkovo dopoldne naj bi preživeli v taboru in v igri spoznali taborniško življenje. Vendar pa je ostalo le pri povabilu. Organizatorju in malčkom je ponagajalo deževno vreme. Taborniki so kljUb dežju v petek zjutraj na travniku pred osnovno šolo Simona Jenka postavili tabor. Za radovedneže, ki so v petek popoldne in v soboto, ko je bilo sončno, obiskali tabor, so pripravili pester program. Najmlajši so spoznali nove igre, tekmovali v šaljivi štafeti, medvedki in čebelice so postavljali šotor iz šotorke in streljali z lokom, starejše pa je najbolj privlačilo streljanje z zračno puško. Prijetno razpoloženje je vladalo tudi ob tabornem ognju, ki so ga taborniki zakurili v petek in soboto zvečer. Mnogi taborniki, ki so prešli v višjo skupino, so stare rutice zamenjali z novimi, prenekateri starši in mali obiskovalci pa prvič prisluhnili taborniški pesmi. Zal je čas prehitro minil in hladen večer je male radovedneže zvabil nazaj v stanovanja. T. Bilbija Foto: F. Perdan MERKUR kranj Kalanov čebelnjak na Jami je najstarejši na Gorenjskem Ko se vname rop, gre skozi vse panje Na vratnem podboju je vrezana letnica 1749. Po mnenju Čebelarskega muzeja v Radovljici je to najstarejši čebelnjak na Gorenjskem z znano letnico. Morda so drugi še starejši. Kolešov na Jami, Čučkov v Bitnjah pri Bohinju? Kdo ve? Žal za to ni pisanih virov, spomin pa tako daleč ne seže___ »Za Savo je bilo včasih veliko čebelarjev. Na Bregu jih je bilo, da nikjer toliko. Tastar Feman je imel čebele, Ukov Janez, Andrejeve, Tajne-tov, Jurček, Bane, njegov sin, Liz-nek, Gabr . . . Zdaj jih ima le še Štirn, in Slave jih je letos nabavil. Na Jami so bile čebele pri Erženu. Kar tri velike čebelnjake so imeli, enega doma, dva pri kozolcu, tudi po 200 kranjičev skupaj, potem pri Grudnu, pri Kalanu, pri Koles' pa v Prašah dva Jankota, pri Kramarju in pri Martinove'. Povsod le kranji-če.« Tako mi pripoveduje Grudnov ata z Jame, ki še vedno čebelari. Pri njem sem povprašala tudi za Kalanov čebelnjak, saj ni čebel v njem že tako dolgo, da jih domači skorajda ne pomnijo. Grudnov ata pa ve, da je stari Jaka Kalan takoj po prvi svetovni vojni še imel štiri ali pet kranjičev. Včasih so čebelarili samo na roje. Pet, šest jih je stari Kalan pustil, druge pa so jeseni strgali, da so točili med. Takrat satje še ni bilo premično. Prazno satje, so izrezali za vosek, polnega pa so dali v škaf in stol-kli s tolkačem. To so potem vrgli na sito, da je med stekel. Kar je ostalo, so dali v posebno prešo, da so iztisnili ves med. Ostanek satja je šel za vosek. »Jaka Kalanov ni imel nikoli veliko panjev,« se spominja Grudnov ata. »Sploh pa mu je vzelo vso voljo, ko so mu naše čebele, ali pa kakšne druge, kdo ve, saj pridejo tudi od daleč, izropale panje. Pri nas, ki smo bližnji sosedje, je bilo tudi po 50 panjev. Čebele ropajo navadno po ajdovi paši. Ajdov med ima hud duh, najmočnejšega od vseh. In ker je bilo pri Kalanu malo panjev, se je usulo nanje, da niso mogel ničesar rešiti. Pri ropu pridejo tuje čebele v panj, izropajo med in vsega znosijo domov. Čebelarji so v vhode v panje natikali brinje, da roparske čebele ne bi mogle vanje. Ali pa so vhod ložili s proseno slamo tako na ^s ja| da je šla v panj samo po ena ceD • A ni nič pomagalo. Čebele so bile * . ponorele. Ko se vname rop, gre sK vse panje.« Ka. Nič čudnega, res, da je starega/*., lana minilo za čebele. Čebelnjak P še stoji, lepo je ohranjen. Danes je njem shramba in rože cveto ob « govih vratih, vsenaokrog so nalo ne butare. Vse je še tako, kot je Du j le streha ni več slamnata. Doma sin Stanko resno razmišlja, da spet imel čebele. Škoda je le, da ^ vse panjske končnice razdali- * , §a je vedel, da je to taka vredno*' tudentje iz Ljubljane so hodilit P so jih raznosili. Samo ena star panjska končnica z inicialkama K mu je še ostala. D. Dolenc Ji* *e Sestri Marjana in Frančiška Peternel iz Goropek živita skromno_____^ Črna kuhinja je ostala Goropeke, septembra — Koliko je stara hišica, vtisnjena v breg P0^ potjo, ne vesta, pravita pa, da zanesljivo več kot dvesto let. Velik? njej je še starega, tudi črna kuhinja, v kateri spominja na današnji ca8 le štedilnik. Skromno živita 78-letna Marjana in 82-letna Frančiška Peternel. Marjana dobiva pičlo socialno pokojnino, Frančiška, ki jo noge vse manj držijo, pa približno enako kmečko pokojnino. Dobro, da sta vse življenje bolj na kratko živeli in znata shajati tudi z malo denarja. Marjana še kleklja in čipke oddaja Domu, pa je tudi ta dodatni zaslužek vse prej kot bogat. Marjana gre po opravkih v dolino, če je treba. K sreči so še dobri sosedje, posebno Mlinarjeva Tatjana jima rada pomaga in pripelje, kar rabita. Doma pridelata krompir in zelenjavo. Letos upata, da jima bo tudi fižola kaj ostalo. Lani so srne vsega pojedle. Živine nimata več, na travniku kosijo drugi, tudi za delo v gozdu morata ljudi najeti. Marjana na- pravi butare, s katerimi pozimi z8' kurita v peči. Zima se jima zdi najbolj pusta-Veter na Goropekah napravi sne^ ne zamete, da je čudno. Težko ča**' ta, da spet posije pomladno sotiCe- H-J- _ Poletni vtisi Mnogi ga dobro poznajo Um?g,.w16* sePtembra — Murka iz Lesc ima v Umagu že deset let počitniški dom z 32 posteljami, kuhinjo in jedilnico. Ne le Mur-kini delavci z družinami, tudi upokojenci, gorenjski borci, športniki in godbeniki so bili gostje v njem in ga dobro poznajo. Ta mesec so bili gostje v domj* di delavci z družinami s Češkoslo ške. „ »Sest let sem že zaposlena v ki, sem upravnica doma v Uj11 ^ Letovanju oziroma oddihu delanj,, zares namenjamo precejšnjo s*L, Sploh pa je pri nas vsakdo dobr0*1 šel gost,« pravi Cveta Soklič. Zvonka Vester je bila letos že jjE to leto kuharica v domu: »Ze l**JJb je *J precej dela. Potem pa napor — •■«-»« uuilHllta V UUillU. »—' J. predlanskim sem rekla, da sem 1 $ njikrat v tej kuhinji. Včasih je precej dela. Potem pa napor od do časa pozabim in grem spet " e dom. Tudi letos sem že rekla, d» ,g, prihodnje leto ne bo. Bomo ^ »Letos sem drugo leto poma^8|,V kuhinji v domu,« pravi Tanja »* yp tič. »Lani sem bila presenečen*' ^ sem videla, kolikšno skrb in P°.uo' nost dajejo v Murki letovanju n\ m. vih delavcev in tudi drugim £°s!.§jii Mislim, da so pri nas redki ^vL' kolektivi, ki imajo počitniške «° c< ve ob morju. Pa je škoda, da s° kateri tako zaprti sami vase.« ^ Tanja Paoletič Zvonka Vester Cveta Soklič »Če bi tudi drugi kolektivi ponudili svoje počitniške zmogljivosti ob morju pred začetkom sezone in po njej, tako kot jih Murka iz Lesc, bi lahko letovali prenekateri borci in drugi,« pravi predsednik občinske organizacije zveze združenj borcev Kranj Andrej Babic. »Vodstvo in kolektiv Murke zaslužita vsd pohvalo.« Z odrekanjem in delom so pred desetimi leti člani kolektiva leske Murke zgradili počitniški dom v Umagu. V njem letujejo Murkini delavci z družinami, tri do pet dni pa je vsako leto brezplačno na voljo tudi njihovim upokojencem. Pa tudi drugače je dom pet mesecev v letu odprt vsakomur. V njem so, na primer, letovali tudi godbeniki, športniki, člani pevskega zbora in tudi člani potrošniškega sveta oziroma Murkini kupci. »Naše stališče glede odprtosti počitniškega doma za takrat, ko v njem niso naši delavci, je takole: delamo in poslujemo v kraju in moramo živeti s krajem, in ni bilo samo od nas odvisno, da smo ta dom lahko zgradili; pomagali so nam tudi drugi. Zato je, če je le mogoče, vsakdo dobrodošel gost v našem domu,« pravijo v Murki. 7W 1 I \ Letos je sadje bogato obrodilo. F. Perdan !2MKr 23. SEPTEMBRA 1986 GRADIMO .7. STRAN (g@S8ffi NfJlSKlICcl LE VSAK TRETJI GRADI NOVO HIŠO .. . a__* ____. *feh n*e^tem*>ra ~ Pohajamo v obdobje, ko zemljišč za gradnjo novih stanovanj-netljivS ni V6^ *0',,co' ^ot nekoč, gradnja pa je postala tudi draga. Vendar je prese-iviak t^*?^'*8^ da število graditeljev še vedno narašča. Toda novo hišo gradi, Ikj * *re.*i' član Stanovanjske zadruge Kranj. Že v družbeno usmerjeni stanovanj-8 aanji so gradbene parcele drage, še dražje pa so pri zasebnikih. Stne »aif°ZnfV?lci. Prostora<' drage. fakov družbeno usmerjeni gradnji kot v zasebni. Zato se je poznavalci prostora,' prstne zakonodaje in gradnje 2bnih stanovanjskih hiš so Jjno stanje napovedali že prej. Jfon o varovanju zemljišč in PJ izvedbeni predpisi, ki so mu [[«». so kar precej zaostrili ce-PJO področje stanovanjske ptoie, tako v družbeno usmer-JJ' gradnji kot pri zasebnih gra-PJ»h. V Stanovanjski zadrugi *ranl ugotavljajo, da zdaj prihaja-10 v obdobje, ko zemljišč za firadn'" novih hiš ni več dovo,i' Venrf P* *e P°sta,a tudi draga. uQM"a.ar i© vseeno presenetljiva JT2?tev' da število graditeljev da n no narašča. Razlika je le, pa je, da z gradnjo *errSa vsevPrek p°sega,i v ta^,S0 se v sredini minulega le-stanoj1 Povečale cene družbenih PostaioJ' so gradbene parcele a,e tako rekoč čez noč zelo 0. ----.------ marsikdo odločil za usposobitev oziroma posodobitev prostorov v enostanovanjski hiši. To zdaj spodbuja tudi upravni postopek. Za posodobitev je v kranjski občini potrebna le priglasitev, v tržiški pa urbanistično potrdilo. Pri gradnjah novih hiš pa je postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja še vedno sorazmerno dolg in, tudi drag. Zanimivo je tudi, da do zdaj marsikje, tudi v kranjski občini, ni bilo posebno težko dobiti parcele za stanovanjsko gradnjo. Tisti, ki pri lokacijah in vrsti oziroma tipu stanovanjske hiše niso bili posebno zahtevni, so prostor za grad- njo lahko dobili dokaj hitro. Ko je Stanovanjska zadruga Kranj 240 članov, interesentov za gradnjo, obvestila o ceni in načinu gradnje na 78 parcelah v Šenčurju, se jih je do določenega roka javilo 36. Sele pol leta po končanem natečaju se je zanimanje za to območje usmerjene stanovanjske gradnje povečalo. Danes je na spisku za Šenčur še vedno okrog 40 interesentov, parcel v vrstnih hišah zraven blokov pa bo 16. Za zasebne graditelje v družbeni stanovanjski gradnji se zdaj v kranjski občini odpira novo območje v Drulovki, kjer bo zraslo naselje s 192 stanovanjskimi hišami. Na tem prostoru je načrtovanih 48 atrijskih hiš, 109 vrstnih in 35 večjih vrstnih hiš z atrijem v sredini. Šest lastnikov zemljišč je že uveljavilo prednostno pravico, tako da bo prek Stanovanjske zadruge moč zadovoljiti 186 interesentov. Zadruga je že podpisala pogodbo o pridobitvi stavbnih zemljišč in SGP Gradbinec je začel z deli za komunalno ureditev. Vse interesente za gradnjo (zasebne in delovne organizacije) bo zadruga še obvestila o plačilu in tehničnih podatkih. Po programu naj bi bila zemljišča komunalno opremljena in pripravljena za začetek gradnje do 1. avgusta prihodnje leto. Vendar bo zadruga pogodbe z bodočimi graditelji na tem območju najbrž sklepala že letos. Gotovo pa se bo tudi gradnja že začela v drugi polovici prihodnjega leta. Seveda bo vse odvisno od rednega dotoka denarja. Za zdaj kaže, da bo možno plačilo v obrokih. Ko smo se minuli teden v Stanovanjski zadrugi pogovarjali o gradnji v Drulovki, je stala komunalno opremljena parcela od 4 do 5 milijonov za vrstno hišo in od 6 do 7 milijonov za atrijsko. Ker smo se začudili, zakaj dokaj visoka cena, ko pa parcele niso ravno velike, so povedali, da so danes parcele (pri zasebniku) brez gradbenega dovoljenja in tudi komu- Dva od treh graditeljev se danes že odločata za prenovo oziroma posodobitev obstoječe stanovanjske hiše nalno neopremljene od 5 milijonov dinarjev naprej. Zadružniki v Drulovki pa bodo dobili komunalno opremljene parcele (cesta, kanalizacija, voda, elektrika do parcele) in načrt z gradbenim dovo- ljenjem (brez čakanja oziroma izgube časa in številnih potov) po prej omenjeni ceni. Torej velja verjeti ugotovitvi, da je ta pot ugodnejša od nakupa pri zasebniku. A. Žalar V Drulovki kjer bo 192 stanovanjskih hiš. je SGP Gradbinec Kranj že začel pripravljalna dela za komunalno ureditev zemljišč GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI GRADITELJI IN KMETIJSKI PROIZVAJALCI! KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA V svojih trgovinah z reprodukcijskim materialom v POLJANSKI in SELŠKI dolini ter v ŠKOFJI LOKI in na TRATI nudi prodajo vseh vrst gradbenega materiala z dostavo na dom — gradbišče z lastnim prevozom. Prodaja kmetijske mehanizacije in vseh vrst reprodukcijskega materiala za kmetijstvo v POLJANAH, SELCAH, na TRATI in na SPODNJEM TRGU v ŠKOFJI LOKI. CENE KONKURENČNE naJsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanad sk«fc bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE !?°,acijske materiale — lendapor, novoterm, per- *tiropor, tervol •parnične ploščice najboljših jugoslovanskih Proizvajalcev **nKarno keramiko i P.8* 'n furnirane stenske in stropne obloge ,adijski pod Pjdteti in talne obloge **«vbno pohištvo 9r«dbeni material produkcijski material za lesno obrt Trgovina z gradbenim materialom — Kranj VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LES-NINI, trgovini z gradbenim materialom na Primsko-vem v Kranju, in sicer: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 17. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14. ure ter ob sobotah od 7. do 12. ure. Kupcem nudimo tudi strokovni nasvet za uporabo semen, gnojil in zaščitnih sredstev. ENOTA AVTO PARK nudi ceneni in hiter prevoz. MERCATOR - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ VELIKA AKCIJSKA PRODAJA KERAMIČNIH PLOŠČIC VSEH VRST V MERCATORJEVI ŽELEZNINI V TRŽIČU Prodajalna ima na zalogi tudi vse vrste gradbenega in vodoinstalacijskega materiala, peči za centralno ogrevanje, barve, lake in druge premaze ter še marsikaj, kar rabite pri gradnji. NASVIDENJE PRI MERCATOR JU! GRADITELJI! t* PRED PRIČETKOM GRADNJEi S| PRESKRBITE GRADBENE MATERIALE ooment in apno, betonsko železo in armaturne mreže, opečne Izdelke, izolacijske materiale, odtočne in kanalizacijske cevi, schiedel dimnike, *w-m* betonske mešalce, samokolnice in gradbeno orodje *°BlTE V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH Vadbenega materiala 5 GRADBINKA — KRANJ, Žanova 3, tel.: 27-594 J DOM - NAKLO, tel.: 47-394 J UNIVERSAL - JESENICE, Sp. Plavž 3, tel.: 81-484 1 GRADBENI MATERIAL, Petelinje, Pivka, tel.: 51-151 a^ent, apno, betonsko železo in drugi najosnovnejši *[adbenl material dobite tudi v prodajalnah: J Kašman Škofja Loka • Železnina Radovljica J £>evna Škofja Loka • Železnina Bled . železnina Gorenja vas # Kovina Lesce L.LL, GRADITI NI LAHKO LAŽJE BO Z NAŠO POMOČJO MERKUR kranj muhu mm IIIBISRM Vsak izdelek trna svojo življenjsko dobo. ludi tapete Razlog je lahko sprememba mode. obraba zaradi odrgnin, potemnitev zaradi kajenja, kuhanja ipd. Temu problemu smo zlahka kos. Težko je prepričati kadilca naj ne kadi. ukazati modi naj se ne spremeni, vzgojiti otroke, da ne mažejo zidu Vse je zelo preprosto. Tapete zamenjamo in z malo truda bomo pričarali novo. svežo podobo stanovanja, kajti — MARSIKAJ ZNAM TUDI SAM. če morate odstraniti stare tapete, vam VETA nudi pomoč — odstranjevalec tapet VETA. Videli boste, da je tudi to opravilo prava malenkost. Zaupate jo lahko otrokom, seveda, če jih predhodno prepričate, da odstranjujejo le stare tapete. Ker F smo prepnčani. da se boste lepljenja tapet lotili sami. vam priporočamo pravo orodje Novo orodje. VETA — TAPLET te uporabna za krojenje suhih tapet, niveliranje, pnrezovanje tapet na steni, robovih, obrezovanje talnih oblog Pri lepljenju pa uporabite lepilo za tapete VETA - LAMOPAK će bi radi vedeli, kaj več o polaganju tapet, nam pošljite priložen kupon (nalepite ga na dopisnico) in poslali vam bomo navodilo o lepljenju tapet. S temi napotki- vam ne bo težko vse narediti hitro, dobro in hkrati poceni. Ugotovili v«ta boste MARSIKAJ ZNAM TUDI SAM. Seveda pa je v asa prva naloga, da si ogledate najnovejše vzorce tapet VETA, kolekcije 85-86 v vseh specializiranih trgovinah. PAPIRNICA VEVČE, 61260 LjuNja na-Polje o^ KMETIJSKA ZADRUGA BLED Na zalogi imamo gradbeni in izolacijski material, betonsko železo ter armaturne mreže. Za ves gradbeni material sprejemamo naročila. Informacije po tel. 78 - 388, 77 - 519 V naši trgovini na Bledu in v Gorjah vam nudimo vsa zaščitna sredstva za poljedeljstvo, repromaterial za drobno mehahizacijo ter rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo in ostalo trgovsko blago. V vrtnarijah Na gmajni in Pristavi nudimo vse vrtnarske usluge, rezano cvetje, okrasno grmičevje, sadne sadike v drugi polovici oktobra,aranžmaje po naročilu itd. V naši cvetličarni, ki je odprta ves dan, sprejemamo naročila za aranžmaje, imamo pa tudi veliko izbiro rezanega cvetja, lončnic ter dekorativno keramiko. OBIŠČITE NAS! MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD Komercialni servis, Kranj SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.: 26-371 GRADITELJI! Po ugodnih cenah vam nudimo: — stavbno pohištvo INLES — parket in lesene stenske obloge — cement, apno, maltit in mleti kalcit — SCHIEDEL dimnik — betonske bloke, modularno opeko »ograd« Ormož — siporex, porolit, fasadno opeko — strešno opeko in salonitne plošče — stiripor, tervol in izotekt — betonsko železo in mreže — betonske mešalce in samokolnice — notranje in zunanje — vrtne kamine — »monta« strop, montažne garaže — in ves ostali gradbeni matrial, opremo za centralno kurjavo itd. Če gradbenega materiala, ki ga potrebujete, nimamo na zalogi, ga naročimo in dobavimo v najkrajšem času. Dostavimo po želji, tudi na dom. Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju in nazaj! pridite v Blagovnico Kranj kjer vam ponujamo: • plastične odtočne cevi z vsemi ustreznimi dodatki • barve, lake in druge vrste premazov • sredstva in oblačila za zaščito pri delu • telne in stenske obloge • bogat izbor najrazličnejših izdelkov in pripomočkov za vaše gospodinjstvo in dom NOVO: konsignacijska prodaja STREŠNE KRITINE »VILLAS« Tff SERVISNO PODJETJE KRANJ 1^1 Tavčarjeva 45 Delovne enote: — mizarska — ključavničarska — slikopleskarska — gradbena — krovsko-kleparska — električarska — vodoinstalaterska in centralno ogrevanje GRADITELJI, VSEGA TUDI NE MORETE NAREDITI SAMI! Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderski-mi, tesarskimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, ple skarskimi, tlakovskimi, mizarskimi in ključavničarskimi uslugami. Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije po tel.: 21-282. KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53 PROJEKT^ PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA PROJEKTIRA: električne instalacije jakega in šibkega toka v vS®hjL vedbah za vse vrste objektov, strelovodne instalac jV kompenzacije jalove energije, čistilne naprave, gaW ke in avtomatike za razne obdelovalne stroje. PROIZVAJA: razdelilnike za električne instalacije različnih moči, W zirane stanovanjske razdelilnike, gradbiščne omari komandne pulte in vrsto komandnih omaric. INSTALIRA: električne instalacije v industriji, trgovinah, šolah, D nišnicah, hotelih, stanovanjskih objektih, silosih, c,s nih napravah, galvanikah, vse vrste strelovodnih ins lacij, skupinskih anten ter instalacije v eksplozijsko varnih prostorih. — PRODAJA: elektroinstalacijski material v trgovini v Kranju. — SERVISIRA: radio in TV aparate, skupinske antene, elektronske _ prave, gospodinjske stroje, motorje, orodne str°ie't^-neratorje, transformatorje in opravlja storitve obrat nega vzdrževanja. Ob vabilu k sodelovanju priporočamo, da se prepričate 0 kvaliteti naše ponudbe. KOGP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 1» GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opecn'Jj in betonskih izdelkov ter ostali gradbe material za gradnjo do III. faze. Trgovina posluje tudi vsako soboto od F do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, PšeV ska 18, telefon: 21-140, 21-195. SE PRIPOROČAMO! (m) metalka TOZD triglav tržil? Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Cesta na Loko 2 tel. (064) 50-040 TUDI ZA GRADITELJE! ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH! IzolacIjsK' sidra in zvezde v različnih velikostih za izolacijs** obloge oo 3 pa do 10 cm Proizvajamo tudi: pile za motorne žage, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo. prezračevanje, sanitarije, jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji BlKi^LSEPTEMBRA 1986 GRADIMO 9. STRAN (g®S®SgrJf©IMGLAS Porolit 6 velikost 390 x 60 x 245 teža za kom 3,5 kg poraba na 1 m2 10 kom število na paleti 264 kom Porolit 8 velikost 390 x 80 x 245 teža za kom 5kg 2 poraba za 1 m 10 kom število na paleti 205 kom KUPUJETE POROLIT? Ljubečna Celje vam iz svojega širokega proizvodnega programa opečnih izdelkov priporoča uporabo porolitov za predelne stene in oblaganje. Porolite izdelujemo v različnih debelinah od 6 do 12 mm. Poroliti 6 so namenjeni predvsem za oblaganje sten v kletnih prostorih, kjer je zunanji zid iz betonskih zidakov. Z oblaganjem zidov z notranje strani preprečite nastajanje kondensa. Porolite ostalih dimenzij uporabljamo predvsem za zidanje predelnih sten. Porolit 12 velikost 390x120x245 teža za kom 8kg poraba za 1 mz 10 kom število na paleti 141 kom LJUBEČNA CELJE, industrija keramičnih, kislinoodpornih in opečnih izdelkov, tel. 063/33-421, 31-865 tth alples industrija pohištva 64 228 Železniki / tel.: 064/67-121 / telex yu alples Sistem pohištva DOM vam omogoča širok izbor elementov za opremo vseh bivalnih prostorov. Različne višine, širine in globine vam dajejo možnost, da po svojih željah in možnostih opremite stanovanje. Sami lahko izbirate razpored odprtih in zaprtih površin. Z malo domišljije lahko sami sestavite ambient, ki bo zares samo vaš. To vam lahko brezplačno naredi tudi naš arhitekt — svetovalec. Naše proizvode si lahko ogledate v vseh trgovinah s pohištvom in v našem salonu v Železnikih, ki je odprt vsak dan od 8.—20. ure, ob sobotah pa od 8.—14. ure. mmms^moiLAS 10. stran GRADIMO (m) metalka VSE ZA GRADNJO 8 < e o BLAGOVNICA KAMNIK Tel.: (061) 831-757 < C/J o*\ m* Pri večjih nakupih brezplačna dostava do 50 km. NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM o O a o < S OPREMO DOMA IN GOSPODINJSTVA - VSE ZA GRADNJO ^ O O C/J PRED VLAGO IN MRAZOM VAS BRANI y tovarna * f J izolacijskega aL^J materiala ■ ■__ TIITI laško PROIZVODNI PROGRAM — proizvodnja termoizolacijskih sistemov ter materialov iz stiropora in poliuretana — proizvodnja hidroizolacijskih sistemov in materialov, toplotne izolacije fasad ter barv na osnovi apna — proizvodnja hladilnih stolpov in sistemov za hlajenje tehnoloških voda, hladilniških vrat in elektroavtomatike, opreme za hlajenje s suhim ledom in tekočim CO2, hladilnih kontejnerjev in tehnološke opreme za predelavo polistirena — proizvodnja otroškega pohištva — inženiring in montaža vseh sistemov in materialov iz programa DO Podrobnejše informacije dobite po tel.: (063)730-712, prodajna služba, ali v predstavništvu v Ljubljani, tel.: (061) 223-437, 223-421. Šestdeset odstotkov je zgradil SGP Gradbinec Kakovost, roki, red in nagrajevanje SGP GRADBINEC Kranj, septembra — To so naloge in cilji, ki so si jih za to srednjeročno obdobje zadali v kranjskem Splošnem gradbenem podjetju Gradbinec. Le tako, ocenjujejo, bodo kos težavam, ki pestijo celotno naše gradbeništvo. V Gradbincu so za to srednjeročno obdobje načrtovali, da bodo 25 odstotkov celotnega prihodka ustvarili s stanovanjsko gradnjo. Vendar že na začetku obdobja ugotavljajo, da zelo upada. Splošno gradbeno podjetje Gradbinec Kranj je za Gorenjsko sorazmerno velika in uspešna delovna organizacija. Prihodnje leto bo minilo 40 let, odkar je bila ustanovljena. Danes je v njej zaposlenih 1800 delavcev. Vsa leta je bila med uspešnimi gradbenimi delovnimi organizacijami v Sloveniji. V poslovanje Gradbinca spadajo vse vrste gradnje (nizke in visoke), zaključna gradbena dela, prevozi, strojne usluge, prodaja osnovnih gradbenih materialov in projektiranje. Do zdaj je Gradbinec na Gorenjskem gradil tovarne, posamezne industrijske objekte, poslovne stavbe, šolske objekte, zdravstvene ustanove, šole, ceste, mostove in stanovanja. Kar 60 odstotkov vsega, kar je bilo na Gorenjskem zgrajeno po osvoboditvi, je delo Gradbinčevih zidarjev. Dela pa tudi na gradbiščih zunaj Gorenjske in v tujini. Za delo v tujini sicer ni registriran, je pa član sestavljene organizacije združenega dela Giposs. Gradbinčevi delavci delajo zdaj na gradbišču Arzev v Alžiriji. Delovna organizacija ima pet tozdov gradbene operative in štiri specializirane tozde. Gradbena operativa je organizirana tako, da ima samostojne tozde v večjih središčih Gorenjske, in sicer na Jesenicah, v Kranju, Kamniku in Ljubljani. Specializirane temeljne organizacije pa so organizirane za strojno-ko-vinsko dejavnost in prevoze, le Možnosti za racionalizacijo in prihranke so v gradnjah, kakršne so Dile, na primer, stolpnice na Planini. sne izdelke, betonske izdelke in železokrivstvo ter za projektiranje. Nazadovanje stanovanjske gradnje V tem srednjeročnem obdobju so v Gradbincu načrtovali, da bodo 25 odstotkov celotnega prihodka ustvarili s stanovanjsko gradnjo, ki pa zadnje čase precej upada. Se pred nekaj leti je Gradbinec samo v Kranju zgradil 300 do 350 stanovanj, zdaj pa jih gradi okrog 150. Drag kapital, inflacija, pomanjkanje denarja za drago komunalno opremo, težave v gospodarstvu nasploh so vzroki, zaradi katerih stanovanjska gradnja nazaduje. Za Gradbinec, ki ima med gradbenimi delovnimi organizacijami na Gorenjskem največ delavcev, to ni enostavno. Dela imajo trenutno sicer dovolj. Tarejo pa jih druge težave, kot so kreditiranje in zaloge. To pa se odraža v majhni akumulaciji oziroma ostanku dohodka in tudi v sorazmerno nizkih osebnih dohodkih Zanimivo je, da je bilo lani med delovnimi organizacijami v kranjski občini, ki niso bile kršitelji določil o delitvi dohodka, kar nekaj takšnih, ki so* imele hkrati tudi najnižje osebne dohodke. Gradbinec je v preteklosti skušal slediti VAŠ DIMNIK TO-MO-DI DIMNIK topli montažni dimnik z ognjestalno samotno cevjo kistoodporno MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE p. o. LJUBLJANA Opekarska 13 tel. 061/212 - 011, 212 - 057. 218 - 347 teleks 31420 Naše izdelke lahko kupite na Gorenjskem v trgovinah Lesnina Les na Primskovem in pri Merkurju, Plevna Škofja Loka Pri tovrstni nizki stanovanjski gradnji serijsko delo in uporaba tehnologije, ki bi ceno stanovanja lahk° pocenila, največkrat nista mogoča. Projektant je že v načrtu določil 80 odstotkov cene. gibanjem v ostalem gospodarstvu, vendar je bilo zaostajanje vseeno preveliko. Zato je že kar precej sposobnih delavcev odšlo v industrijo. Zdaj skušajo ta izpad nadomestiti z lastnim izobraževanjem. Kar šest do deset odstotkov članov kolektiva se danes že dodatno izobražuje. To so naloge, ki pa jih morajo uresničiti. Prvi rezultati se že kažejo. Vendar v delovni organizaciji ocenjujejo, da je še vedno veli ko preveč primerov, ko zaradi slabe strokovnosti tudi ni ustrezne kakovosti. Marsikje kasnijo z roki, čeprav je tudi res, da na tem področju postavljajo investitorje pred izvajalce že tako rekoč neizvedljive roke. Investitorji bi najraje videli, da bi bilo vse zgrajeno čez noč. Tako bi se še najbo'je izognili inflaciji. Najbrž so se v Gradbincu še pravi čas zavedli, da so kritike na njihovo kakovost, roke in red zelo upravičene in da bodo te težave lahko odpravili le, če bodo vse slabosti odpravili s sposobnimi kadri. To pa jih lahko »izvleče« tudi iz sedanjih nizkih osebnih dohodkov. V Treba bi bilo drugače graditi Čeprav je stanovanjska gradnja letos upadla, pa, kot rečeno, nimajo težav zaradi pomanjkanja dela. Celo obratno: spomladi je še kazalo, da gradbena operativa ne bo imela dovolj dela. Nenadoma pa se je pojavilo veliko majhnih investicij. Vendar za delovno organizacijo to ni najbolje. Taka dela namreč terjajo veliko žive delovne sile, ki pa je draga. To, kar zdaj delajo, na primer, na področju stanovanjske gradnje na Planini, je za takšno delovno organizacijo, kot je Gradbinec, najbolj neracionalna gradnja. Tu se ne da kaj prida prihraniti, ne da se izboljšati in znižati cene že tako dragih stanovanj. Zidava je namreč prenizka in serijsko delo je nemogoče. Kar 80 odstotkov cene stanovanja je s takšno (nizko) zidavo že opredelil načrtovalec. Cen3 pa je danes tudi sicer tista, ki že zelo vpliva na dinamiko gradnje oziroma število bodočih novih stanovanj. Kljub inflaciji in drugim težavam pa nanjo vendarle vsaj deloma s vedno lahko vplivamo. Če P' kupci oziroma investitorji st. novanj plačali ob začetku gr? nje, bi si zagotovili tudi 'zraCa nano ceno kvadratnega metr^ Če pa stanovanje plačaj0 dveh obrokih, potem je razu^ Ijivo, da je od začetka do kof1 c.. gradnje inflacija (tudi) P°d*0L Prihodnje leto nameravajo to v Gradbincu začeti akcijo, ^. bi kupci stanovanj plačali *a .Jj litV' Gradbinec pa bi jim ob vse zagotovil ob začetku grad™ dogovorjeno ceno. .< In še o nečem resno raz^l-Ijajo v tej delovni organizadr Dokler ne uresničijo začrta1* naloge glede kakovosti ot ma lastne vzgoje kadrov, n* meravajo ustanoviti r"8?^ intervencijsko skupino, ki 0 • sproti odpravljala napake P gradnji. Tudi tako bodo 8kuj~* li stopiti na prste slabi kak0 vosti. Pri tem pa si sevedai n delajo utvar, da bodo vedn kos vsem težavam in kam. Saj za večino velikok«"^ niso krivi sami, marveč 5. vzroki v slabih materialih o1 roma surovinah, ki so dan° na voljo na trgu. KRONIKA 11. STRAN (MMcJMEnGLAS Najbolj tragična r ^«truPitev z zeleno mušnico- Štefan Erjavec, predsednik Gobarske družine Ljubljana: Gob nikoli ne podarjajte Zastrupitev z gobami je v^^^e^^l^Ob £ jih zateče po pomoč v brtun™* se , . so gobarj, letošnji razstavi NARAVA-tuivavJ^ ., . n i|So**e'°vanJu s pokrajinskimi odbori skupnosti borcev narodnih zaščitni-pravami za notranje zadeve. ?a.j hQ _Jsko gradivo je izjemno bogato, Jih in £azstavljeno na okrog 150 pano-VsekakkaJ vitrinah. Za Gorenjce bo ^kazu°r najbolJ zanimivo v delu, ki V£Mlje \}G nastanek, razvoj in udejstvo-^enjske^ narodmh zaščitnikov na ŠltenTnKn° zašcito zasledimo v kamnino navn??č;iu že leta 194 L Leta 1943> 7n0dllu Pokrajinskega komiteja * in h ^tanavlJanje desetin, vodov, ^jeni .0atalJonov Narodne zaščite, so S^fcru po celi Gorenjski izvajali talcev °tažne akciJe- likvidacije Iz-?lužbo »• ODveščevalno in stražarsko Maja 1944. leta je Narodna za-$ke^. Prišla pod nadzorstvo pokrajin-ve i?Postave odseka za notranje zadele Jl i sePtembra 1944. leta naprej pa fori val° Pokrajinsko načelstvo Na-riria-e zascite s štirimi okrožnimi in šti-rve ^^irni okrajnimi načelstvi Narod-zaščite. nePubliška razstava, posvečena 45. obletnici Narodne zaščite, je bila odprta že 13. maja, za dan varnosti, obiskala pa bo tudi nekatera druga slovenska mesta. V ponedeljek, 29. septembra, jo bodo ob 17. uri odprli v avli skupščine občine Kranj. Odprta bo ves teden, vsak dan od 9. do 18. ure, v nedeljo, 5. oktobra, pa do 12. ure. Ogled bo organiziran skupinsko z vodenjem in strokovno razlago, posamezniki pa se bodo tudi lahko priključili skupinam. Učenci osmih razredov osnovnih šol in srednješolci bodo lahko ogled razstave zumenjali z običajno uro zgodovine, zanimiva in koristna pa bo razstava tudi za odrasle, ki morajo poznati sistem družbene samozaščite, na katerem danes temelji varnost naše socialistične samoupravno družbe; še posebej vabljiva pa bo tudi /a nekdanje pripadnike narodne zaščite, o katerih bi lani ustanovljena skupnost borcev narodnih zaščitnikov za Gorenjsko, želela zbrati čimveč podatkov. H. J. Z avtom v električni drog Rupa, 19. septembra — 31-letni voznik osebnega avtomobila Ferdinand Boršt-nar s Kokrice je pri vožnji od Kranja proti Rupi v preglednem desnem ovinku iz doslej še nepojasnjenega razloga zapeljal s ceste in silovito trčil v bližnji električni drog. Še predno so gasilci rešili Borštnarja iz pločevine, je zdravnica ugotovila smrt. Padel dvajset metrov globoko Mojstrana, 21. septembra — 20-letni Primož Bregar iz Ljubljane in njegov prijatelj Andrej Pintarič sta plezala v severni triglavski steni. Bregar je iz neznanega razloga padel 20 metrov globoko in se ranil po glavi in telesu. V reševalni akciji je sodelovalo deset gorskih reševalcev, dr. Robič in helikopter RSNZ, ki je ranjenega planinca odpeljal v jeseniško bolnico. Našli pogrešanega Jesenice, 21. septembra — Gorska reševalca in svojci so v Velikem vrhu nad Belško planino našli truplo 25-letnega Andreja Bega z Jesenic. Bega so po-grašali od 12. decembra minulega leta. Samovolja se je maščevala Bled, 18. septembra — Na Bled se je na enodnevni izlet pripeljala skupina dijakov iz Smederevske Palanke. Več dijakov je samovoljno najelo čolne in se odpeljalo po Blejskem jezeru, med drugimi tudi 16-letni Dragan Djurić in njegov sošolec Zlatko Spasojević. Djurić je med vožnjo po jezeru vstal, čoln se je prevrnil in dijaka sta se znašla v vodi. Djurić, ki ni znal plavati, je utonil. Požar v Železarni Jesenice, 19. septembra — Pri prazne-nju Siemens-Martinove peči in pri prevažanju odpadkov v tozdu Jeklarna je iskra padla v skladišče s termoelemen-ti in zanetila požar. Ogenj so pogasili gasilci iz Železarne. Uničil je 25 od skupno 48 tisoč termoelementov in ni povzročil zastojev v proizvodnji. KLICAJ ZA VARNOST Pretirana gobarska vnema Gorenjevaški miličniki so prejšnji teden v gozdu pod Blegošem iskali Franca Kosca iz Goričan pri Medvodah, ki se je izgubil pri nabiranju gob. Dobili so ga proti večeru. Celega. V škofjeloških hribih se sicer skoraj ne da za dolgo izgubiti, saj človek prej ali slej naleti na osamljeno domačijo. Morda bi strastni gobar našel izhod tudi sam; če ne še isti večer, pa naslednji dan. Prestrašen, prezebel, lačen, utrujen, vendar bi ga. Ali pa tudi ne. V živčni zmedenosti bi se lahko vrtel tudi v krogu, po več dni. Lahko bi mu v gozdu odpovedalo srce, lahko bi padel v kakšno luknjo in se polomil, lahko bi... Nesreča ima tisoč obrazov. Ne kaže je izzivati. Zdaj, ko je gobarska sezona na višku, so vsi gozdovi polni gobarjev. Vsi gozdovi niso tako »nedolžni« kot blegoški. Zato pamet v roke, ko se odpravljamo po gobe. Še tako močna gobarska strast in vse gobe sveta niso toliko vredne, da bi morali tvegati v nepoznanih prostranstvih gozdov. H. J. Dejanje, vredno obsojanja. Že ob prvomajskih praznikih so se (ne)znani zlikovci znesli nad tablama, ki označujeta kraj Pševo. Tabli sta dolgo časa ležali na tleh, potem pa jih je nekdo postavil k spomeniku, ki je med drugim posvečen tudi narodnemu heroju Ivu Slavcu-Jo-klu. Neokusno, mar ne? — Foto: F. Perdan Odmev na članek: Proti epidemiji pomaga le umivanje Težko je začeti pisati sestavek, ki naj bi bil predvsem opis dogodkov v gorenjskem letovišču Pineta v Novigradu. Težko tudi zato, ker naj bi bilo to pisanje odmev na članek v torkovi številki Glasa 9. septembra. Izzvenel je namreč v tem smislu, da je Zavod za letovanje kot upravitelj tega letovišča storil vse, da bi preprečili nadaljnje širjenje grižavosti. Zal ni bilo tako in zato menim, da je prav, da kot pomočnik pedagoškega vodje v času od 10. do 29. avgusta opišem razmere v Pineti. Morda griža res ni nastala v letoviščih kranjskega Zavoda za letovanje, kot pravi Franc Rakovec. Morda nečisti prostori, kjer so se otroci v 15-članskih skupinah zadrževali skupaj noč in dan, res niso krivi za nastanek tega epidemiološkega obolenja okoli 400 otrok. Sem pa tudi popolnoma prepričan, da sanitarna inšpekcija iz Buj na laboratorijske izvide pregledanih otrok ni napisala, da je bila grižavost prenesena z Gorenjske (to je namreč trdila delavka Zavoda za letovanje). Ze takoj po prihodu v letovišče, kamor smo prišli v sedmih prenatrpanih avtobusih, smo opazili, da čistoča v letovišču ni na ravni, ki bi zagotavljala nemoteno letovanje otrok. Kmalu se je izkazalo, da je naša domneva pravilna, saj se je že po sedmih dneh letovanja pojavila driska pri desetih otrocih. Po dogovoru z dr. Katko Pešakovo in pedagoškim vodjem smo sklenili, da bo najbolje, če otrokom delimo hrano ločeno in tako, ki je za te vrste bolezensko stanje najprimernejša. Tudi upravniku Branku Obrado-viču smo povedali, da tako ne gre več in da bomo v primeru, če stavbe, kjer so otroci bivali, ne bodo počiščene, poklicali sanitarno inšpekcijo. Sanitarije so bile namreč zamazane in čiščene le dvakrat na dan. V vsakem nadstropju sta bili le po dve ali tri kabine za okrog sto otrok, vrh vsega pa v njih ni bilo toaletnega papirja, tako da so bile razmere za širjenje te bolezni še ugodnejše. Upravnika smo prosili, naj bodo sanitarije čiščene večkrat na dan, naj sob ne čistijo z istimi krpami kot stranišča in naj poskrbi, da bo toaletnega papirja dovolj. Kljub temu da ga je dr. Pešakova opozorila, da obstaja možnost nadaljnjega širjenja te bolezni, je menil, da epidemija, niti njen začetek to še ni. Po njegovem mnenju bi moralo »150 otrok noč in dan sedeti v straniščih in šele tedaj bi se lahko pogovarjali o epidemiji in poklicali na pomoč sanitarno inšpekcijo« .. . Res Je, da je v času letovanja otrok primanjkovalo vode. Res je tudi to, da je Istrski vodovod vodo našemu letovišču pripiral; prav zaradi tega pa bi Zavod za letovanje moral poskrbeti, da bi bilo storjeno vse, da bi bila čistoča na primerni ravni. Tega niti upravnik niti štiri čistilke v dveh dvonadstropnih stavbah niso zmogli. Obolenja so se nadaljevala, bolnikov je bilo vse več, papirja v straniščih pa še vedno ne. Zato smo poklicali sanitarno inšpekcijo bujske občine, ki je pregledala kuhinjo in osebje v njej. Tudi ta služba je menila, da so razmere v letovišču dobre, saj svojega ostrega pogleda ni uprla dlje od kuhinje, ki je bila zares čista in tudi osebje je poskrbelo za to, da nihče od otrok v času tritedenskega letovanja ni bil lačen. Tudi sanitarna in- Spraznitev Šmarjetne gore preložena Kranj, 22. septembra — Za včeraj, 22. septembra, je sodišče napovedalo spraznitev prostorov na Šmarjetni gori, da bi se lahko začela zavarovalna in obnovitvena dela na objektih. Ker pa je prišlo v postopku do novih zapletov, je sodišče selitev preložilo za nedoločen čas. -jk špekcija nas je po prvem obisku razglasila za panike, vendar pa se je po nekaj dneh stvar zasukala na glavo. Driski se je pridružila še visoka telesna temperatura obolelih, tako da je stvar postala sumljiva tudi za — v začetku brezskrbnega — sanitarnega inšpektorja. Dvema otrokoma je bilo vzeto blato, na osnovi laboratorijske slike pa je bilo moč ugotoviti, da gre za šigelozo. Pričela so se opravičevanja dr. Pešakovi, ki je že od vsega začetka opozarjala, da je možnost razvoja bolezni do te stopnje. Opravičil sva bila deležna tudi skupaj s pedagoškim vodjo, kajti obolelih otrok je bilo že toliko, da si nihče ni več zatiskal oči. Tudi upravnik, ki je v začetku stal med dvema ognjema (Zavodom za letovanje, ki je skrbel za čim bolj skrbno po-čitnikovanje 400 otrok na eni strani in pedagoškim osebjem ter zdravstveno službo na drugi), se je proti koncu letovanja postavil na našo stran. Sanitarna inšpekcija je namreč zagrozila, da v tako umazano letovišče ' naslednja izmena otrok ne bo smela priti. V hipu je bilo čistilk več, stavbe so čistile noč in dan, pritisk vode v pipah ni bil več problematičen, našla so se razkužila, ki jih v prvem tednu letovanja ni bilo mogoče nabaviti, češ da ni ustreznih skladiščnih prostorov ... Tudi sanitarna inšpekcija je ukrepala. Temeljito so razkužili vse prostore in razdelili razkužila, s katerimi smo otrokom pred obroki razkuževali roke. Bolezen smo zatrli, čeprav ne dokončno, ker ukrepanje ni bilo pravočasno. Tudi zato Prešernova šola in mnogo drugih šol na Gorenjskem »troši« denar za papirnate brisače. Zares škoda, kajti storjeno je bilo vse, da bi se otroci v času letovanja počutili najbolje. Vrsta interesnih dejavnosti, večerne prireditve, kopanje v toplem morju in še kaj; vse to bi otrokom lahko ostalo v lepem spominu. Žal pa bo vtis skaljen; še posebej pri starših, ki so letovanje otrok plačali. Morda zares premalo, toda to ne more biti izgovor za nesnago, ki je bila prisotna v vseh izmenah. Neodgovorno je tudi obnašanje tistih, ki v občinah poskrbe, da tudi otroci iz socialno ogroženih družin vidijo morje. Zanje je letovanje res brezplačno, nihče pa ne poskrbi, da bi taki otroci odšli na pot s primernimi oblačili in priborom za osebno higieno. Težko je namreč verjeti, da šestleten oirok prvič vidi zobno kr-tačko in okusi pekoč okus zobne paste ... Otroke je v treh tednih letovanja težko spreobrniti, kljub vsemu pa se je prek dvajset vzgojiteljev, ki so skrbeli za otroke, potrudilo v najboljši možni meri. Potrudili sc se, čeprav so bili izbrani po naključju in čeprav letos — za razliko od prejšnjih let — ni bila zanje organizirana nikakršna izobraževalna oblika. Potrudili so se in pozabili na nagrado za njihovo delo, 600 diparjev na dan, saj nihče od njih ni skrbel za otroke, ki sicer nikoli ne bi videli morja, le zaradi denarja. Največje breme odgovornosti morda nosi gorenjsko združeno delo, ki je letovišči (v Pineti in na Stenjaku) pozabilo, potisnilo na stranski tir. Ali pa samo čaka na poziv Zavoda za letovanje, ki v vsakem trenutku kot izgovor za nezavidljive razmere navaja težko finančno situacijo? Združimo torej moči in poskrbimo, -da bosta letovišči delovali tudi naprej, kajti le tako bo iz leta v leto manj otrok, ki bodo med vožnjo z avtobusom ob prvem pogledu na morje zaklicali: »Glejte, Bled, Bled ...« Bojan Veselinovič, pomočnik pedag. vodje od 10. do 29. avgusta Pogovor s predsednikom AK Triglav Dušanom Prezljem Velika pridobitev za kranjski vrhunski šport Kranj, 21. september — Atletika v Kranju praznuje letos štiri-desetletnico, obenem pa še trideseto obletnico organizirane dejavnosti v AK Triglav. V teh letih so atleti in atletinje dosegli precej vrhunskih dosežkov, čeprav so bili tudi padci. Vrhunski šport in atletika sta se v Kranju obogatila z umetno maso na atletskih stezah na stadionu Stanka Mlakarja. Da je tako pokrita, ima veliko zaslug tudi predsednik AK Triglav Dušan Prezelj. Atletika v Kranju ima tradicijo. Z njo so začeli aktivno pred štiridesetimi leti, ko je to kraljico športa prevzel v roke atletski klub Triglav. V tridesetih letih se je na stadionu kalilo obilo imenitnih atletov, ki so ponesli ime Kranja in AK Triglav v svet. Težko je naštevati vse tiste, ki so to dosegli kot klubski tekmovalci ali člani državne reprezentance. Toda atletika je imela v teh tridesetih letih izvrstne uspehe in tudi padce. Še posebno v obdobju, ko so na atletske steze prišle umetne mase. Stadion Stanka Mlakarja je bil še vedno, do letos, pokrit z lešem. Leta 1983 je predsedniško mesto pri AK Triglav prevzel odličen tekmovalec Triglava in Kladivar j a ter reprezentant Dušan Prezelj. Je višji upravni delavec, direktor za splošne in kadrovske zadeve v Iskri ERO. Kot aktivni atlet je pri Triglavu začel leta 1964 in je bil tekmovalec v skoku v višino, troskoku, peteroboju in deseteroboju vse do leta 1983. Svojo pot kot vrhunski tekmovalec je gradil pri Triglavu in nadaljeval pri celjskem Kladivarju, kjer se je tudi poslovil. V svoji atletski karieri je skočil v višino 216 cm in bil v troskoku republiški rekorder. Državni rekord ima še vedno v peteroboju, bil je tudi državni prvak v deseteroboju. Pet let je bil reprezentant in leta 1976 je bil drugi na balkanskih atletskih igrah. Dušan Prezelj je sedaj že tretje leto predsednik atletskega kluba Triglav. To mesto je prevzel leta 1983 in bil med prvimi, ki so si zamislili, da je treba atletsko stezo na stadionu Stanka Mlakarja preurediti in prekriti z umetno maso. Atletsko stezo so prekrili in dobili objekt, ki bo služil svojemu namenu. »Položitev umetne mase na stadionu in vse ostalo,kar smo morali še urediti, je stalo deset milijard dinarjev. Če vemo, da je Celjane to stalo petindvajset milijard, smo jo dobro odnesli. To je hkrati ogromna pridobitev za ves kranjski šport. Kako je to dobrodošlo, se vsi sedaj še ne zavedamo. Ta steza in celotni stadion je pravo športno in otroško igrišče. Upam, da bo sedaj še bolj poln mladine, da ne bo posedala po gostinskih lokalih. To je tudi velika in obogatena pridobitev za našo atletiko in celotni kranjski šport. Pri tej ureditvi so nam priskočile na pomoč delovne organizacije in posamezniki. Tu so bili v ospredju Jože Zmrzlikar, Tone Kaštivnik, Bogdan Drinovec, Peter Gradišar, Vlado Sodin, Brane Polak, strokovna služba ZTKO in izredni prispevek CP Kranj. Hvala vsem. Razmere na stadionu so sedaj boljše in upam, da bo atletika spet boljša. Letos smo imeli že prve reprezentante, ki so odlično nastopali na BAI v Ljubljani. Goran Kabič je bil tretji v deseteroboju, Simon Rudež četrti v teku na 100 m, Marko Dovjak pa sedmi v maratonu. To je le trojica, a v klubu so tudi reprezentantje iz pionirskih do mladinskih vrst. Vse to je prišlo, lahko rečemo, kar čez noč. Toda ostati moramo na realnih tleh. Na še boljše dosežke bo treba počakati pet do sedem let. Program našega dela je načrtovan in ambiciozen. Imamo poklicnega trenerja, strokovni tim in pet amaterskih trenerjev ter še sedem mentorjev atletskih selekcij. Veliko bo treba še postoriti in s svojim delom in dobrimi rezultati pridobiti atletiki pravo mesto v Kranju. Vse to si bomo morali izboriti sami z delom in kvalitetnimi tekmovalci. Razmere sedaj imamo.« d. Humer Na škofjeloških sindikalnih delavskih igrah Nad 1000 tekmovalcev Škofja Loka, 15. septembra — Vsi športni referenti v škofjeloški občini so že prejeli poziv za prijavo na letošnjih sindikalnih delavskih športnih igrah škofjeloške občine. Prvo tekmovanje bo že 27. septembra, zato s prijavo ne odlašajte več. V soboto sta na sporedu že tekmovanji v balinanju in kolesarjenju na kronometer. K sodelovanju vabljeni še posebej tudi zaposleni v zasebnem sektorju in upokojenci iz društev v Škofji Loki, Železnikih, Žireh in Gorenji vasi. Sindikalne igre, šeste po vrsti, bodo predvidoma končane že 8. novembra, ko bo sklepna slovesnost in podelitev kolajn. Športne panoge so izbrane tako, da lahko sodeluje kar največ delavcev. Obsegajo mali nogomet, balinanje, ekipni tek, kolesarjenje, odbojko, namizni tenis, kegljanje, streljanje, šah, pikado in plavanje. Organizatorji pričakujejo, da bo sodelovalo nad 1000 delavcev. Lani je bilo to število že preseženo. Na lanskih igrah je pri moških zmagal LTH, pri ženskah pa zdravstveni dom. ^ Kalamar Radovljiške sindikalne igre Oktobra namizni tenis, novembra kegljanje Radovljica, 10. septembra — ZTKO Radovljica in komisija za šport in rekreacijo občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica razpisujeta letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje bo v soboto, 18. oktobra, od pol devete ure dalje v telovadnici osnovne šole v Radovljici. Organizator tekmovanja je NTK Mošnje. Prijavnina za tekmovalce znaša 100 dinarjev. Poimenske prijave s starostjo tekmovalcev je treba poslati do 14. oktobra na naslov ZTKO Radovljica, Gorenjska cesta 26. Razpisano pa je tudi že občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju. Tekmovanje bo predvidoma novembra na kegljišču hotela Jelovica na Bledu. Prijavnina za tekmovalca znaša 120 dinarjev, prijaviti pa se je treba do torita, 21. oktobra. Prijav, ki ne bodo prišle pravočasno, ne bodo upoštevali. O obeh tekmovanjih so bile že s posebnim dopisom in natančnimi pravili tekmovanja seznanjene vse osnovne sindikalne organizacije oziroma njihove konference. Radovi j ičani pa so že uspešno izpeljali sindikalno prvenstvo v plavanju. Tekmovalo je 133 plavalcev, in sicer 108 moških in 25 žensk. V moških kategorijah so bili najhitrejši Ciril Globočnik (SIS dr. dejavnosti), Dane Kovačevič (Veriga), Edo Zaplotnik (Iskra Otoče), Bogdan Jug (Veriga), Štefan Udrih (SIS dr. dejavnosti), Aleks Čebulj (Obrtno združenje), Franci Vovk (Veriga) in Veriga med štafetami. Med ženskami pa so zmagale Mojca Matjašič (Iskra Otoče), Jasna Kajser (LIP Bled) in Bojana Ažman (Veriga). Ekipno je med moškimi zmagala Veriga, med ženskami Iskra Otoče, skupno pa Veriga pred GG Bled in Iskro Otoče. Po tekmovanju v smučarskih tekih, veleslalomu, kegljanju, odbojki, streljanju, nogometu in plavanju vodi v prvi skupini Veriga, v drugi GG Bled in v tretji OŠ Gorje. -jk Planiška Caplja bo večja — Ob vznožjih stare in nove skakalnice velikanke v Planici stojita hišici Kavka in Caplja, prva ob izteku nove in druga ob izteku stare. Ko so v dolini pod Poncami tekmovanja, so v obeh prostori za tehnične službe, tekmovalce in opremo. Planiški delavci so se odločili za povečavo Čaplje. Podaljšali jo bodo za tri metre in podkletili ter tako dobili kar precej novega, prepotrebnega prostora. — Foto: J. Košnjek Bled, 20. septembra — Bled z okolico je bil te dni zbirališče športnikov sveta. Veslaški veterani so merili svoje moči na Blejskem jezeru, igralci golfa pa so imeli amatersko prvenstvo Jugoslavije z mednarodno udeležbo. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa ZRN, Jugoslavija, med našimi je bil najboljši Kraljic, je bila deveta, (dh) — Foto: F. Perdan Vabila, obvestila, prireditve Radovljiško prvenstvo v tenisu — ZTKO Radovljica vabi na občinsko teniško prvenstvo, ki bo 28. septembra ob pol devetih na teniških igriščih v Zaki na Bledu. Prijave sprejema HTP TOZD Turizem Bled (telefon 77-689) do 26. septembra. Prijaviti se bo mogoče tudi pol ure pred začetkom tekmovanja, (j k) Kros v Radovljici — Vse telesnokulturne organizacije, mladinske in sindikalne organizacije, enote JLA in šole vabljene na občinsko prvenstvo v krosu, ki bo 11. oktobra na nogometnem igrišču v Mošnjah. Kros bo ob 16. uri in bo tudi izbiren za sestavo občinske reprezentance za kros Dela, ki bo 19. oktobra v Kranju. Prijave sprejema ZTKO do 4. oktobra ali uro pred tekmovanjem, (jk) Radovljiški odbojkarji, pozor — Komisija za odbojko ZTKO Radovljica razpisuje občinsko moško in žensko odbojkarsko ligo za sezono 1986/1987. Najboljši se bodo uvrstili na kvalifikacije za tekmovanje v republiških ligah. Liga se bo začela v začetku novembra. Prijaviti se je treba do 20. oktobra. Tega dne bo ob 17. uri na ZTKO že sestanek vodij ekip. (jk) Športniki Vodovodnega stolpa obveščajo — Športno društvo Vodovodni stolp je začelo z redno vadbo v streljanju z zračno puško. Vadba je vsak dan razen petka od 16. ure dalje v kleti vrtca Janina. V petek pa je od 17. ure dalje vadba v šahovski igri. 10. oktobra bo športno srečanje z mladimi V Šentjerneju. Tekmovali bodo v streljanju, šahu in malem nogometu. Prijave za udeležbo sprejemajo vsak ponedeljek ob 16. uri v pisarni krajevne skupnosti ali vsak dan na strelišču. V drugi polovici oktobra pa bo začetek rekreacijske vadbe v OŠ Simona Jenka, (jk) Bodoči alpinisti, vabljeni! — Alpinistični odsek pri kranjskem planinskem društvu vabi mlade ljubitelje gora v alpinistično začetniško šolo. Začela se bo ta četrtek, 25. septembra, v prostorih kranjskega planinskega društva ob 18. uri. Predavanja bodo popestrena s praktičnimi vajami in prvimi plezalnimi vzponi. Vabi AO Kranj (nk) Četrti tek štafet na Brdu Kokrica, 17. septembra — Športno društvo Kokrica bo 4. oktobra organizator četrtega teka štafet na 88 kilometrov na Brdu. V vsaki ekipi nastopa sedem moških in ena ženska. Vsak pa preteče 21 kilometrov. Start bo v soboto, 4. oktobra, ob 9. uri na hipodromu na Brdu pri Kranju. Proga poteka po gozdovih in v neposredni bližini protokolarnega objekta Brdo. Startnina za ekipo je 4.000 dinarjev in jo je treba vplačati ob prijavi po poštni nakaznici na naslov: SD Kokrica, Betonova 13, 64000 Kranj ali na žiro račun 51500-678-91748 ŠD Kokrica. Rok za prijave je 1. oktober. Poznejših prijav ne bodo upoštevali. Vsi, ki se hočete prijaviti za štafetni tek, lahko storite to tudi s to prijavnico. -dh PRIJAVNICA za TEK ŠTAFET na 88 km Ime ekipe: Naslov: Postna številka: Mesto: Priimek in ime članov ekipe 1 «-inii a rojstva Spol 1. (vodja ekipe) 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Startnina 4.000.- din. Rok prijav: 1. 10. 1986 (datum postnega *iga) Smrtnino vplačali: po posti na naslov: SD Kokrica, Betonova 15 na žiro račun štev.: 51500-678-91748 Si) Kokrica □ □ Na Jesenicah Jeklarski maraton Jesenice, 15. septembra - ^fSS Železarne organizira v soboto, L>■ ^ tembra, Jeklarski maraton. Start do 15. uri nasproti poslovne stavbe JeK ne 2 na Koroški Beli, cilj pa bo v spo nem parku Podmežaklja. Proga dok tekala po jeseniških ulicah in PoD0^. Mežaklje, dolga bo 21.200 metrov, šinska razlika pa 110 metrov. Zboi■ movalcev je v športnem parku j žalja, od koder jih bo avtobus odpejJ do starta. Startnino 500 dinarjev je «J ba plačati ob prevzemu startne ste ^ ke. Zadnji rok za prijavo je sobota 14. ure. Informacije daje sekretar ZSMS Železarne Toni Čebulj, tele«> 81-441, interna 32-68. A. Kerštan Jugoslovani na svetovni pokal v gorskem teku Jesenice, 15. septembra — Od 2• dr. Janko Kokalj, prevajalka Jelka leznikar in šofer Janez Trobec. Ju& slovani bodo tekmovali v vseh kateg rijah. A. Kerštan Sedmi tek po Udinborgg Dobra udeležba na Kokrici Kokrica, 21. septembra — špjjjjj! ruštvo Kokrica je že sedmič P^P/ je lo tek po Udinem borštu. Udelez°% društvo Kokrica je že sedmič p»i?r8 « -----------, —j j~------,------ . sio- tekačev in tekačic iz skoraj vse» rm _____1..-U l.i.-i____-»»-j _•• • j„ KilO i" io ieK po uainem Dorstu. uuc I-jstO bila velika, saj je nastopilo nad »*L venskih klubov. Med njimi je bil° ^ 125 vojakov, ki so imeli brigadni j venstvo v krosu. Izkazal se je ma-Hajzeri iz V. P. Škofja Loka, ki ie ^ gal med vojaki v teku na dva g-tra. Nastopil je tudi na sedem kiW ^ trov in s časom 3:03,6 dosegel nov j kord proge, čeprav je nastopil z - je konkurence. Med vojaškimi ekipaI° zmagala V. P. Škofja Loka Velepec — 1. Gaber (ZAK) 12:06,0; mošk- m do 19 let (7 km) - 1. M. Kordež V glav) 23:35,7; od 20 do 29 let (13 WU 1. Čarman (Triglav) 40:42,5; od 30 0° \ let (13 km) - 1. Djuričič (Mojstr* 43:59,1; od 40 do 49 let (13 knV ,gi l.Kvas (Domžale) 45:28,2; nad 5» j (7 km) - 1. A. Jošt (Naklo) 27:18.5; »j pionirke, letnik 1975 in mlajše (2 *L - 1. Močnik (Triglav) 5:02,1; starfr, pionirke, letnik 1971 — 1974 (4 kflV' l.A. Grašič (Kokrica) 13:52,7; žen*,, od 16 do 25 let (7 km) - 1. Trobec (*7j hov Gradec) 28:27,3; od 26 do SJJJ (7 km) - 1. Dolenc (Poljane) 29^, nad 35 let (7 km) - l.Grm (I*** 30:11,9. -dn Ligaški izidi NOGOMET - V četrtem kolu venske članske nogometne lige je glav iz Kranja prvič zmagal. *° uspeh celotnega moštva, ki se je 1X1 ^ lo na koncu precej potruditi, da je V I magalo Ingrad Kladivar iz Celja^j drugi slovenski ligi so zmago d?ljjji tudi nogometaši Nakla, ki so bili b° od Elana iz Novega mesta. Izida - Triglav : Ingrad Klad1 2:1, Naklo : Elan 2:0. ROKOMET - Rokometaši Pe^ izgubili tekmo drugega kola slovenj, moške rokometne lige. Gostje, ,^ UsnjaT, so bili za gol boljši od nov. V ženski republiški ligi so de* ^ Alplesa gostile Ferrotehno. Bile $ boljše in zasluženo osvojile novi r prvenstvenih točk Izida — Peko : IUV Usnjar *H| (15:14), Alples : Forrotehna *' 16:13. HOKEJ NA LEDU - Hokejisti^ nic in Kranjske gore Gorenjke so ~ v drugem kolu na domačem ledu magali svoje nasprotnike. Jesen» $ so bili premočan nasprotnik Bos ^ Sarajeva, Kranjska gora Gorenji ^j, je s težavo premagala novinca v Skopje Makoteks. tfi Izida — Jesenice : Bosna U^.jS 4:1, 3:0), Kranjska gora Gorenj«4 Skopje Makoteks 7:6 (1:2, 3:0, 3:4£ j Jutri, v sredo, na Jesenicah ska gora Gorenjka gosti Kompas v a, pijo iz Ljubljane, Jeseničani so Pr ^ Kranjska gora Gorenjka bo tekm čela ob 18. uri. ,u 25IK. 23. SEPTEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. stran @wmmmMcxjis Tekstil, krzno, posebna razstava »Načrtovati-oprem-Ijati stanovati«, vse za gradnjo hiš, razstava »Živeti z lesom«, prehrambni izdelki, vse za otroka, razstava »Poraba energije in saniranje starih hiš«, kovinsko in lesno predelovalni stroji, orodja, peči, avtomobilski pribor, mednarodni bazar, pohištvo, mleko in mlečni izdelki, razstava sadja, štajerska vina, foto, kino, optika, ure, nakit, kozmetika, vse za kampiranje, čolni, plavalni bazeni, solarne naprave itd. Grazer Messe iZS 5J0.B6 7906 — 1986 Vstopnice lahko kupite pri Kompasu v Mariboru, Trg Radgoni. Svobode 1 in na mejnih prehodih v Šentilju in Gornji gorenje Lesna industrija n. sol. o. B3331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-931 Te'ex: 33624 yu g/in Tradicija, trajnost kakovost — vezana in termoizolačijska okna, zložljive podstrešne stopnice, harmonika vrata dobite v vseh razstavno prodajnih c©ntrih Gorenja in trgovinah 2 gradbenim materialom po Jugoslaviji. Zahtevajte naš prospekt pri prodajalcu! PLANUM IRC - TOZD INŽENIRING RADOVLJICA Gorenjska cesta 26 objavlja po sklepu zbora delavcev * JAVNO LICITACIJO za prodajo avtomobila R 4, leto izdelave 1978, prevoženih 85 279 km, v nevoznem stanju, po izklicni ceni 300.000 din. Licitacija bo 26. septembra 1986 ob 8. uri v prostorih Pla-numa, TOZD Inženiring Radovljica, Gorenjska cesta 26. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo plačajo 10-od-stotno varščino od izklicne cene avtomobila. Obiščite nas v: - LESNINI KRANJ - MERKURJU KRANJ VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE Delovna skupnost skupnih služb Jesenice razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: — višja ali visoka šola ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Vzgojno— izobraževalni zavod Jesenice,, DSSS, Tomšičeva 5, Jesenice, v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo. MERKUR kranj K^P^iška 10ARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA ^avl3a dela in naloge: 2KaV KUHARICE ni«Vute° Lesce, za polni delovni čas, za nedoločen čas, kuha-Je hrane za jasli zaNAŽlLKE Po Vr*e° ^esce, za polovični delovni čas, nedoločen čas Pod I.; končana gostinska šola kuharske smeri in opravljen tečaj iz higienskega minimuma P°d 2.: po možnosti končana osnovna šola in opravljen \( tečaj za snažilke kidati noJ , naj vloge pošljejo v 8 dneh po objavi. Modna konfekcija KROJ Škofja Loka r&2Pisuje prosta dela in naloge fe.^ALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -^VNEGA DIREKTORJA '2PolniSP^°^n^' z zak°nom določenih pogojev mora kandidat da •Vatl se naslednje pogoje: strok^ V's°k° a^ v'šjo izobrazbo tekstilne ali ekonomske teV^ 5 delovnih izkušenj na delih in nalogah, ki zah-p0 aj0 sPosobnost vodenja, organiziranja in koordiniranja -* akt8meZni^ P°sl°vnih funkcij v delovni organizaciji < da i,? znanJe nemškega jezika (jr leKdružbenopolitično aktiven in da ustreza merilom iz ske p^rttk3 c*°^ovora 0 oblikovanju in izvajanju kadrov- t)f;ia j ^etru> za 4a/et6e in(*ividualnega poslovodnega organa razpisu-PiSne ^80j«v \«8 Pri'ozemrni dokazili o izpolnjevanju razpisnih stav. sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na gornji na- pa o^izbirT b°m° obvestiu ° izbiri v 10 dneh po sprejemu skle- PODJETJE ZA PIT PROMET KRANJ Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dola in naloge: ZAHTEVNA ADMINISTRATIVNA DELA Pogoji — administrativno upravni ali ekonomski tehnik, delovne izkušnje od treh do šest mesecev. Delovno razmerje sklenemo za določen čas — za eno leto. Poskusna doba traja dva meseca. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja DSSS, Podjetja za PTT promet, Kranj, Poštna ulica 4. Komisija za delovna razmerja bo prejemala prijave 8 dni po objavi, kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. beogradska banka temeljna banka Ijubljana Temeljna banka Ljubljana, Titova 38 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti objavlja prosta dela in naloge v PE Kranj OPRAVLJANJE DINARSKO - DEVIZNIH POSLOV ZA OBČANE IN OPRAVLJANJE DINARSKO - DEVIZNIH BLAGAJNIŠKIH POSLOV - trije izvajalci Pogoji: — srednja šola ekonomske smeri ali gimnazija — V. stopnja UI, eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, trimesečno poskusno delo, izmensko delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov Beogradska banka, Temeljna banka Ljubljana, Titova 38, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od dneva izbire. SOZD MERCATOR-KIT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ za obrat Mehanični servis Šenčur 1. MEHANIKA KMETIJSKIH STROJEV ali AVTOMEHANI-KA za vzdrževanje kmetijske mehanizacije Posebni pogoji: — poznavanje agrotehnike, vozniški izpit B kategorije, 1 leto delovnih izkušenj. za obrat Mesarnica močnih krmil Suha 2. 2 DELAVCA BREZ POKLICA za skladiščna dela in vrečevanje* Posebni pogoji: — končana osnovna šola za upravo TOZD 3. EKONOMSKEGA TEHNIKA za obračun OD, blagajniška dela in pomoč v knjigovodstvu za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) ZA TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA - DE Predelava Kranj 4. KV MESARJE predelovalce ali živilce — mesarje IV. stopnje za opravljanje del v delovni enoti Predelava Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik 5. DELAVCE BREZ POKLICA za opravljanje fizičnih del in čiščenje proizvodnih prostorov Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor M. — KZK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO LJUBLJANA, Župančičeva 3 Razpisna komisija objavlja naslednja prosta dela in naloge v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah: LTOČAJA SOBARICE 3. SNAŽILKE 4. POMOČNIKA KUHARJA 5. MATERIALNO—FINANČNEGA KNJIGOVODJO IN BLAGAJNIKA —za določen čas Pogoji: poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — srednja gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj pod 2. —osnovna šola pod 3. —osnovna šola pod 4. —srednja gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj pod 5. —srednja šola ekonomske ali upravno-administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge pod 1 do 4 bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom, za dela in naloge pod 5 pa za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Republiški center za obrambno usposabljanje Poljče, Poljče 27, Begunje na Gorenjskem. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po izbiri. Samoupravna interesna skupnost . GOSPODARSKIH «..... yf 1 V DEJAVNOSTI občine Tri* jf ■■—1^ STROKOVNA SLUŽBA SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE TRŽIČ ' objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in naloge: 1. STROKOVNEGA DELAVCA samoupravne komunalno-ce-stne skupnosti občine Tržič 2. REFERENTA ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKEGA FONDA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. — visoka ali višja izobrazba gradbene, pravne, ekonomske ali organizacijske smeri, eno oziroma tri leta delovnih izkušenj po končani izobrazbi na ustreznih delih pod 2. — srednja strokovna šola gradbene smeri, izpit iz varstva pri delu, eno do tri leta delovnih izkušenj po končani izobrazbi. Dela in naloge bosta izbrana kandidata opravljala za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po pravilniku. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženimi dokazili v 8 dneh po objavi na naslov Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Tržič, Cankarjeva 1, Tržič, s pripisom, »za razpisno komisijo« Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu na zboru delavcev. m (mimi^mmGLAV u. stran OGLASI, OBVESTILA TOREK. 23. SEPTEMBRAjj?! BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED 1. Delavski svet TOZD IGRALNICA-CASINO BLED razpisuje na podlagi sklepa z dne 1. 9. 1986 dela in naloge s posebnimi pooblastili in dogovornostmi VODJE OPERATIVE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje: — VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe gostinsklo-turisti-čne, ekonomske ali druge usmeritve oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti — pet let delovnih izkušenj pri opravljanju dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo na odgovornih delih in nalogah — znanje dveh tujih jezikov — organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja 2. Svet DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB DO HTP BLED razpisuje na podlagi sklepa z dne 8. 9. 1986 dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali turistične smeri — tri oziroma pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja Izbrana kandidata bosta imenovana za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: 1. razpisna komisija TOZD Igralnica-Casino, HTP Bled, Cesta svobode 15 2. razpisna komisija DSSS HTP Bled, Cesta svobode 29. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri. TOZD GOSTINSTVO GOZD MARTULJEK oglaša na podlagi 14. člena pravilnika o delovnih razmerih prosta dela in naloge: 1. GLAVNEGA BLAGAJNIKA 2. KONTROLORJA OBRAČUNOV Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo končano ekonomsko srednjo šolo in najmanj eno leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oziroma nalogah. Kot poseben pogoj je določeno tudi dvomesečno poskusno delo. Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati v 15 dneh po oglasu pošljejo na naslov: TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek. Izbira kandidatov bo za ob objavljeni mesti opravljena v desetih dneh po poteku oglasnega roka, kandidati pa bodo o izbiri pisno obveščeni v 15 dneh po objavljeni izbiri. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesnoindustrijski obrat Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: L ORGANIZIRANJE IN VODENJE DEL V OE LESNO STAVBARSTVO Pogoji: —diplomirani inženir gradbene ali lesarske šole s triletnimi delovnimi szkušnjami, poskusno delo traja tri mesece. . 2. ZAHTEVNA FINALIZACIJSKA OPRAVILA Pogoji: —KV pleskar s šestmesečnimi delovnimi izkušnjami, poskusno delo truja en mesec 3. PRIUČENE DELAVCE LESNE STROKE letvičenje in sortiranje lesa Poskusno delo traja en mesec. Delo sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vlože pisne prijave do 30. septembra 1986 z ustreznimi dokazili na naslov Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva cesta 56. GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD PSIHIATRIČNA BOLNICA BEGUNJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA IZ PSIHIATRIJE 2. 2 STREŽNIKOV ALI STREŽNIC za določen čas s polnim delovnim časom Pogoja pod 1. — medicinska fakulteta, strokovni izpit Poskusno delo traja tri mesece. Pogoj pod 2. — osnovna šola Poskusno delo traja en mesec. Kandidati naj vloge z dokazilom pošljejo na naslov: DO Gorenjska bolnišnica, TOZD Psihiatrična bolnica Begunje, v 15 dneh po objavi. KEGLJASKI KLUB HIDRO MEDVODE Čarmanova 10 razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE Zaposlitev je v dopoldanskem času. Redno delovno razmerje skleneno za nedoločen čas s polnim delovnim časom Možnost zaposlitve imajo upokojenke s pogodbenim delom Osebni dohodek 80.000 din. Prijave sprejema Kegljaški klub Hidro Medvode, Čarmanova 10. Medvode. EZ.A/V TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA p.o. Begunje 1. na Gorenjskem Na osnovi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog v DO Elan in sklepa komisije za delovna razmerja DO Elan objavljamo dela in naloge 1.FOTOGRAFA I. 1.KOMERCIALNEGA REFERENTA I. Pogoji: pod 1. — srednja izobrazba fotografske usmeritve, 1 leto delovnih izkušenj, izpit za voznike B kategorije in trimesečno poskusno delo pod 2. — srednja šola ekonomske ali komercialne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in trimesečno poskusno delo Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba Elan, Tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku objave. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE objavlja prosta dela in naloge v Upravi za notranje zadeve Kranj v oddelku skupnih služb: 1. VKV AVTOMEHANIKA pogoji: — končan program triletnega izobraževanja kovin-sko-predelovalne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj Poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu o delovnih razmerjih, morajo kandidati izpolnjevati še pogoje iz 84. člena zakona o notranjih zadevah. Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve Kranj, oddelek skupnih služb, Cesta JLA 7, Kranj. O izidu objave bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata. Tovarna obutve PEKO TRŽIČ, n. sol. o. TOZD Mreža objaylja za svojo prodajalno v Kranju, Titov trg 13, prosta dela in naloge POMOČNIKA za določen čas škem dopustu nadomeščanje delavke, ki je na porodni- Pogoji za sprejem: po poklicu prodajalec, dva meseca delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo Posebne zahteve: sposobnost za sodelovanje, besedna sposobnost, računska sposobnost, splošna telesna spretnost Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Tovarna obutve Peko, Ste Marie aux Mineš 5, Tržič. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem prijavnem roku. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tozda Blagovni promet ALOJZ KRŽIŠNIK, roj. 1929. leta Od njega se bomo poslovili v torek, 23. septembra 1986, ob 16. uri izpred mrliške vežice v Bitnjah, kjer bo ležal do dneva pogreba. Sindikalna organizacija SAVA Kranj ZAHVALA Za vedno je odšel od nas naš dragi sin, brat, vnuk, stric in nečak DARKO URANIČ roj. 3.10. 1958 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, posebno Joštovim, za iskreno pozornost v teh težkih trenutkih. Hvala prijateljem, sodelavcem iz tovarne Planika za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, poslovilne besede ob grobu in spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Ve tri v polju šumijo, trave mehko valovijo sonce v dolino blešči, kajče si daleč ti! (Kosovel) Tiho je odšla od nas v 75. letu starosti naša ljubljena MARA DODIČ rojena MALOVRŠNIK Pokopali jo bomo v torek, 23. septembra 1986, v družinskem krogu v Kranju. ŽALUJOČI: VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, ata, starega ata. brata id strica FRANCA LEBARJA se ■ iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ^ znancem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Zanv ljujemo se tudi CP Kranj, gasilcem, pevcem, g0V?rrL kom in duhovniku za opravljen obred ter vsem, k1 s ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena in otroci z družinami Britof, 5. septembra 1986 ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni je za vedno zatisnila oči naša ljuba žena, mami, babica, tašča, hči, sestra, teta, sestrična in svakinja LIDIJA PRAVHAR roj. Novljan Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom |jj znancem, ki ste jo v času njene težke bolezni obiskovali J" nam nudili pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Pegamovi in dr. Repolusku za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu/ Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, ji podarili cvetje in jo pospremili na njen zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem DU za zapete žal°' stinke in g. župniku Lojzetu Grebencu za lepo opravljeno P°* grebno slovesnost. t. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: mož Avgust, hčerka Vlasta z družino in drugo sorodstvo Kranj, Besnica, Medvode, Domžale, 3. septembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube HALKE KERN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijatelje^1 |fl znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje • jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala S°s^z. du dr. Hriberniku st., OORK in še posebno g. Vidako čevi, g. Poličarju in drugim pevcem iz Naklega, z*aS pa g. župniku za tople poslovilne besede. Hčerka Darja in drugo sorodstvo V 74. letu starosti se je iztekla življenjska pot našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA VAMBERGERJA Od njega se bomo poslovili v sredo, 24. septembra 1986» ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Žal u joči: žena Martina, sin Anton z ženo, hčerka M»Ja z družino in drugo sorodstvo ZAHVAIA Po dolgoletni bolezni nas je v 62. letu starosti za vedn° zapustila naša draga JELKA MARGUČ rojena Mesec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, Pr'|ag teljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetj in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zanVfa zdravnici dr. Mileni Novak-Medič in osebju ZD Sko*J Loka za ves trud pri zdravljenju, ZB Škofja Loka, d lavcem štabov TO Gorenjske ter PO Gorenjske, ta. niškemu odredu Svobodni kamnitnik, DO Gorenj s* predilnica, DO Kroj, WZ Škofja Loka, Društvu upoKg, jencev. župniku in vsem, ki ste kdaj kaj dobrega stof zanjo. VSI NJENI Škofja Loka, 18. septembra 1986 23. SEPTEMBRA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .15. stran ©©g2i6emj8ieii ^VU OGLASI 27-960 PerS13"1 barvni w gorenje, letnik 77. fiJULuriKokrSkega od""603 14- °9led T^Odam KOSILNICO univerzal MU-51-4iu KomP'et obračalnikom. Tel.: "•"fcl---__15047 38-54d barvni ™ gorenje. Tel.: --- _15579 Hlebci« .motorno 2AG0 stihi 0.48. ~~rpUOjjsce _15768 godno prodam REDUKTOR 25 KW 75-410 pren°s 1/10 obratov. Tel.: ""Vri-----15769 center"1. dve leti st8r glasben| . Ji?d'°' kasetar, gramofon, «•28??*^ 336 in 2x70 W zvočnike, pr7§51Iej£74____15770 10 Tel8?, JECHNICS kasetofon RS krilili__15771 ali"1 PUHALNIK grič z dodajalno Hafnar *arnenjam za transportni trak. "^LZabnica 21.Tel.: 44-679 1 15772 star 5 m SOLZNI STROJ Virovitica, Habiar,;!TeEecev' v garanciji. Andrej Kranj Cesta na Bel° 6' Kokrica, "pSrp-__15773 star Ji STR0J ei niš- t!P s 1014/E- jjggjbenl mal /rS^T^rekov OPAŽ ^5?2~I«LL50-554 po 20. uri 250P^am vrste, 15597 0x25n" Saražna nova VRATA 6S.Š-.77- Lovro Humer, Mlakarjeva ^gfetgj-: 41-153_15788 ^ož£;an\DESKE za pobjon. Arnež, -•■^gnga^Preddvor 15789 Hov j m_**m' suhih hrastovih PLO-I°61)2io P-,ESK- Informacije po tel. sec rJl 522-int- 47 ali na naslov: Me-"^gigyj£a5, Zg. Besnica 15790 4x25 JT *°m zemeljskega KABLA celezni3 Um,n'J- 2 dodatno žico. Ivan "Kar, Kurirska pot 2, Jesenice ---__15791 n»en>ii«n? rab,Jena OKNA večje di-Bor,inrJn.SVINEC za odtoke. Jože ^^ze87 15792 '^ež Ji- iu Prodam 5 armaturnih ViCa ' Qlmenzije 8/6. in tri OKNA jelovi '(nftu !n*ije 120 x 90, termopan. 2511612:789 15793 ^NDAapnD2Am> ST|ROPORA in 2 m' «: fn*£nT.Au ob°ie debeline 5 cm. • UtmMVmTi ""oje ae Š^lll^aopoldr Prod- *1'Od11.doi5. ure 15794 S1-9?i\a"l betonsko ŽELEZO. Tel.: 15795 ^l?ikm° Prodam rabljeno strešno T|LN| qt r špičak in "erabljen PLE-Jur{jAa TR0J znamke strigo. Bizjak, ne teva 2, Radovljica. Ogled popold- -- 15796 n6je t ,m armaturne MREŽE 15% ce- ^P7^^i32__15797 35.3??ar" OPAŽ" za pobjon. Tel.: ----._15798 8tovfua^s.unomontažna VRATA- hra rnir-še zapakirana Tel.: 62-031 15799 OpEKp3^ 3900 kosov rabljene strešne Voljenih ftPnski špičaki in 200 kosov KetniJ ,1-J 40 x 30. Marjan Aljančič, di^J.". -»i. Tržič, tel.: 50-260 int. 343 15800 dvodp|nno Prodam dobro ohranjeno 2§-4ln gradbeno BARAKO. Tel.: p^p—___15801 230 >; 7c m rabljena balkonska VRATA h? BeiJ: Z,rnom 205 x 165 cm. Veroni "--^^Mladinska 6, Bled ^ 150 m 15802 irnrejar1' 1 =>u m MERKUR PLETIVA ?°TEKTA steklenih PRIZEM in rolo 5tev^4^^nformacije po telefonu, ^PoceJT'---_ 9'av |^|' Prodam dva elementa Tri-on° 9arivt "za dnevno sobo, sede-^O-OOO h- ir° in sPa,nico (spalnico za ,° Pavni ostal° P° dogovoru. Jen-^684 ^ Janeza Puharja 4, tel. ur6. - u9'ed v sredo od 18. do 20. NS plam88 6 Prodam trajnožarečo ?r°še|i if1n"magna 10, staro eno leto. koštan ca xxxi div. 46, podstre ^g^jnje, Kranj 15603 PF^DSOBnProdarn ze,° onranieno Ln rtov r)t»ri.~ P°r (dve visoki omari) 24-213 ~;aESALNIk. Informacije o tel.: U^^j-ijri. 15605 LJA ter ?.? Prodam KAVČ in dva FOTE-SiTel y?°ok otroški VOZIČEK tribu- r^rr^ranj I5775 <« Galin? t orai nov KIPERSBUS. Jo $4-091 Trojarjeva 14/a, Kranj, tel.: ~_ 15776 r°sed fn ^ Sedežno GARNITURO Srrr»ipidva F°TEUA, za 150.000 din. 37^373 c'Je od 16. ure dalje po tel.: T^r~-----________ 15777 3,5 kW °ak"rT^ačij^ PEČ AEG 'l8dU/a K° • ' Ulica m|adinskih bri- 15778 ISJ^75"S^TEDILNIK (plin, elektrika). , P^2L___15779 i?rita inm^POM|VALNO MIZO (dva ,n odcejalnik - nerjaveč). Tel. ia 80 nrvTii ^"n^11 unu z m|-ro^r^^gilLTel.: 21-050 15782 t«i^^ŽFOTEUA. zaradi rfe;12^???__15783 ^5P0dh ^VAD,LnTk 9orenje, cena r^g-^3Z:189 15784 KlTuffi„!PALNlČO. sedežno GAR tiranin« 8!ni, Str°J ba9at' vse do- tR^Co',."^' 2 F0TELJA, rabljena, I°R jn nol fe",?' e,ekt"čni RADIA h!0(larn m TEP'LN,K (elektrika-plin) •»Jjd m W|rsad Mulalič, Alpska 15 15786 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, star 7 let. Miro Jankole, Zasavska c. 8, Kranj _15787 razno prodam " Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA. Tel.: 50-554, po 20. uri _15667 Prodam JABOLKA za ozimnico in za predelavo naslednjih sort: jonatan, zlati delišes, voščenka, befler, krivope-celj. Benedičič, Prezrenje 19, Podnart, tel.: 70-028_15803 Prodam malo dirkalno KOLO, mala petka,, dobro ohranjeno. Marija Ka-trašnik, Sp. Besnica 85 (Pesnica) ______15804 Prodam skoraj nov FOTOAPARAT zenit in DALJNOGLED. Tel.: 27-559 _____15805 Prodam (tomos avtomaticin) FOTOAPARAT practika MTL 3. Britof 159, Kranj_ Prodam predsobno STENO, rezervne dele in KOLO za fiat 1300, infra — PEČ, BANJICO za otroka, UMIVALNIK 40 cm, PRALNI STROJ candy 75, 2 JO-GIJA in DESKE 2.5 cm. Tel.: 24-425 _15806 Prodam nerabljeno avstrijsko moško dirkalno KOLO in SMUČI elan SL z okovjem M 30. Kejžar, Pot v Bitnje 26, Kranj_15807 Prodam dva ženska zimska PLAŠČA št. 44 in dekliški PLAŠČ (8 let). Naslov v oglasnem oddelku_15808 Poceni prodam litoželezno KAD 170, rabljeno, in OKNO 80 x 90 novo, dvojna zasteklitev, ter električni BOJLER 50 litrov, izvozni, še zapakiran. Tel.: 44-541_15809 Prodam dolgo poročno OBLEKO roža barve št. 40. Komovec, Šorlijeva 20, Kranj_15810 Obveščam cenjene stranke, da sem začel prodajati ZELJE (v glavah) za ozimnico. Dobovšek, Voglje 81, Sencu^_15811 Prodam kombiniran plinski ŠTEDIL-NIK in dvobrazdni PLUG za traktor IMT 542. Marija Sajovic, Mlakarjeva 43, Šenčur_15812 Prodam JABOLKA za kis in SADJE za žganjekuho. Ponudbe na šifro: Nad Kranjem_15813 Ugodno prodam žensko krzneno JAKNO iz zajčjega krzna, št. 36. Informacije vsak dan po 14. uri, nalov: Sodnik, Ulica mladinskih brigad 14, Kranj __15814 Ugodno prodam legla kalifornijskih ČRVOV. Informacije vsak dan po 14. uri po tel.: (064)21-707 15815 Prodam suha bukova DRVA Bašelj 7_15816 Kvalitetno obrana JABOLKA — vo-ščenke, kanadka, rjavček, befler in druge prodam, cena 130 in 110 din. Franc Križaj, Godešič 42, Šk. Loka _15817 Prodam 500 — 1000 kosov skoraj nove strešne OPEKE, cena polovična. Tel.: 24-596_15818 ŠTEDILNIk (2 plin, 2 elektrika, ra bljen) in 50-litrski električni BOJLER, ležeči, prodam. Oblak, Puštal 14, Šk. Loka__15819 JABOLKA in HRUŠKE prodajamo vsak dan od 8. do 20. ure. Kranj, Cesta l.maja 4, tel.:21-582_15820 Prodam zelo ugodno već vrst JA-BOLK, neškropljena. Nomenj 44 15821 KROMPIR igor in paerle prodam. Bogataj, Gabrška gora 11, Poljane _15822 Prodam FRAJTONARICO, 3 in pol vrstno, znamke LUBAS. Tel.: 75-332 __15823 Prodam večjo količino bakrenih PLOŠČ, debeline 0.60. Tel.: (064) 21-124_15824 MAESTRAL 9 in MOTOR tomos 4 zamenjam za italijansko kolo. Tel.: 46-482_15825 Prodam jedilni KROMPIR igor in droben krompir. Inforamcije po tel.: (061)611-137, od 6. do 7. ure 15826 Prodam KROMPIR za ozimnico in krmo. Burger, Zalog 44, Cerklje 15827 Plastični ČOLN gliser G 370 s priko-lico z motorjem tomos 18 KM, pro-dam, tel: 74-037 _15828 Prodam 4 GUME s platišči 155x13, primerne za kadetta ali gumi-voz, rabljene, in 3 navadne RADIATORJE razne dimenzije, tel.: 77-482 od 17. do 19. ure___15829 Prodam FOTO KAMERO super 8, tonski KINOPROJEKTOR in KOMPRE-SOR. Tel: 89-146, po 15. uri 15830 Prodam opremljen 200-litrski AKVARIJ z ribami, za 6 SM. Sabina Keršič, Trg svobode 31, Tržič_15831 Prodam nov prenosni črno beli TV, znamke intervision, za 80 000 din. Mi-mica Žbontar, Novi svet 8, Šk. Loka, tel.: 60 607____15832 Ugodno prodam barvni TV schau-blorenz, ekran 42, z daljinskim upravljanjem, še v garanciji. Tel.: 83-156, po 16. uri_15833 Prodam Hi-Fi schaub-lorenz, model 5501 2 x 60W, z zvočnikoma, kasetofon akai model CSMO 1/A ter poceni Z-750 starejši letnik. Tel.: 50-751 15834 PEČ za centralno, 30.000 kal, vies-sman, kombinirano, malo rabljeno, prodam. Tel.: 27-921_15865 kupim Kpim HRUŠKE za mošt, na drevesu — moštarice. Ponudbe po tel.: 25-141 _15674 Kupim smrekove PLOHE — prizme, 8 do 10 cm, lahko neobrezane. Tel.: 39-348_15835 Kupim termoakumulacijsko PEČ 3 kW ali 3.5 kW na enofazni tok. Ah-čin, Prešernova 14, Radovljica 15836 Kupim Z-750, registrirana, do 10 SM, in prodam avtoradio goloksis 2x25W, AVTOREVERZ z digitalno uro in 12 spomini za 12 SM, tel.: 66-268_15837 FREZO, sodarsko, kupim. Janez Me-glič, Čadovlje 15, Tržič_15838 živali Prodam mlado KRAVO s teletom, Zg. Bela 57, Preddvor_15537 Prodam 20—120 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Šk. Loka 15548 Prodam 12 tednov stare rjave JAR-KICE. Stanonik, Log 9, Šk. Loka 15549 Prodam KAMERUNSKEGA KOZLIĆA, samca, starega eno leto. Partizan skac. 18, Bled_15766 Prodam KRAVO po izbiri. Kidričeva 28, Šk. Loka_15767 Prodam 7 dni starega BIKCA, Pod-brezje 11_ 15864 vozila Prodam Z 101 C - 1300, letnik 82. Počkaj, Gubčeva 7 (Planina), Kranj Ugodno prodam ZASTAVO 750 C, letnik 80, tel.:80-715. Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 81. Planina, tel.:38-009_15458 Ugodno prodam tomos CROSS 50, odlično ohranjen, možnost registracije Lom 38, Tržič_15459 Z-101, letnik 76, karambolirana, zelo ugodno prodam. Ogled vsak dan Jasmin Čejvanovič, Prešernova 5, Radovljica_15482 Prodam GOLF, letnik 78, zelo dobro ohranjen. Tel.: 42-307, popoldne 15485 RENAULT - 4 TL special, letnik 83, prevoženih 24.000 km, garažiran, prodam za 1.200.000. Tel.: (064) 50-812 _15533 Prodam APN — 4, odlično ohranje. Tel.: 26-657, popoldne_15715 Prodam RENAULT - 12 TL, letnik 76. Ogled v sredo, 24. 9.86, od 14. do 16. ure. Emil Brovč, Cesta 4. julija št. 1, Tržič_15716 Prodam karambolirano Z-750. Ulica prvoborca 11, Javornik, Jesenice. Ogled od 15. do 18. ure__15717 Prodam LAMELO za sklopko za R-16. Kuralt, Sp. Besnica 108/a (Pesnica]_15718 Prodam Z-101 GTL 55, bela, letnik oktober 83 Olga Bedei Sr. Bitnje 56, Kranj_15719 Novo ZASTAVO 101 GTL 55, prodam. Ivana Bertoncelj, Sr. Bit-nje 56, Kranj _15720 Prodam spredaj karambolirano LA-DO 1200. Tel: 45-291_15721 GOLF diesel, letnik 79, prodam za 160 SM. Tel.: 25-741_15722 Prodam Z-750, letnik 77. Mlakarjeva 64, Šenčur_15723 Prodam 126 P, letnik 80. Informacije po tel.: 22-718, vsak dan od 7. do 9. ure zjutraj__15724 Prodam ZASTAVO 101, letnik 78, ka-rambolirana. Lahovče31_15725 Prodam avto ŠKODO 120 L. Hrastje 136, Cilenšek _15726 Prodam karambolirano Z-750, letnik 79, celo za dele. Staretova 32 (Čirče), Kranj_15727 Prodam LADO 1500, letnik 77. Bo rovnica, Britof 297, Kranj_15/28 Prodam Z-101, letnik 77. Fajfarjeva 37, Cerklje_15729 FIAT 126 P, letnik 77, prodam Tel.: 62-675 Brane Kalan, Frankovo nas. 128, Šk. Loka (dopoldne)_15730 Prodam MENJALNIK za 101 in novo GUMO za Z-750. Tel.: 23-049 od 18. dalje^_15731 Prodam avto 126 P, letnik 78 Tel.: popoldne 74-765__15732 VW 1200, letnik 75, 1. registracija november 76, prevoženih 62.000 km prodam. Tel.: (064) 83-977 15733 Prodam NSU 1200, letnik 71, za de-le.Tel.: 74-090, dopoldne_15734 Prodam R-4 TL, letnik 78. Informaci-je po tel.: 26-825_15735 Poceni prodam FIAT 850, celega za rezervne dele Jure Grohar, Vincarje 16, Šk. Loka_15736 Prodam Z-101, letnik 77, registriran do avgusta 87. Tel. 80-154 15737 Prodam R-4, letnik 75, za 35 SM. To-mažič, Sebenje 50/b, Križe_15738 Prodam R-4, letnik 78, vozen, regi-striran, tel.: 51-637, popoldne 15739 Prodam R-18TL, letnik 82, 32.000 km, garažiran. Tel.: 88-024, po-polane__15740 Prodam tovorni avto OM 40, vozen z B kategorijo, letnik 74, obnovljen. Po-nudbe po tel.: (064) 66-072 15741 Prodam skoraj nov MOPED avtoma tik. Bogataj, Godešič 99, Šk. Loka _15742 Nujno prodam CITROEN GS klub in avtoradio kasetofon. Tel.. 51-579 __15743 Prodam CITROEN GSX 1.2, letnik 78, registriran do aprila 87, poškodovan. Informacije po tel. (061) 313 366, int. 63___15744 Prodam Z 101, za 49 SM. Tel.: 83 885_15745 Prodam tomos MOPED avtomatik. Tel:45 017 15507 Prodam R-4, letnik 75, december, registriran do januarja 87, cena 27 SM. Informacije po tel.: 38-193 15746 Prodam FIAT 126 P, letnik 78. Jelka šmon. Alpska 13, Bled__15747 Prodam FIAT 126 P, letnik 79. Anto-nija Vodnjov, Sp. Gorje 161 15748 Prodam AUDI 60, registriran do septembra 1987. Informacije po tel.: 77-728_15749 Prodam FIAT 750, 76 letnik. Gregori-čeva 15, Čirče, Kranj_15750 Prodam FIAT 127, letnik 82, prevoženih 22.000 km, garažiran. Informacije vsak dan po 18. uri po tel.: 83-427 _15751 Prodam Z-101, karamboralirano, celo ali po delih. Matjaž Gašperin, Jelov-ška 25, Boh. Bistrica. Tel.: 76-209, ob delavnikih_15752 Prodam Z-750. Janez Bertoncelj, Cesta 4. julija 57, Tržič, tel.: 51-714 _15753 Prodam Z-750 SC, letnik 79. Tel.: 26-619 _15754 Ugodno prodam Z-101, letnik 84, prevoženih 29.000 km. Tel.: 76-365 od 17. ure dalje_15755 VW KOMBI kasonar, letnik 77, brezhiben, prodam. Tel.: (061) 51 -794 _15756 Prodam GOLF, letnik 81 december, prevoženih 39.000 km. Štempihar, Pre-doslje 1, Kranj_15757 Ugodno prodam Z-750 SE, letnik de-cember 80. Tel.: 44-591_15758 Prodam ugodno GOLF, letnik 78. Moste 14, Žirovnica_15759 Prodam R-4, registriran do avgusta. 87. Pumič, Podhom 2, Zg. Gorje 15760 Prodam Z-750, letnik 78, nevozna neregistrirano, za 15 SM. Informacije dopoldne po tel.: 81-341, int. 27-41 _15761 Prodam dve zimski GUMI 145x12. Štirn, Breg ob Savi 47_15762 Prodam dve kolesi za Z-101 z zimskimi GUMAMI. Jože Vidic, Radovljica, tel.: 75-935, popoldne_15763 Prodam GOLF JGL, letnik 81, 190 SM. Tel.: 75-933_15764 Prodam PEUGEOT 104, beig barve, letnik 82. Tel.: 74-037_15765 FIAT 127, letnik 80, registriran do septembra 87, 39.000 km, odlično ohranjen, garažiran, prodam. Bračko, Suška c. 7/a, Šk. Loka, tel.: 62-367 _15866 ilanovanja Kupim eno- ali dvosobno STANOVANJE v Šk. Loki. Ponudbe pod šifro: Gotovina 15839 DVOSOBNO STANOVANJE, 67 m1, na Planini, prodam za predvidoma 280.000 za m2. Kličite po tel.: (061) 222-378 dopoldne ali (064) 34-757 popoldne _15840 Zamenjam enosobno družbeno stanovanje za večje lahko v lasti DO Živi-la, tel.: 36-701_15841 Zaradi oddaljenosti do službe iščem SOBO ali enosobno stanovanje v Šk. Loki za določen čas. Šifra: Plačilo vnaprej_15842 Zaročenca iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro: Janez, ali tel.: 38-641 od 16. do 20. ure _15843 Poceni oddam v najem enosobno STANOVANJE, na Planini. Tel.: 27-813 _15844 Zamenjam družbeno garsonjero, 28 m*, na Planini, za enako brez centralne na Zlatem polju. Janeza Puharja 7, Leskovec_15845 Prodam garsonjero, 28 m', v izo-span blokih Radovljica. Šifra: Ugodno 15846 Mladim fantom in dekletom z lastnim prevozom nudimo možnost hitrega zaslužka. Šifra: Priložnost zamujena povrne se nobena 15854 Mladinski servis iz KŽK TOZD Oljari-ca zaposlita oktobra večje število študentov, možnost dela v popoldanski izmeni. Plačilo 800 din na uro 15858 lAHVAUE Krajanom KS Selca, posebno pa vaščanom Lajš, delavcem Iskre TOZD Elektromotorji Železniki, gasilskemu društvu Selca, gasilskemu društvu Alples, predstavnikom KS Selca in dru-' gim, ki so mi nudili izdatno finančno, materialno in moralno podporo v času, ko mu je ogenj uničil dom, se za izkazano humanost najlepše zahvaljujem. Podpora vseh mi je bila v neprecenljivo pomoč in spodbudo pri obnovi mojega doma. Ivan Rihtaršič z dru-žino. Lajša 1_15862 CEITIIKE posesti! Zamenjam nov gradnjo v Ljubljani — mestno območje — za enakovredno na Gorenjskem. Tel.: (061) 341-484 zvečer po 20. uri___15847 Kupim manjšo HIŠO na Gorenj -skem, najraje med Kranjem in Bledom. Ponudbe pod: Zdomec, ali na tel.:(061)348-904 _15848 Akademski slikar, grafik, išče PROSTOR za atelja na Jesenicah. Tel.: 81-112 15849 Dragemu Janezu Dolinarju, ki bo kmalu praznoval 40. rojstni dan, želi vse najlepše prijateljica, ki pogosto misli nanj_15861 OBVEffllA zaposlitve MLADIM OSEBAM z lastnim prevozom nudimo akvizitersko delo na terenu z možnostjo hitrega zaslužka. Šifra: Priložnost 15355 Takoj zaposlimo mladega fanta s končano ali nedokončano osemletko (prva zaposlitev) KERN »ČEVUAR-STVO«, Partizanska 5, Kranj 15697 Moški išče popoldansko delo, tudi ob sobotah in nedeljah. Šifra: Šenčur 15851 Takoj zaposlim DELAVCA v kovinski delavnici za določen čas. Blaž Štern, Gorice 2, Golnik„tel.: 46-050 15852 Iščemo ČISTILKO za čiščenje stopnišča. Honorar po dogovoru. Vse informacije pri Vrbanič, Ul. M. Pijade 5, Kranj 15853 TV MEHANIKA Porenta, Breg ob Savi 75, obveščam, da vam v najhitrejšem času popravim vaš aparat. Kličite novo tel.: 40-347. SE PRIPOROČAM _____15855 TOZD Mesoizdelki Škofja Loka ob-vešča cenjene potrošnike, da je zopet odprta mesnica pri JOŽETU SAJOVI-CU v Cerkljah_15856 Prevzamem struženje ali drugo delo s strojem na dom za daljše obdobje po pogodbi. Šifra: Resen interesent 15857 OlTALO če si želite mirnega oddiha, spre-hod in kopanja v Atomskih toplicah, vam nudimo sobe in domačo hrano po ugodni ceni. Tel.: (063) 828-024 15863 Izgubljeno 11.9. sem izgubil na praproški gmajni zimski PULOVER, dvobarvni (vinsko rdeč — bel). Najditelja prosim, da ga odda na Praproše št. 1 pri Bolto-vih_15859 Zatekel se je rumen PES s črnim gobčkom. Podreča 12, Mavčiče 15860 ZAHVALA V cvetu mladosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin in brat TOMAŽ VIDIC Sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje ter pisno in ustno izražena sožalja, kvintetu bratov Zupan pa za sočutno zapete pogrebne ža-lostinke. Lepa hvala tudi njegovim profesorjem in sošolcem iz ŠC Iskra za slovo ob odprtem grobu. Hvala Verigi Lesce, Iskri iz Otoč in GKZ Naklo. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Romanu Mihorju iz Ljubna za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo KS Ljubno in mladincem iz Ljubna za darovano cvetje, izraženo sožalje, poslovilne besede ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: mama, ata, brat in sestri ter drugo sorodstvo Brdo, 11. septembra 1986 Umrl je IVAN VAMBERGER-FAJFAR Predvojni revolucionar, borec Kokrškega odreda, nosilec partizanske spomenice 1941 ter drugih visokih državnih odlikovanj in družbenih priznanj. Od pokojnika se bomo poslovili v sredo, 24. septembra 1986,ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Slava njegovemu spominu! Skupščina občine Kranj Občinska konferenca SZDL Kranj Občinski komite ZKS Kranj Občinski odbor ZZB NOV Kranj Občinska konferenca ZSMS Kranj Občinska konferenca ZRVS Kranj Trinajsta mednarodna veslaška regata FISA za veterane in veteranke _ Pokazali so, kaj znajo Bled, 20. septembra — Veslaški delavci Bleda so še enkrat dokazali, da so odlični * organizatorji veslaških prireditev. Zato bodo leta 1989 organizatorji svetovnega prvenstva v veslanju. Skoraj dva tisoč udeležencev veteranske prireditve pa je na Blejskem jezeru pokazalo, koliko še danes veljajo v veslaškem športu, čeprav imajo že veliko let. Milan Pressel je sicer doma iz Reke. Toda leta 1938 je odšel v ZDA in tam tudi ostal. Že tretjič je bil sedaj na Bledu. Sedeminsedem-desetletni Milan Pressel je dejal, da bo leta 1989, ko bo svetovno prvenstvo, spet prišel na Bled kot sodnik. Takole so veslači osmerca Munchener Ru-der klub kljub starosti odnesli svoj čoln v vodo. Gledalci so uživali v veslanju starostnih veslače v. To ni motilo veslačice enojca iz Velike Britanije, saj se je takole pripravila na tekmo. Skoraj dva tisoč udeležencev je v dveh dneh pokazalo, da znajo še vedno dobro veslati, čeprav so že precej v letih. Prišli so z vsega sveta, razen iz Afrike. Blejski veslaški delavci pa so še enkrat dokazali, da so sposobni organizatorji veslaških prireditev. Prav zato bodo Blejci leta 1989 spet organizatorji svetovnega prvenstva. Nastopajoči so še enkrat dokazali, da kljub svojim poznim letom še vedno znajo veslati, in to v vseh disciplinah. Vsi skoraj vsak dan trenirajo po svojih klubih. Zmagovalci skoraj niso bili pomembni, a so vsi dokazovali, da jim ta šport še ni tuj. V čolnih so bili spet taki kot v svojih mladih letih, ko so osvajali domače, mednarodne regate ter evropska in svetovna prvenstva v moški in ženski konkurenci. Na Bledu, na Blejskem jezeru,je bilo dva dni res pravo veslaško doživetje. -dh Foto: F. Perdan Začetek uresničevanja Izolirkinega programa — V Dvorski vasi v krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini so v nedeljo dopoldne slovesno odprli 350 metrov dolg odsek ceste do nekdanje Opekarne. Z ureditvijo tega cestnega odseka, ki je bil v programu že nekaj časa, je Izolirka Ljubljana po dogovoru z izvršnim svetom in skupščino občine, krajani in člani zveze društev za varstvo okolja začela priprave za gradnjo inženeringa za protipožarno dejavnost v Dvorski vasi. Program je takšen, da bo ohranil Dvorsko vas in okolje neokrnjeno. Ureditev ceste je Izolirko veljala 15 milijonov dinarjev, svoj delež pa so z zemljišči prispevali tudi krajani. Cesto je uredila Sloveni-jaceste Tehnika, odprl pa jo je predsednik občinske skupščine Radovljica Bernard Tonejc. — A. Z. Živinorejski bal v Završnici Lepa živina in spretni mlatiči Žirovnica, 21. septembra — Turistično društvo Žirovnica je ob koncu tedna priredilo v Završnici tradicionalni živinorejski bal. V soboto je bil kresni večer, v nedeljo bal, na katerem so prikazali rejske dosežke, nekatera kmečka opravila in izbrali živinorejski par — Franca Straha in njegovo ženo Roziko. V soboto je ob Završniškem jezeru nastopila godba leske Verige, na prostem so prikazali diapozitive o lepotah našega planinskega in gorskega sveta, zapel je oktet iz Žirovnice in zagoreli so kresovi. V nedeljo se je praznovanje začelo že dopoldne. Živinorejci iz Žirovnice in okoliških vasi so prikazali rejske dosežke — več kot stoglavo čredo goved, prek trideset konj, trop ovc. Lep je bil sprevod deklet in žena, fantov in mož, oblečenih v narodne noše in v vsakdanja kmečka oblačila. Kmetje in kmetice so predstavili nekatera stara (in še sedaj živa) kmečka opravila in navade. Mlatili so s cepci, čistili žito, ročno mol-zli krave, klepali kose ... Minka Žu-mer iz MoJ se še spominja časov, kako se je v rodni Moravski dolini tudi po tri tedne skupaj razlegala pesem cepcev (in mlatičev). Mlatili so pšenico, ječmen, oves, ajdo, proso, fižol. »Naj mladi danes vidijo, koliko garanja je bilo nekdaj potrebno, da se je na mizi zasvetil hlebec kruha,« je med prikazom starih kmečih opravil pribila Minka. Anton Tavčar, ki je v Žirovnico zašel iz Poljanske doline (iz Žetine), je dejal, da so doma še vse do 1954. leta kosili na roke krmo za 17 do 20 glav živine. »V Žirovnici kosa bolj malo »poje«. Mladi gospodarji je še sklepati ne znajo,« je dejal. Valentin Zavele i na s Koroške Bele si je za nedeljsko prireditev oprtal na hrbet popolno pastirsko opremo, s seboj pa je nosil tudi leseno posodo za ročno izdelovanje masla. Si-rarji iz bohinjske kmetijske zadruge so prodajali sir, ovčerejci so ponujali volno in plemenske ovce, živinorejci so izbrali par leta in najboljšo plemensko ovco, dovolj je bilo tudi turističnih spominkov . . . Popoldne so bile na sporedu razne zabavne igre, od hoje s hoduljami in v vrečah do žoganja z baloni, napolnjenimi z vodo, tekmovanja v prebiranju semena, prenašanju krompirja . . . Ko pa se je oglasil ansambel Rž, se je v Završnici začelo rajanje, ki je trajalo pozno v noč. C. Zaplotnik NOVICE IN DOGODKI Prvi mladinski festival Korak k množični ZSMS Nova Gorica, 21. septembra — S plenarnim zasedanjem, na katerem so mladi spregovorili o rezultatih prele-minarne raziskave o mladini v Jugoslaviji, se je po treh dneh dela končal mladinski festival Z velikimi upanji se je RK ZSMS lotila priprave festivala. Želja, preseči slabosti mladinske poletne politične šole, se je, vsaj v glavnem uresničila. Prek 450 mladih iz vse Slovenije je od petka do sobote poživilo življenje No-vogoričanov. Predvsem so to opazili obiskovalci trga pred Kulturnim domom, kjer so bile postavljene številne stojnice. Svojo dejavnost so prikazali mirovniki, ekologi, člani klubov OZN, zveze pionirjev in drugi. Vrvež, ki je spremljal delo ob stojnicah, je samo dodatno podžigal festivalsko dogajanje, tudi tisto ob več okroglih mizah, ki so potekale v okviru festivala. Mladi so spregovorili o civilni družbi in državi, kjer so predvsem poudarili obstoj dveh polov civilne družbe in pravne države. Ko so govorili o mladinskih manifestacijah, so ponovili razmišljanja, ki so jih slovenski delegati predstavili že na zadnjem zveznem mladinskem kongresu. Gre za problematiko glede štafete mladosti in sklepne prireditve ob 25. maju v Beogradu. Realni prostori drugačnosti je bila tema, ki je zanimala mlade, aktivne na področju kulture. Ob okroglih mizah je bilo posebno živahno tudi v večernih urah, ko je na prostem potekal bogat kulturni program. Najbolj pa so na svoj račun prišli ljubitelji glasbe, saj se je na odru zvrstila cela množica ansamblov. Vine Bešter Foto: P. Škofic GLASOVA ANKETA Veselje na Celarici m Bašelj, 20. septembra — Prireditelji dvodnevnega Kmečkega praznika pod Storžičem, med katerimi so ponovno levji delež opravili krajani Bašlja, so bili v nedeljo zvečer sicer utrujeni, a vendarle zadovoljni z vsem, kar se je dogajalo na travniku pod Lovrencom, pa tudi z obiskom, prizadevnostjo nastopajočih, s podporo Gorenjske turistične zveze, tudi z vremenom. V soboto, ko je bilo na Celarici srečanje godcev in pevcev, je hlad zadržal doma kar precej obiskovalcev; v nedeljo popoldne pa je bilo spet zelo živahno. Bašeljski ovčerejci so prignali z Zaplate trop ovc in prikazali strojno in ročno striženje. Kmetje s Spodnje Bele so mlatili s cepci, delali otepe in čistili žito. Obiskovalci so lahko videli, kako nastajajo čajne, koši, cokle in volnene niti. Zaplesala je folklorna skupina iz Preddvora, program pa je spretno povezoval in ga z domislicami pestril Rado Kokalj. V soboto je bilo v Bašlju srečanje godcev in pevcev — prireditev, na kateri je trideset mladih in že starejših prikazalo, kaj se je naučilo v prostem času. Lani so nastope ocenjevali, letos je bil poudarek na srečanju, na zabavi. Tina Polanc iz Kranja je igrala na citre, mama Jožica in stara mama Slavka Prodnik iz Logarske doline pa sta zvok ljudskega glasbila popestrili s petjem. Tina se je štiri leta učila igranja violine v glasbeni šoli, letos spomladi so jo zamikale še citre. Nastopila je že na srečanju citrašev v Grižah, v Bašlju pa je med drugim zaigrala tudi staro pesem Na visokem Obirju. Štiri prijateljice in nekdanje plesalke folklorne skupine, srednješolke Alenka Bi-dovec iz Srednje vasi, Jana Kokalj ter sestri Lidija in Mojca Oštir — ve iz Zaloga pri Goricah — so zaplesale inpoka-zale, kar so se pod vodstvom Štefke Potočnikove naučile ob petkovih večernih vajah v zadružnem domu v Goricah. »Rade plešemo sodobne in ljudske plese. Nastopale smo že v Švici, na koroških dnevih, pri nas doma,« je povedala Alenka. resničnem dogodku Rado Roblek iz Bašlja Je igral na harmoniko, brat Jože je pe*-Predstavila sta se s Pe' smij o V dolini tihi in z bašeljsko »himno«, ki je nastala P° in katere slo- ves so fantje ponesli daleč iz svoje vasi. »Prvih prijemov me je naučil Peter Šavs. Igram deset let, še najraje v prijetnih druščinah,« je povedal Rado. Polonca Je" kovec s Srednje Bele in njena sodelavka Joži; ca sta zapeli S triglavskega vetra g°' rovja in Vse bom prodala, kar imam. P? Jekovčevih je petje pogosto slišati. Sestre Cilka, Angelca, Štefka in Polonca ter brata Joža in Miro radi povzdignejo glas in ko z njimi prite; gne še stric Janko, je to že pravi zborček. Polonca pravi: »Rada pojem.« Znanci pa vedo tudi to, da pet let poje v Iskrinem zboru in da zna vse pesmi iz zbirke Tristo narodnih-C. Zaplotnik, Ob krajevnem prazniku krajevne skupnosti Lom pod Storžičem Planina Javornik bo zdaj še bolj prijetna Planina Javornik, 20. septembra — Krajani Loma so za svoj krajevni praznik in 10-Ietnico športnega društva odprli novo pianšarsko in planinsko kočo na planini Javornik Verjetno je malokdo doživel tako lep dan kot tisti, ki so se v soboto podali v planine. Posebno lep dan pa so doživeli tisti, ki so se ta dan odločili za pohod na planino Javornik pod Storžičem. Člani Pašne skupnosti in člani športnega društva Lom so tam odprli novo pianšarsko kočo, ki bo služila vsem, poleti planšarjem in planincem, pozimi pa smučarjem. Graditi so začeli leta 1978. Šlo je počasi, danes pa je zgrajena prijetna mala koča, ki lahko v devetih sobah sprejme na prenočevanje tudi do 60 ljudi. Do koče se pride lahko tudi z avtom. Kot pove Jože Perne, predsednik Pašne skupnosti Lom, ima planina Javornik 95 ha zemljišča. Letos se je tu paslo 70 govedi, 70 ovac in 10 konj kmetov iz Loma, Grahovš in Potarjev. Precej planine so že očistili, veliko čiščenja pa jih še čaka. Nova koča je za- nje velika pridobitev. Vzporedno s kočo je bil leta 1983 zgrajen tudi vodovod s črpališčem za 42 tisoč litrov vode. Zdaj urejujejo pašne ograje; 40 ha ima- Petnajsti kongres bo v Portorožu — V soboto popoldne je bil v hotelu Creina v Kranju sestanek delegatov za pripravo petnajstega kongresa Mednarodne delovne skupnosti za pomoč v cestnem prometu. Vanjo so včlanjeni poklicni vozniki iz Francije, Zvezne republike Nemčije, Švice, Liechtenstejna, Avstrije, Italije in Jugoslavije. Zveza šoferjev in avtomehanikov Jugoslavije je postala član te*^kupnosti 1977. leta, ko je prvič sodelovala na petem kongresu, ki je bil takrat v Zvezni republiki Nemčiji. Mednarodna delovna skupnost za pomoč v cestnem prometu je humanitarnu organizaciju, ki rešuje predvsem probleme poklicnih voznikov. Zdaj se jim bo pridružila tudi Turčija, veliko zanimanje za članstvo pa je tudi na Madžarskem. Sobotni sestanek v Kranju, ki ga je pripravila Zveza šoferjev in avtomehanikov Slovenije, njen predsednik je že drugi mandat Franc Rebec, je bil tudi začetek priprav na 15. kongres Mednarodne delovne skupnosti, ki bo prihodnje leto 2. in 3. maja v Porotorožu. Na sestanku so bili tudi predsednik Zveze šoferjev in avtomehanikov Jugoslavija Milan Svelek ler predstavniki ZZŠAM Kranja in Jesenic. Udeležence iz sedmih držav je pozdravil tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Henrik Peternelj. — A. Z. - tif jo že ograjenih z električnim PflS u0 jem, pravkar pa pripravljajo čredi0*^ za 30 ha zemljišča. Preurejajo t" hlev: vgrajene so že betonske rešet|v zgrajen je zbiralnik za gnojevko-- ^ noviti pa bo treba še streho na hle^V\. resno razmišljajo o molzišču za stro] molžo. V naslednjih dveh letih bodo Fj vsej verjetnosti potegnili elektriko Doma pod Storžičem. Veliko so naredili kmetje sam^ali udarniškim delom, veliko so poma&^j člani športnega društva, ki Vo7,\v prevzamejo kočo za zimsko šolo v ravi in za razna smučarska tekm° nja na Ženiklovcu. Ta dan so se k°' ljani posebej zahvalili delovnim °™x. nizacijam, ki so jim pomagale pri £r,j|i nji koče. Posebna priznanja so V° nfi, Peku, Skupščine občine Tržič, ^ tozd Tržič, Zlitu, KŽK in KZ Križ^. nedeljo, ko je bilo praznovanje kraJ g0 nega praznika spodaj v Lomu, Pa ri prejeli priznanja vsi krajani, ki ^izgradnji koče naredili prek 100 uda« ških ur. „c D. i*>len V Železarni glasujejo o novi organiziranosti^ Jesenice, 22. septembra — V sre 24. septembra, se bodo jeseniški železarji na referendumu odločali o novi organiziranosti delovne ^ organizacije Železarne Jesenice-. 26 volilnih mestih bodo glasovah o združitvi v šest temeljnih organizacij m skupne službe, j obenem pa sprejemali samoupraV sporazum o organiziranosti temeljnih organizacij in statut.