Dopisi. Iz Zagreba. (P o j a s n j e n j e.) V cenjenem Vašem listu šlev. 10. čitam dopis, v katerem se kaj čudno napada tukajšnja zavarovalna družba »Croatia«. Dopisniku nije po volji, da zavarovalnico »(.'.roatia< priporočajo oblasti svojim podložnim občinam, ter trdi, da »Croatia« ni drugo, nego zavarovalna družba na akcije, da njeni glavni voditelji niso pri nas, ampak v inozemstvu, — v drugih krajih -— večinoma čifuti. Taka trditev obioja se sama po sebi, kajti »Groatia« ni družba na akcije, ampak vzajemno zavarovalna družba, katero je 1. 1884 osnovalo glavno mesto Zagreb s temeljno glavnico od 100.000 gld. Dobiček, katerega prinašajo po njej sklenjene pogodbe, porabi se za dobrodelne namene cele dežele, nikakor pa ne gre, kakor dopisnik trdi, tujim ljudem v žep. Ne obstoji nobeno gasilno društvo v deželi, katerega utemeljni član bi ne bila »Croatia«, ter je v ta namen potrošila do seda] nad 5000 gld.; razen tega daje vsako leto gasilnim društvom 2% od premije v njihovem področji, da si postavno, kakor pri Vas, to ni dolžna storiti. Zna se pa, da tuje zavarovalnice, ki so pobirale od leta do leta težko pridobljeni denar od našega društva, za gasilna društva prav malo ali čisto nič ne žrtvujejo. Voditelji zavodn niso čifuti, kakor dopisnik navaja, ampak sami domači, obče spoštovani možje, izvolieni izmed mestnega svetovalstva, zagrebškega prvostolnega kaptola iu izmed boljih zavarovancev; tudi uradniki so vsi brez izjeme kristjani. Dopisnik modruje nadalje, da \e očitna tajnost, da \e »Croatia« podružnica avstrijskega »Phonixa< in dohodki »Croatiae« pripadajo »Pbunixu«. To je staro obrabljeno orožje, s katerim konkurenli hočejo razmrcvarili ta domači zavod, ki jim je bil od svojega obstanka sem vedno trn v peti. Vsak strokovnjak zna, da brez reasikuracije ne niore obstajati nobeno zavarovalno društvo, pa ee ima Croatia« v poslu reasikuracije pogodbo s »Ph»inixom«, ona tega do sedaj ni trebala obžalovali, kajti je >Pbonix« svoje v pogodbi prevzetc dolžnosti do sedaj vedno ločno izpolnjeval. Pogoji v pogledu reasikuracije so pa skoro pri vseh zavodih iednaki in če bi se dopisnik potrudil eitali bilance »Čroaliae« bil bi se prepričal, da je razmera v odajanji zneskov za reasikuranje povoljnejša, nego pri mnogih drugih zavodili. ki se bahajo s svojim bogatstvom. »Groatia« počiva na tako čvrstem temelju, da se jej napada, kakor ste ga gotovo nehote priobčili, ni treba bati; njeni zavarovanci pa sami najbolje vedo, kje jih v slučaju nesreče čaka pravična in hitra pomoč in zato naše gosposke izpolnjujejo le svojo dolžnost, ako priporočajo narodu našo domačo zavarovalnico. Iz Sv. Pavla v savinjski dolini. (Opazka k volitvam.) Gospod urednik, najpoprej Vam voščim vesele velikonočne praznike, saj ste si jih tudi zaslužili po tolikih volilnih borbah, v katere je Vaš list s svojo staro, pa junaško roko posegel. Marsikaterega ste prebudili iz narodnega spanja, to se vam mora častno priznavati. Ko sem zadnjikrat Va§ list prebiral, popadla me je pa resna nevolja. Kaj mislite g. urednik, zakaj ? No, le potolažite se, jeza ni veljala Vam, ampak nekemu nesrečnemu našemu rojaku, ki sliši na ime Otel. Ta Otel toraj, ki je neki tudi akademično izobražen, si ni upal dati pri volitvi za mesta in trge v Celji svojega glasu našemu slov. kandidatu dr. Hrašovcu. Kaj si zdaj njegovi tovariši o njem mislijo, ne vem, pri nas na kmetih pa pravimo takim ljudem mevže ali figamož. Povpraševal sem, kako je bilo mogoče, da se je ncš slavni rojak tako slabo obnašal, zvedel sem dosti. Vsi njegovi tovariši od obeh strank šli so na volišče, le on se je hotel tem potom pridobiti protekcije v viSjih krogih. Kaj ne, gospod urednik, kako smešno! Pa veste, človek z raajhnimi možgani si mora pač na drugi način iskati pomoči. Vsem značajnim Šentpavelčanom vesele praznike. — j— Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. (U r a d o v a n j e, p e č a t). Ne vidi nič, ne sliši niC, ko bil bi mrtva stvar. Te besede veljajo po vsej pravici Sakoškemu županu. Pred nekaterimi leti je neki dopisnik v »Slov. Gosp.« opominjal lovrenčke župane, naj opustijo nemško uradovanje, naj se poslužujejo slovenskih občinskih pečatov jn s tem očitno pred svetom pokažejo, da so zares slovenski sinovi prekrasnih slovenskih goric, da zares plamti njih srce za milo slovensko domovino. Sčasoma so res nekateri župani zamenjali nemške pečate s popolno slovenskimi, ali pa z dvojezičnimi; le naš nima toliko poguma in narodnega ponosa! Ali menda celo ne privošči slovenščini toliko časti, in misli, da je slovenščina priprosta za uradni jezik ? Mislim, da bi že on lahko prišel do prepričanja, da ni tako ; kajti slovenščina uživa najvišjo čast, rabi se namreč celo pri službi božji. Ne kratimo toraj slovenSčini pravic, katere že uživa, temveč delujmo z vso močjo, da postane popolnoma jednakopravna z drugimi jeziki; saj smo tudi mi Slovenei vejica ogromnega naroda slovanskega, kateremu bo prisijala slavna bodočnost. Mislim, da ne bode moj opominj zastonj, ampak da bode storil naš oče župan moški korak ter pričel slovensko uradovati in tudi odstranil nemški pečat »Sakuschegg«, kateri sramoti slovenskega župana in popolno slovensko občino. Ge bodemo tako storili, pokazali bodemo tujcu, da tu je naš rod, tu zemlja slovenska. Goričan. S Stavenskega vrha pri Radgoni. (V o 1 i t v e) volilnih mož so se izvršile na Slovenskem ugodno. Tudi gornjeradgonski okraj je pokazal, da ni omahljiv, kakor se mu je do sedaj očitalo, ampak da je zavedno katoliško naroden. Posebno odlikovala se je župnija Sv. Petra. V V. kuriji bili so izvoljeni v vseh oLčinah slovenski možje, poštenjakj. V Gornji Radgoni: č. g. Andrej Keček in Anton Škrlee; v Črešnjevcih Leopold Zemljič; v Policah Janez Pelcl in Anton Rožman; v Šratovcih na Meleh in v Orehovcih Jožef Slana in .Tanez Miiller; v Ivanjševcih, Laslomercih in Zbigovcih Martin RoSkar in Janez Lančič; v Stavešincih Franc Kaučič. Borba bila je v vseh občinah precej živahna. Posebno sijajna bila je v Policah in Zbigovcih. V Zbigovcih si je izgledni mladenič in izvrstni kleparski mojster Janez Lančič pridobil neprecenljivih zaslug za katolisko reč. V CreSnjevcih sta vrla narodnjaka Zemljiča neutrudljivo delovala. Šratovei stali so kot en mož. Stavešenci pa so se že itak vselej pokazali vrle katoličane in zavedne narodnjake. Duša vseh, brez katerega bi ne bilo zmage, bil pa je naš neustrašljivi in neutrudljivi boritelj, v celem okraji čislani in ljubljeni Janez Pelcl p. d. Kolarov Hanzek, kmet v Policah. Koliko da mu je bila slovensko-katoliška reč pri srcu, pokazal je s tem, da se je vkljub obilnemu delu in precejšnim stroškom vozil, se namreč ni za peneze od kandidata mu poslane, ampak za denar s svojo žuljevo kmečko roko prislužen podal v Celje k zborovanju »Slovenskega društva.« Nasprotniki so delali z vso močjo, da bi dobili zopet v roke največjo občino, PoUce. Pomagal jim je mož, ki se silno boji cerkve, ter jo znotraj le redko kedaj vidi. Ta je hodil od hiše do hiše ter trosil laži in Ijudi vznemirjal. Zdaj je pravil, da v četrtek 25. svečana ne bodo volili vsi z občno volilno pravico, ampak le nekateri večji posestniki, ostali pa pridejo drugokrat na vrsto. Kedaj pa, se jira bode že naznanilo. Potem pa je zopet čvekal, da jih od ene hiše nima več voliti kakor eden, če ravno so pri tisti razun očeta še tudi doletni skoz in skoz pošteni sinovi ali hlapci. Ustil se je, da še ni bilo slišati, da bi dva ali trije od ene koče šli volit. Radi bi zvedeli, kdo je to človeče najel in je plačal, da je ter s svojim blatnim jezikom ljudi tako begalo ? Mi smatramo g. župana poličkega za prepoštenega, da bi on imel pri tem svojo roko. G. župan še morebiti niti nič ni vedel o tem, ker kot zidarski mojster in krčmar z ljudmi malo občuje, sicer bi gotovo tako rovanje v svoji občini prepovedal! Naj si bo kakor koli, vse zvijače in grožnje niso nič pomagale. Volilcev je prišlo nad 80 na volišče in volili so moško. Možje polički! Vam pa je, mislim, zadnja volitev odprla oči, da ste spoznali, kdo vam govori resnico, kdo pa vas hoče za nos voditi. Dobro si njo zapomnite v prihodnjei — Tudi v IV. kuriji so se volilei petrovske župnije trdno držali. V Gornji Radgoni so vrli Hercogberžani pripomogli do zmage ter izabrali č. g. Andreja Keček in Antona Škrlec: v Policah dobil je veliko večino glasov Janez Pelcl in žreb mu je pridružil kot tovariša Antona Rožmana. Ponesrečili so se Grešnjevei izvolivši Franca Krempl in Jožefa Mulec, ker ta dva sta ostala 17. sušca doma. Zapomnite si, dragi Črešnjevčani, da izročite pri prihodnjih volitvah svoje zaupanje takim možem, kateri nimajo toliko dela, da bi ne utegnili iti volit. Zbigovci so odbrali korenjaka Martina Roškar; Ivanjševci poštenjaka Er. Žiško; Stavešenci narodnjaka Janeza Kaučič. Šratovci in Mele pridnega Jožefa Žnidarič. Orehovci so izvolili Antona Simenčič, gostilničarja pri Hajnžu, ter tako spremenili osebo, mišljenje pa staro ohranili. Njih volilni mož hodil je v Ljutomer le pit in jest. Zdaj pa rojaki, ko so minoli viharni časi, ne križem rok in za peč, ampak na delo. Katoliško-narodna zavest naj v gornjeradgonskem okraju raste in se mogočno razvija; naše kmetijsko bralno društvo naj se razcvita in naša posojilnica naj se krepi, tako ob bodočih volitvah, ne bo več lulike med našimi volilci. V to pomozi nam Bog! Dd Sv. Križa blizo Ljntomera. (Obrekovanje). V zadnji številki »D.« omenil je nek gospod dopisnik iz Križevec pri Ljutomeru, kako se pri nas prodajajo posestva. Istina je, da je v Lukavcih posestnik Rudolf, ne Vaupotič prodal svoje precej zadolženo posestvo. Kriv te prodaje ni bil oni krčmar pri Sv. Križu, ampak nek mešetar Schugmann iz Cmureka, katerega je bil poklical ponesrečeni Razlag. Sicer pa si je Rudolf sam kriv, kajti dobri prijatelji so mu odsvetovali od prodaje, pa on ni hotel odnehati. Saj mu pa tudi drug kupec še toliko ne bi bil dal. Mnogih prodaj posestev kriva je pač le ona nesrčna postava, ki dovo- ljuje kupcem kmetije kupovati, potem pa jih trgati, kosati in razprodajati. V onem dopisu imenuje dopisnik enega krčmarja naravnost zapeljivca, katerega se je treba ogibati. Jeli to opravičeno ? Mi narodni križevčani mislimo, da ne. Res je, da ta mož tu ali tam malo preveč gleda na svoj dobiček, kakor to v sedanjem materijelnem času premnogi po svetu in tudi še v naši fari store. Nihče pa mu ne more dokazati kake krivice. Tudi je ta omenjeni krčmar edini izmed vseh treh križevskih krčmarjev, ki je sedaj, kakov je bil poprej, ne vem, naroden. To kaže pri volitvah. Pri občinski, pri volitvi v deželni in državni zbor glasoval je on vedno za narodne može, med tem, ko se drugi krčmarji niso vdeležili volitve. Da bi ga zadela res ista usoda, kakor Razlaga, kakor mu na ne ravno fini način prerokuje gospod dopisnik, mislimo, da se ne bo zgodilo, kajti on živi v niirnem, poštenem zakonu, tudi spolnjuje svoje krščanske dolžnosti. Dragi gospod dopisnik, ki niste iz križevske fare, če imate tedaj do omenjenega moža kako osebno mržnjo ali kake druge posebnosti, tako poravnajte to še osebno ž njim, nikar pa s takim pisarjenjem ne odganjajte narodnega moža v sovražni tabor. Povsod se upije »Svoji k svojim«, vi pa »svojega« blatite. Iz Dobove pri Brežicah. (Spomin na volitve.) Sicer pozno, vendar z veseljem zabilježim letos, da so se dobro obnesle voiitve volitvenih mož za peto kurijo in za kmečke občine. Vsi volilni možje V. kurije, med katerimi so bili č. g. župnik Pernat izvoljeni, so volili jednoglasno č. g. župnika Zičkarja, možje za kmečko kurijo pa isto g. Berksa. Zdaj ni bilo med našimi volilnimi možmi nobene izdajice, nobenega Balonovea, kar se je pri zadnjih lanskih volitvah v deželni volitvah primerilo. Vsa čast takim možem! Povedali so doma nam možje, da so jih posebno hoteli begati po sili Nemci ali z drugo besedo nemčurji, da naj ne volijo č. g. Žičkarja. Posebno k^ono si je hotel pridobiti neki komij pri g. Delkotu. Doma je iz dobovske fare in sicer iz Rigonc. Pozabil je, da ga je slovenska mati rodila in .dojila, zdaj pa }o zaničuje, tepe in se je sramuje, pa ga le vedno rigonski jezik vdari po zobeh, dasiravno taji. Svetujemo mu, da naj rajši za »pudljo« ostane, lepo svojemu gospodu služi, našim ljudem pa, ki imajo že sive lasi, naj se ne vriva s svojimi nazori, ki nikakor časti ni njemu ni njegovim še živečim sorodnikom ne delajo. Dobovčani imamo že doma svoje učenike; teh se hoeemo držati, nje poslušati in tako storiti, ker vemo, da je tako najbolj prav. Iz Celja. (Iz »Uradnega lista«.) Obrte sp pri c. kr. okr. glavarstvu v Gelji napovedali: Janez Žabrl, trgovino v Pristavi pri Sv. Hemi: Tomaž Josip Vrečar, mesarstvo v Vojniku: Frančiška Rozalija Brezovnik, trgovino z mešanino v Vojniku; Andrej Štagg, mlinarstvo na Gradišču pri Vojniku; Jožef Škorjanc, urarstvo v Grižah; Franc Goručan, trgovino z mešanino pri Sv. Vidu; Val. Kollar, pekarstvo v Konjicah; Alojzij Kovač, črevljarstvo v Hebenštrajtu pri Konjicah: Jožef Winter, trgovino z lesom v Zrečah. Obrt so pa odpovedali: Mizar Bobek na Zagradu pri Celji; krojač Floger v Oplotnici; lesnar Bezget v Gornjem Gruševji; mesar Fink pri Sv. Jarneju; mizar Oblovšek v Brezji pri Oplotnici ; trgovec Werbnigg na Dobrni; Amalija Herzog, mlinarstvo in žagarstvo in trgovino z viktuvalijami v Zrečah; Orož, žago v Loškem bregu pri Zrečah; Franc Rušnik, trgovino z lesom in kmetijskimi pridelki v Loški Gori pri Žrečah; Marija Dorffel, šivilja v Konjicah.