7
Št. 143
? Gorici, v četrtek dne 10. decembra 1908.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt i prejenaana ali v Gorioi na dom pošiljana:
vse leto      ........15 K
%...........10   .
«,'„..........5   »
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„S0ČA" ima naslednje izredno priloge: Ob novem letu »Kažipot po GortSkem in Gradiščansfcem" in „&aiipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje^dva^3 krat v letu „Vo2.ul red Železnic,   parnifeov in poštni!
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulic i Štev. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni t A. Gabrščeh Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo
Oglasi tn poslanice se ra6uitijo~ptr -IVtit-vrstah če tiskano 1-krat Hi v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -— Reklame in spini v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Te6aJ XXXvil|.
»Vse za narod, svobodo in napredek it   Dr. K Lavrii.
Uredništvo
ae nahaja v GoaposH ulici St„ 7 v Gorioi v I. naoM. Z urednikom je mogoč"? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do B. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni
Naročnino lu ogkse Je plačat! loco fiorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo Je apravništvo.
„PRIM0REC" izhaja neodvisno od »Soče« vsaB petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah : Sclmarz v Šolski »L, Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališdu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, 1. Bajt v ^o-kopabsčni ulici, I. Matiuasi v ulici Forinica, I. Hovanski v Korenski ulici fit. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casorina.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Taisto« i.% 83.
»Gor, Tiskarna« Al GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiaka in zal.
Za sloieisfo mt\\\M
I
t Ljiljani!
Lahi so s krikom in vikom pa z revolverji dosegli, da je vlada pripravljena otvo-riti laško vseučilišče; še toliko bolj, kar se je tudi oficijelna Italija postavila na stran avstrijskih Lahov. Italija je slaba zaveznica v trozvez5, zato ne kaže, da bi se prezrlo njen glas po mislih avstrijske vlade, marveč da se ugodi Lahom. Vojna nevarnost na jugu je tu, torej naj se izpolni želja Lahom, da se tako odvrne morebitna druga nevarnost. Lahi dobijo vseučilišče. Pa mi ?
Te dni je Sivo po slovenski domovini in istotako med slovenskimi akademiki na tujih tleh. Vrši se zopetna borba za slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Na Dunaju je imelo slovensko dijaštvo vseh treh struj skupen shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Navzoč je bil iz Gradca odposlanec »Tabora". Govoril je tudi neki poljski visokošolec in za njim češki, ki sta klicala, da morajo pomagati Slovencem vsi Slovani, da je slovensko vseučilišče skupna zadeva vseh avstrijskih Slovanov. Na shodu je govoril tudi državni poslanec dr. Korošec, rekoč, d a istočasno z laškim vseučiliščem se mora rešiti tudi slovensko vseučilišče. ,, Narodna zveza" je sklenila: med laškim i n si o venskim vseučiliščem je strog ju neti m. ^Narodna .".veza" vzame slovensko vseučiliško vprašanje z vsemi silami v svoje okriije. Strašila se ne bo niti najhujše opozicije. Mnenje vseh jugoslovanskih poslancev je to, da ker Trst spada v našo interesno sfero, ne sme laško vseučilišče v Trst. Državni poslanec dr. Rybar je povedal, kako se borijo Lahi za vseučilišče, in sicer v vseh slojih. „Mi pa moramo idejo za slovensko vseučilišče zanesti med ljudstvo, da se ne poreče: trije ali štirje agitatorji to zahtevajo, ampak da bo klical cel narod: Mi hočemo slovensko   vseučilišče 1" — Govorila sta
še hrvatski in srbski govornik, na kar so bile spre ete resolucije, v katerih se zahteva slovensko vseučilišče v Ljubljani, protestuje proti laškemu v Trstu ter zahteva reeipro-citeto zagrebških izpitov,
V  Pragi se je zbralo slovensko, hrvatsko in srbsko vseučiliško dijaštvo na mani-lestacijsko zboiovanje, na katerem se je zahtevalo v sprejetih resolucijah med drugim: da predloži vladavsaj istočasno, kakor z a 1ašk o pravniško fakulteto, zakonsko predlogo tudi za slovensko vseučilišče; Lahom sene odreka v principu pravice do vseučilišča, p r o te s t uj e pa se proti temu, da se ustanovi v Trstu. A ko bi vlada kijubu temu ugodila laški zahtevi glede Trst a, zahteva vse jugoslovansko dijaštvo slo vensko vseučilišče isto ta m.
V    Trstu je bil velik manitestacijski shod za slovensko vseučilišče v nedeljo G. t. m. Govorili bo dr. Iiekar, akadoi ik Ivan Čok, dr. Stare, dr. Rvbar, dr. h vandič in „sodrug" Regent. Shod je bil jako dobro obiskan. Sprejela se je r e s o 1 u c i j a, v kateri se slovesno zahteva slovensko vseučilišče v Ljubljani ter poživlja vlado, da stori brez odloga vse potrebne korake k oživotvorenju te naše kulturne zahteve ter se strinja popolnoma s stališčem nN a rodne zveze1' na Dunaj u ; po šilja iskrene pozdrave slovenskemu dijaštvu, bodreč jih k daljnemu složnemu nastopuin delu, protestira ob jednem proti divjaškim nastopom nemškega dijaštva nasproti slov. dijakom v Gradcu in na Dunaju.
g i V Ljubljani je bil v nedeljo velik shod, na katerem se je govorilo o notranjem in zunanjem političnem položaju. V sprejetih resolucijah se je izreklo zgražanje nad vlado radi proglasitve nagle sodbe v Pragi, odobrilo se je opozicionalno stališče „ Narodne zveze", pozvalo se je vlado, da otvori   takoj    slovensko    pravno
fakfilteto v Ljubljani. Izreka se protest, da bi se sploh katero drugo vseučiliško vprašanje rešilo prej nego slovensko. Trst ne sme biti sedež laškega vseučilišča.
V Celju je bil napovedani manifestacij-ski shod za slovensko vseučilišče v ponedeljek 7. t. m.
Tako zveni od vseh stranih slovensko domovine enoten glas: Slovensko vseučilišče hočemo v Ljubljani!
»Kranjska hranilnica"
in slovenski denar.
h.
Človek bi mislil, da tak zavod je kdo ve kako skrbno n a d z o r o v a n. Ali n. pr. račuDski zaključek za leto 1907. so „natančno preiskali" trije revizorji v enem samem dnevu! Ta srečni dan je bil 21. februvarija 1908. Zapisnik pravi, da so revizorji dobili prepričanje, da se podatki računskega zaključka popolnoma ujemajo z vsemi glavnimi in pomožnimi knjigami. Delo, za katero bi se bilo rabilo dva meseca, so izvršili v jedaem dnevu! Vladni komisarje skupno s hranilnič-nim referentom kranjske deželne vlade pregledal kranjsko hranilnico dne 6. oktobra; torej je izvršil to delo tudi v jednem  dnevu.
Samo strokovna revizija pa je kaj vredna. Zakaj ni Kranjska hranilnica podvržena taki stroko vni r eviziji?
Strokovna revizija je uvedena pri vseh posojilnicah in posebni revizijski zakon dol oča jasno, da morajo biti posojilnice in druge zadruge revidirane po strokovnjakih.
Kranjska hranilnica pa ni podvržena strokovni reviziji; za varnost hranilnih vlog, j ki padajo, ne jamči ne dežela ne kaka občina I — niti člani.
Kranjska hranilnica je le društvo, obstoječe iz 65 članov, ki so sami nemškutarji.
Ali je tak zavod vreden pravega zaupanja ali ne, naj presodi vsak sam!
Neumevnt da so se slovenski vlagatelji še do zadnjega časa tako malo brigali za ta denarni zavod, da bi ga bili natančneje spoznali, marveč kar drli so s svojim denarjem v to hranilnico ter nalagali in nalagali, dajo rastla v veliko korist Nemcev pa v nezadostno varnost slovenskih vlagateljev.
Šele sedaj vidimo pred očmi zavod odkrit od vseh strani, da ga moremo spoznati po celi njega vrednosti.
Kranjska hranilnica je v škripcih. Iskala je pomoči pri vladi, katera je res izdela posebno oicroinico, kjer se čuje bridke tožbe ter prosi Slovence, noj nehajo z dviganjem vlog. — Ali vse to ni izdalo nič. Kri, ki je tekla 20. sept. v Ljubljani, je razgrela ljudi tako, da hvaležno odklanjajo take vsiljivosti ter dvigajo denar naprej iz nemške hranilnice.
Sedaj je poslala Kranjska hranilnica v svet neko „P o j a s n i 1 o", iz katerega se pa
razvidi, da je stanje hranilnih vlog padlo za okroglo dvanajst milijonov kron.
Toliko je izplačanega že — koliko vlog pa je že odpovedanih pa še ne izplačanih! Izplačati se bodo morale, in tako se bo stanje vlog znižalo zopet za lepo svoto milijončkov!
DOPISI
lz goriške okolice.
Iz Št. Andreža. — Vsak pameten človek ve, kaliko resnice piše „Gorica"; posebno pa znajo povedati razsodni Štandrežci, koliko je ljuba resnica Štandreškemu dopisniku v „Laž-njivki". — Poživlja, da naj dokažemo s pričami, da je res obljubil g. Kurat cerkvenim pevcem 60 K in poten, da jih ni dal. To je popolnoma dokazano. Ako želi g. dopisnik še kaj več pojasnila, naj stopi do g. župana. On mu pove, da je moral izplačati cerkv. pevcem 60 K, katere jim je obljubil gosp. kurat, ker drugače niso hoteli pevci peti. Kar se tiče molitev za dež, niti ne govorimo, ker je vsa
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =====
Francoski spisal: =   ALBXANDRE  DUMA8.   =====
(Dalje.) Lahko si mislimo, da je poslušal D' Artagnan vse podrobnosti z naraščajočim zanimanjem, in ne da bi bil počakal, da Grimand konča, se je na tiho dvignil: približal je svoja usta na uho Aramisu, ki je spal na levi od njega, se ga dotaknil hkrati za ramo, hoteč preprečiti vsako naglo kretnjo ter mu rekel:
—  Vitez, vstanite in bodite tiho kot miš. Aramis se vzbudi.  D' Artagnan ponovi  prejšnje
besede ter mu stisne roko. Aramis uboga.
—  Na vaši levici spi Athos, pravi d' Artagnan; storite z njim, kakor sem jaz storil z vami.
Aramis je brez težave vzbudil Athosa, čug*r spanje je bilo lahno, kakor je po navadi spanje vseh nežnih, nervoznih natur; a težje je bilo vzbuditi Por-thosa ; pričakovati je bilo, da bo vpraševal po vzrokih, zakaj se moti njegovo spanje, kar se mu je zdelo zelo neprijetno, tode namesto vseh pojasnil mu je zatisnil d' Artagnan z roko usta.
Nato je iztegnil naš Gaskonec svoje roke, sklenil v krogu glave svojih tr?h prijateljev, da so se skoraj stikale, ter rekel:
—  Prijatelji, zapustiti moramo nemudoma to lazijo, sicer smo vsi mrtvi.
—  Ba! pravi Athos, še kaj ?
—  Ali veste, kdo je poveljnik ladije ?
—  Ne.
—  Kapitan Groslow.
Lahen trepet mušketirjev je d' Ariagnana poučil da je začel njegov govor že malo vplivati na prijatelje.
—  Groslovv! vsklikne Aramis, vraga!
—  Kdo je to, Groslovv ? vpraša Porthos; ne spominjam se več.
—  Oni, ki je razbil Parrvjevemu bratu črepinjo in ki se v tem trenutku pripravlja, da jih razbije tudi nam.
—  O, o !
—  In veste li, kdo je njegov poročnik ?
—  Njegov poročnik? Saj ga nima, pravi Athos: na ladiji, kjer so samo štirje možje na krovu, ni poročnika.
—   Da, toda Groslow ni kapitan, kakoršni so drugi; on ima svojega poročnika, in ta poročnik je Mor-daunt.
To pot mušketirji niso samo vstrepetalL skoro da so zavpili. Ti nepremagljivi možje so bili dovzetni za skrivnostni, usodni vpliv, ki ga je imelo to ime nanje, in čutili so grozo, če so le slišali izgovoriti to ime.
—   Kaj je storiti? pravi Athos.
—  Polastimo se ladije, pravi Aramis.
—  In usmrtimo ga, pristavi Porthos.
—  Ladija je zaminana, pravi d'Artagnan. Ti sodi, ki sem mislil, da so polni po-toškoga vina, soj napolnjeni s smodnikom. Če bo Mordaunt videl, da
smo ga zavohali, požene vse v zrak, prijatelje in sovražnike., in pri moji veri! družba tega gospoda je preveč na slabem glasu, da bi hotel priti z njim v nebesa ali v pekel.
—  Torej imate kak načrt? vpraša Athoa.
—  Da.
—  Kateri ?
—  Ali mi zaupate?
—  Velite nam, pravijo enoglasno trije mušketirji. —
¦— Prav, pojdite z menoj l
D' Artagnan stopi k oknu, ki je bilo sicer zelo nizko, a je zadostovalo, da je mogel človek skozi; d'Artagnan privzdigne nalahko to okence, rekoč:
—  Tukaj je pot.
—  Vraga! pravi Aramis, mraz je, prijatelj!
—  Ostanite tu, če hočete, a opozarjam vas, da bo prav kmalu vroče!
—  Toda, saj ne moremo priplavali na kopno!
—  Čoln plava za ladijo, privezan je na vrvi; plavali bomo do čolna ter prerežemc vrv. To je vse. Pojdimo, gospodje!
—  Trenutek še, pravi Athos: Kje so lakaji ?
—  Tu smo, se oglasita Mousqueton in Blmsois, katera je bil šel Grimand iskat, da bi združil vse moči v kabini; prišla sta neopažena gor.
Toda trije prijatelji so kar okameneli pred strašnim prizorom, ki jim ga je bil odkril d' ' .iagnan, ko je odgrnil zagrinjalo, in ki so ga videli skozi to majhno odprtino.
(Dalje pride.)
kemu natančno znano v Št. Andrežu. Res je, da g. kurat ni hotel imeti molitev zvečer, rekoč, da je ves /mučen zaradi „onih dveh" ter da se mora tudi prositi organista, kateri pa bi težko prišel. Resnica je ta. — Sedaj pa naj povemo tudi kaj o predpretekli nedelji. Ko je končal gosp. kurat iudirektno politiško pridigo, je začel pa direktno. Glasi se tako-l8 : „Sedaj pričnejo adveutne maše, ali letos bodo brez orgljacja, ker ne more priti organist. Sicer pa petje je pristranska reč, ljudstvo le naj moli. Zaraditega bodo ljudje v Št. Andrežu hujskali in šuntali, toda hvala Bogu, jih je prav malo takih. Takih se moramo ogibati ter prezirati. — Cerkev je izdala v tekočem letu za cerkv. petje nad 200 gld., kakor za harmonium, najemščino sobe za pevske vaje, za luč in za povišanje plače orga-nistu. Cerkveno oskrbništvo je prosilo občino, naj prispeva za to. Toda čujte! Samo 25 gld. je bilo naprošeno, ali ne, tega se mu ni dovolilo. Naprosilo je, naj se mu dovoli prostor v občinski hiši za pevske vaje cerkv. petja, ali tudi tega mu niso dovolili. In zdaj si zida ta prostor v farovžu za take vaje; tudi tukaj se je delalo vsemogoče zapreke od strani županstva, da bi se tega ne bilo postavilo. — Že celo leto delajo zdražbe in šuntajo po časopisih in tudi z besedami. Nič ne bo čudno, če nekega dne popuste pevci iu organist vse skupaj; potem ne bo ne orgljanja ne petja v cerkvi. Potem bodo zdražbarji odgovorni za vse to in posledice tega."
Dragi čitatelji, presodite sami, kakšna je ta pridiga! To je mir !? Neki gospej, katera je bila prizadeta, je prišlo slabo v cerkvi; morala je iti v družbi drugih domov. Trepetala je kot šiba na vodi. Gospa je med najpobožnejšimi v Št. Andrežu, toda vkljub temu je rekla, da ne gre več v cerkev, če bo imela tam slišati še kaj takega. Tudi drugi so bili ogorčeni na g. kurata, ker tako draži mirno ljudstvo. Ljudstvo pa zna popolnoma soditi samostojno, da prižnica ni za hujskanje, temveč za besedo božjo. Bo že videl, kaj bo!
TriSOM pri Gorici, 5. decembra 1908. — Tukajšnje pevsko - bralno društvo je razvilo dne 2. t. m. svojo društveno zastavo, katero si je omislilo v proslavo 60-letnice vladanja Nj. Veličanstva. Zastava je kaj krasno delo „Virobftega spolka češkega" v Pragi ter stane okroglo 600 kron. Omenjeni „spoieku priporočamo najtopieje. — Na predvečer bil je mirozov z razsvetljavo, katerega se je udeležilo nad 200 oseb. Svirala je bodoča društvena godba. Vse hiše bile so močno razsvetljene. Oddalo se je tudi 24 strelov. Drugo jutro je bila budnica ob 7. uri proti Voglar-jem, ker je bil mirozov na predvečer samo na Trnovem do Erjavcev ter nazaj. — Okoli S in pol ure začelo se je občinstvo zbirati pri šolskem poslopju, kjer so se oddajali tro-bojni znaki. Ob 8J/4 uri razvila se je zastava ; nastala je grobna tišina, dasi je bilo zbranega občinstva nad 400 oseb. Ob 9. uri za.":el se je sprevod med pritrkavanjem zvonov ter pokanjem topičev pomikati proti cerkvi: Spredaj šolska mladina Trnovske in Voglarbke šole
s šolskima zastavama, potem godba, za njo praporščak z novo zastavo, za zastavo društveni odbor in obč. starašinstvo, nadalje dekleta in žene, slednjič društveniki   ter drugi
j mladenči in možje, vsega skupaj gotovo nad 500 oseb. Sprevod oziroma udoležba bila bi gotovo še enkrat tolika, ako bi bil društven odbor pravočasno zvedel za razna dovoljenja, ki so se dala iz raznih neopravičenih ovir še
' le 30. novembra popoldne, ko je bilo vže pre-kasno objaviti stavnost po listih; zato so pa vsi udeleženci iz drugih občin izostali, ker niso nič vedeli. — Domačini pa smo bili vsi edini; le malo, malo njih je gledalo ta slav-
, nostni sprevod od zavisti in sovraštva prepojenih pri strani. — V cerkvi je gosp. kurat Kodrič blagoslovil zastavo, na kar se je vršila cerkvena slovesnost. Po cerkvenej slovesnosti je zasvirala godba cesarsko pesem. Potem smo
t se podali nazaj proti šolskemu poslopju, kjer je mnogobrojno občinstvo defiliralo pred novo zastavo, na kar se je ista shranila. — Šolska mladina zbrala se je na to v šolskej sobi, kjer je imel g. učitelj PerŠiČ slavnostni govor ter se je s 3-kratnim „slava" Nj. Veličanstvu odpela cesarska pesem. — Temu je sledila slavnostna starašinstvena seja ter se je sprejela uda-nostna izjava na Nj. Veličanstvo s 3-kratnim „živio". — Nato je zasvirala godba zopet cesarsko pesem ter razne druge slovanske narodne komade. — Koncert se je vršil cel popoldne do pozno v noč. — Društvo je odposlalo o tej priliki Nj. Veličanstvu brzojavno najiskrenejše čestitke ter udanostno izjavo.
(           Zares lepa je bila ta slavnost!   Vse se
vjema v tem, da kaj tako lepega ni bilo še na Trnovem, pa najbrže tudi ne bode nikdar več. — Za zastavo se je nabralo do sedaj 212 kron. Ker je še nad 300 kron neporavnanih, prosi se za prostovoljne prispevke. Imenik vrlih darovalk ter cenjenih darovalcev objavi se svoječasno. Končam z željo: Naj bi vzajemnost, ki je vladala ta dan med nami, ostala trajna v blagor in čast občini. Društvu pa kličem: „Živi, rasti in cveti !" Na zdar!
}           Iz Št.  Aftdreža.   —   Podpisano vodstvo si
šteje v prijetno dolžnost, se najtopieje zahvaliti slavnemu starašinstvu v Št. Andrežu za obdarjenje šol. mladine dne 2. t. m. s kolači in knjigami „Naš Cesar'', slavnemu županstvu za pomoč pri  pripravah za  šol.   veselico,   g.
, Petru Lutmauu za prepustitev dvorane, predsedniku si. veteranskega društva gosp. A, Ja-
: kobi za posojeni kip cesarja Franca Jožeta L,
i Bralnemu in pevskemu društvu in tamburašem za prijazno sodelovanje. — Šolsko vodstvo v Št. Andrežu. Voditelj: L. Furlani.
j           Iz KoJSkega.   —   Dne   2.   t  m. je imelo
tukajšnje starešinstvo izredno slavnostno sejo v proslavo diamantnega jubileja (X) letnega vladarstva cesarja F. J. I., v kateri se je sprejela poklonstvena izjava do Njegovega Veličanstva cesarja in kralja F. J. I.
Nadalje izvršili so se še naslednji sklepi: 1. Protest proti nasilju pc vojaških bajonetih na mirno slovensko kri dne 20. septembra v Ljubljani. ~ 2. Odstrani se v tej krajevni občini   dvojezične   napise in na-
Srbske narodne pesmi s Kosoua.
Osmi šopek.
Džanum,   na   sred selo šarena Česma tečaše,     Na sredi sela pisana voda (vodnjak)
ago, tečaše, of.                                                  teče.
Džanum, na taj česma dve do tri mome            Ob tem vodnjaku dve do tri deve
sedjaju, ago, sedjaju, of.                               ;      sedijo.
Džanum, dajte mene ta mutua voda, da             Dajte mi te motne vode, da pijem, da
pijem, ago, da prodjem, of.                                odidem.
Džanum,   tebe ima  ta bistra voda, da piješ,     Na, tu imaš te bistre vode, da pijeg, da
ago, da spiješ.
izpiješ.
M
Što Mci«?a mutno teče i krvava, žalosti            Kaj Morava motno teče in krvava; oh,
moje.                                                                 žalosti moje.
Banjale se tri devojke,   tužne  jadne,  žalosti j  Kopale so se tri deve,   tožne,   žalostne;   ob,
moje.                                                                 žalosti moje.
Eazgrana se grana jargovana, of, neka,
neka grana jorgovana. Pod njom sedi lepa Julijana,  of, neka,
Rftka, lepa Julijana. Komu vezeš svilenu maram«, of, neka,
neka, svilenu maramu.
neka, \ Pognala je mladike veja španskega bezga (Flie-|      der); oj, naj jih, naj jih, naj jih bezgova veja.
neka, i Pod njo sedi lepa Julijana; oj, naj, naj, naj, lepa Julijana.
neka, j Komu vezeš svilen robec; oj, le ga, le ga, •     le ga, svilen robec.
e        i Skoči kolo, poskočimo! Kdor more, ali ne more, saj mi drugi moremo. Skoči kolo. poskočimo! Vedno do pota j     pravega, vedno do reke Oblano^e.
Opomba. V šopku so zbrani samo motivi in le odlomki pesmi, zato pa ni videti >notne misli. Misel bi bila vidna šele iz celih pesmi, ki pa imajo, kakor znano, v srbski narodni poeziji po par sto verzov. Besede: džanum, ago, more, neka, of itd. se no dado točno prevesti, ker so deloma medmeti in le zaokrožajo celoto pri petju in pri rajanju.
-5-
Skoč kolo, da skočimo! koj može, da i može, mi drugi da možomo.
SkoB *o*o, da skočimo! vse do puta pravovita, vse do reke oblanove.
pravi samo slovenske. — 3. se podari v spomin 60 letnega vladarstva cesarja F. J. I. in sicer 50 K dijaški kuhinji v Gorici in 50 K družbi sv. Cirila in Metoda. — 4. Naprosi se c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu za oskrbo s samo slovenskim imenom — Kojsko — poštni pečat na pošti v Kojskem.
Omeniti je, da sijaj slavnosti je po-vikšala Kojščanska godba prav izborno pod vodstvom gospoda Antona Marušiča. Upamo, da Kojščanska godba v novem „godbenem društvu" se povspne do svojega cilju in to nam jamči že spretna moč načelnika, gospoda Marušiča. Zato pa kličemo t mu društvu: rasti in cveti!
Iz krminskega okraja.
Kolesarsko oruŠfoO nBrdau s sedežem na Do-brovem je imelo 15. novembra t. 1. svoj ustanovni občni zbor. Društvo šteje sedaj 30 članov. Predsednikom je bil izvoljen g. Anton Juša; odbornikom gg. Jožef Vuga, Franc Pahor, Viljem Šfiligoj, Antou Korsič, Peter Si-moniti, Franc Batjel, Alojzij Vuga, Izidor Kožlin, Ernest Šavrin. Sklenilo se je nabaviti društvene znake ter društveno obleko, za katero se je obrniti do g. Andreja Mavrica, krojača v Kojskem.
Iz cerkljanskega okraja.
Na Bukovem. — Vse že štrajka, zakaj ne bi „mežnarjia, si je mislil cerkovnik na Bukovem in je ustavil svoje častilo poslovanje. Najbolj „katoliški" možje nmu" namreč nočejo plačati, kar so dolžni in mu dolžujejo menda nekaterniki že tri leta bero. Župnik pa sam ne more maševati. Kadar se gre za bero, zataji klerikalec vero !
Iz kobariškega okraja.
Iz Sedli — Minil jfl cesarjev jubilej. Mnogo občine so, vkljub Najvišjej želji, praznovale predvečer tega praznika z raznimi nepotrebuostimi ter tako izdale precej denarja, med tem ko so druge v ta namen raje kaj darovale v dobrodelne namene. Med zadnjimi je bila tudi naša, ki je, upoštevajoč željo Njegovega Veličanstva, vsled sklepa starešinstva, darovala vebjo svoto denarja raznim dobrodelnim zavodom.
Iz Kobarida. — Podmžnica sv. Cirila in Metod? ssa kobariški okraj ima redni letni občni zbor dne 17. decembra t. J. ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih. — K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
Domače vesti, dražita!"
Družb! s*. Cirila in Metoda je poslal gosp.
Jos. Bitežnik 4 K 92 vin, nabranih pri gosp. Antonu Mozetič v Solkanu. Hvala!
Za družbo sv. Cirila iu Metoda se je nabralo na gostiji pri velezasluženem gosp. županu Andreju Konjedic u v Plaveh ob šest-desetletnici vladanja presvitlega cesarja K 13-6^  — Hvala!
Kadar nas veter k „Bajtia nese, veseli grer;:o mi domov, a dolžnosti ne pozab' mo, v družb za Ciril in Metoda smo nabrali K 344. Tud Pepca, Milka in pa Zofi so darovale za družbo sveto ia lepo, zato kličemo jim: čast in pa hvala!
O priliki slavnostnega obeda občinskega starešinstva v Medani dne 2. decembra 1908. nabralo se je za družbo sv. Cirila in Metoda znesek 25 K 50 vin., kateri znesek se je od-poslal družbi v Ljubljano, da ga uporabi v prid slovenske šole v Krminu. Vsem darovalcem bodi izrečena najsrčneja zahvala.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali slovenski učiteljiščniki iz Kopra ob priliki jubileja K 1710. Srčna hvala rodoljubni, nadebudni mladini!
V proslavo 60 letnice se je nabralo v gostilni gosp. Adamiča v Škrbini dne 2. dec. 1908. kron 12 90 da družbo sv. Cirila in Metoda. Darovali so: gg. Adamič Peter K — •40, Colja Josip K -—-40, Samokec Alojzij K —50, Anton Čotar K —-30, Josip Mako-vec K —'40, Fakin Florjan K —-50, Čotar Josip št, 59 K —'50, Josip Dugulin K l*—, Abram Leopold  K 1*—, Čotar Josip št.   08
K 1—, Adamič Ivan št. 80 K 1-—, fva, Cotič K —"20, CerHeni pevski zbor K 3 10 Med tistim zborom nabral še gosp. Alojzi Fakin K 1 '30. — Gosp. Adamič Ivan, Rublji št. 7 K •—•80, g. Luviu Franc, kovač K -~ 5Q skupaj 1290. — Denar se je poslalo « vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljub ljano.
Darovi za »Dllaško kuhinjo". -- (Dalje). -
Kavarna Central v Gorici je darovala 10 k Anton Kuštrin, trgovec v Gorici 10 K. — 1 Mirna se je poslalo po Ant. Mozetiču darilo :-J: K. Darovali so namreč: Pet. Uršič, Iv. Fa ganeli in Ferd. Lipuš po 2 K, Jos. Pavleti; Faganeli vd. Alojzija, Drufovka vd. Karohn po 3 K, Iv. Lokar, Fr. Sandrin in Jož. Me« molja po 5 K, Iv. Tomšič in Jož. Šinigoj p l K. Iz pekarne in sladčičarne Karola I m ščika v Gorici je bila poslana velika vrez pšenične moke. — Na račun mesečnine j prišlo 37 K. -- Neimenovana št. 1. je jr spevala za december I-11 K, Neimenova št. 6 je izročil 2 K, Jos. Medved trg. v ii( rici 5 K, And. Leban in Simon Valtri- i Gorice po 1 K. Sodno-pisarniško osobje Gorici zbrano pri omizju ob 60-letnici vli danja Nj. Veličanstva je darovalo K 10 Prisrčna hvala za mnogoštevilne jubilejne d; rove! Vsi tisti pa, kateri so zamudili spon niti se ob tej priliki „ Dijaške kuhinje", m svojo zamudo popravijo ob prvi priliki.
Pevsko In glasbeno društvo v Gorici. (Pod™;
niča »Glasbene Matice v Ljubljani") priivi v nedeljo 13. decembra 1908. svoj re<Ii XIII. koncert v dvorani /frgovskega doma' Vspored koncerta: 1. Stanko Pirnat »Pomlad in jesen" (Stritar) moški zbor, i Stjepan Mokranjac: „Srbske narodne pe.sn s Kosova", mešan zbor. 3. Josip Michl: „N* zakonska mati" (Prešeren) sopran-solo s k\i virjem. Poje gospodična Klementina Hrovuii
4.   Km. Chvala: a) „Hubičky" b) „ZaIe'\ ženski zbor. 5. Josip Michl: „— da' jo iji bim". (Prešernova gazela št. 3) tenor-sol>> klavirjem. Poje gosp Viktor Črnko. 6. Josi Michl: „Ati!a in ribič". (Aškerc) balado ? moški zbor. 7. P. H. Sattner: „0 nevilti (S. Gregorčič) mešan zbor.   Zborovodja go j
' Jos. Michl.
{           Začetek ob 8. uri zvečer.
j           Vstopnice se prodajajo v trgovini g.
j Gabrščeka v nTrgovskem  domu"  in   na  iiu
' koncerta od 7. ure iu pol naprej pri blagajn
I           Cene sedežev:   Foteli  po 3 K 50 vin
i I. razred parter ali  galerija 2 K 50 vin., i
! raz;ed 2 K, III. razred 1 K 50 vin., stoji, č
8'J   vin.,   dijaki,   vojaki-nečastniki   in   pevi
slov. pevskih društev 40 vin. i           K obilni udeležbi uljudno vabi
j                                                          odbor
j             Simon Gregorčičeva „0 nevihti". — Ko s.«.
5.   Gregorčič peljal nekega dne v Gorico,, j i je na potu dohitela grozna nevihta s točo, 1 I je neusmiljeno ugonobila   pri   Prvačini   pulj
in trtne nasade. Pod živim vtiskom velika; j skega prirodnega pojava in pa groznega ia dejanja je napisal znano pesem „0 nevihti' Privrele so mu besede naravnost iz njegov^ mehkega čustvovanja in bistrega pogledu prirodo. Zatorej je v kratkih, pa značiiu besedah narisal ogromni prizor ob nevihti i nebu in bolestni prizor, ki se tačas vrči revni kmečki hiši. V trdnem zaupanju pro kmetovalec, naj bi mu nebo odvrnilo preief grozno nesrečo. Obupan omahne, ko mu n izprosna prirodna sila ne prizanese, n?{ uniči njemu ves plod skrbnega dela ter i vrže z družino vred v glad in pomanjk.mj Vsa ta čutstva je izrazil pesnik v rostnč in ob enem umetniški obliki. Moč be< slavljenega pesnika pride čudovito v velj ako se pesem pravilno deklamuje. Glasbeni pa razpolaga z mnogo obsežnejšimi sredstv nego deklamator. V svesti si tega je dobr znani skladatelj, župnik P. H. Sattner pi redil Gregorčičevo pesem za pet.»e. V svoje umetniškem čutu je dobro spoznal, da ima velik zbor pevcev in pevk v sebi dovolj me za efektno prednašanje ženijalne pesmi res je skladba izborno pogodila čuvstva, jih je položil v pesem Gregorčič ter jih i raza z vsemi sredstvi moderne pevske ume nosti. Veliki .'.bor Glasbene Matice v l)"1 ljani je prvi proizvedel Sattnerjevo skladb na spominskem večeru, posvečenem Simon Gregorčiču dne 19. jan. t. 1. v veliki dV( rani Narodnega doma. O skladbi je i/j^ „Zvou", da je izmed Sattnerjevih mešan zborov najboljši. Kajti v tej skladbi Je z»j skladatelj ob srečnem besedilu s krepko ii vencijo slike velikih potez, v katerih m« zarajala kfij srečno učinljivo muzikalna du§ (Dalje v prilogi.)
Priloga „Soir tt. 143. z dne ID. decembra 1908.
in odzvalo se je tudi srce, da je zalilo s čutom tematično zgrajeno delo. „Slovan" pa jo pri tej priliki imenuje „ogromno skladbo, k* je iz nova dokazala, da je župnik Sattner samorasel umetnik, ki bi moral v široki svet izza samostanskih zidin ter bi potem ustvarjal dela prve vrste".
Sattnerjeva skladba stoji v sporedu koncerta, ki ga priredi naše pevsko in glasbeno društvo v Gorici.prihodnjo nedeljo. Zatorej pcskusimb slediti poglavitnim motivomrM&3bW* in opozoriti na načine, kako je skladatelj izrazil čuvstva in besede pesnikove.    .
Skladba začne milo proseče z besedami: „Zanesi nam, zanesi Bog" v molitvenem slogu, pa se kmalu izpremeni in-stopnjuje-, ko se grozeče kopičijo temni oblaki nevihte. Rezke disonance (alt in bas) značijo bojazen. Nastop basa pri pasaži „besede grom in blisk očesa" slika oddaljeni grom. Spomin na „bič iz ledenih zrn zvit" budijo glasovi ženskega zbora, iz njih se sliši žvižganje iz šviganje groznega biča. Polja in vinogradi stojijo še v bujni rasti in osmospev ljubko slika ves prirodui slaj lepega solnfnega dnevu, pravo idilo s kmetov. Ali kmalu se zagrne ta prijazna podoba ob plahem pogledu na mračno nebo. Zavijanje vetra, ki je posebno značilno v ženskih glasovih, splošni trepet, ki je zopet uaznačen z markantuo disonanco, povzroči še iskrenejo prošnjo: „Zanesi nam, zanesi Bog", ki se oglasi v drugič.
Jako lepa in v srce segajoča je molitev, ki jo na to prednaša moški zbor. Pobožno zaupanje v božjo vsegamogočnost je izraženo v njej prav prepričevalno. Ob sklepu molitve se pridružijo moškim glasovom še ženski in skupno zaprosijo še enkrat — sedaj tretjikrat — nujno, goreče in obupno: „Zanesi nam, zanesi".
Zastonj! Nebo ne čuje prošnje, nevihta se razvija nadalje. Skladba je tu na vrhuncu. Vihar buči v vseh glasovih, bliski švigajo (alt in bas), grom pretresa nebo in zemljo, toča se usuje in neusmiljeno klesti (sopran in alt). Besede »končnn je cvet in sad obran" nam podajo sliko vsega neizmernega pusto-šenja in izzvene v prestrašeni, mozeg pretresajoči, skoro brezglasni (pianissirao) vsklik : „Gorje I" v najnižjih legah glasov. V človeku nastane življenska moč vpričo njegove onemoglosti nasproti ogromni prirodni sili!
Mirno, resignirano, skoro recitativno začne končni odstavek:   BOzre   se   kmet  na
strte nade....", a pri pogledu na „sinke, hčerke mlade" vzplamti divja, nepopisna bol in skrb v njem. Vsi glasovi se strnejo v zadnji, sedaj pa obupni, grozoviti vsklik (fortissimo): Gorje !
Ako ima človeški glas izr-aziti toliko vrsto različnih čuvstev, ki se vrstijo od trdnega zaupanja preko neme resignacije do groznega obupa, in naj predočujejo veseljn ob pogledu na rajsko sliko prirode, ustvarjajoče v prid človeka, pa tudi grozo sovražnega pustošenja -^"tedaj-^umevnoT^da je skladba izredno težavna. Težkoče povzročajo zlasti razni prehodi, nastopi glasov in njih prepletanje.
Le dobro izvežban zbor, izrednih vrlin jo sme postaviti na svoj spored z upanjem, da se mu posreči.
Umrl Je na Sveti gori široko znani posestnik in krčmar gosp. Josip Makarovič. Biag mu bodi spomin, preostalim naše so-žalje!
Opozarjamo na besedilo „ Srbskih narodnih pesmij" ter dveh čeških v podlistkih, katere se bodo pele v nedeljo na koncertu P. in glasb. dr.
Današnjo Steuilka ..Soče" je bila zaplenjena radi notice: „0 Bosno....."
Sl0«enskl mecen g. Josip Gor up vitez Slavinski je daroval zopet 50.000 K za dijaške ustanove. Hvala mu!
Miklavžev ve6er, katerega je priredil »Sokol" pri jelenu, je privabil toliko občinstva, da so bili polni vsi prostori; vse je bilo na tlačeno. Svirala je vojaška godba, petje angel jce v s spremljevanjem vojaške godbe je jako ugajalo, nastop Miklavžev je bil prav imponujoč, sledila je razdelitev daril, katerih so se neznansko veselili otroci; uo, Miklavž je prinesel tuli odraslim nepričakovana darila.  —
GregorČEČ-Tlima. -— Ginljivo soglasje vlada med voditeljema obeh ekstremnih strank v naši deželi. Gregorčič pomvtiskuje v „ Gorici" doslovno vse, kar razliva Turna v predale svojega tržaškega lista. Pa kako mu irapouuje vse, kar Turna blekne! — In šele zdaj pisari »Gorica" o razkolu med Turno in Gabrsče-kom, — ko je vendar dr. Turna odložil v narodno napredni stranki vse časti že 1. 1902 ,
Zalety.
E. Chvala.
Satientske devče co te žadny nechce ? co te žadnv nechce? Chalupu maš po tatovi,
na dvoie kun rehce. SafientskC devče, co te žadny nichce?
A co vy se ptate? Holou hlavu mate, starou babu doma k tomu, proč mne nenechate? Chtela li bych zl<5ho, mam ho od každeho. Zeleni už včnec neni pro dedka startžho.
Stranska pota.
Šmentano dekle, ali te nikdo neče ? ali te nikdo neče V Bajto imaš po očetu,
na dvoru kouj rezgeče. Šmentano dekle, ali te nikdo neče V
Kaj vi to vprašate? Plešasto glavo imate, k temu staro babo doma, zakaj me ne pustite? Če si hočem kaj slabega, imam to lahko od vsakega. Zeleni pa venec ni za dedca starega.
Hubičky.
E. Chvala. Ponejprv onehda na meznfčku reki jsem devčatku o hubičku. Dlouho se vrtela, dat mi ji nechtčla, a všecko svad&la na matičku,' inu, ach, na matičku.
Podruhe" onehda u rybnička
pt   dam, jak sladka
je hubički..
Zkueiti neht51a,
jeste se vrtela,
a všecko svadela
na tatička,
inu, ach, na tatička.
Potreti onehda neptam se vic,
ber, kde je, povidam,
sic nemaš ni«"..
Což bycb to nedovčd?
Dostal jnem zrovno hned
hubiček jako med
ylc než tisic,
bože, ach, vic než tiste.
Pogubi.
Najprej sem onkrat na mejniku
nagovoril devo
za poljub.
Dolgo se je vrtela
dat' mi ga ni hotela
in se le izgovarjala.
na mater
in, oh, na mater.
Vdrugič sem onkrat pri ribniku
povedal, kako sladek
je poljub.
Poskusiti ni hotela,
še se je vrtela
in se le izgovarjala
na očeta,
in, oh, na očeta.
Vtretjič onkrat ne vprašam več,
vzemi, kjer je, pravim
sicer nimaš nič.
Zakaj bi tako ne storil?
Dobil sem ravnokar
poljubov kakor med
več nego tisoč
oh, bože, več nego tisoč.
takoj potem, ko .... ni bil več izvoljen v deželni odbor. Dr. Turna je pridržal le de-želnozborski mandat, kateri pa je izvrševal tako, da je grdo blamiral stranko (— glej: občinski red — novi volilni red — deželni šolski zalog! —) Tekom sedmih let si je nabral tistib — 100.000, katere je hotel imeti, da lahko postane .... voditelj socijal-nih demokratov. To se jo zgodilo — in zdaj pljuje v skledo, iz katere je jedel in še vedno zajemal Naravno, da mora udrihati po Gabr-' ščeku! — L. 1902. se je ločil Turna od Ga-brščeka s prijaznim pismom. Toda mož je povedal, da je bilo vse njegovo javno nastopanje le — hinavSčina, ker je bil vedno so-cijalni demokrat; zato je bila tudi prijaznost do Gabrščeka !e — hinavščina, ki se je spreminjala v sovraštvo v tisti meri, kakor mu je rastlo tistih „sto tisoč" ter se je bližal javnemu prestopu v socijalno demokracijo. Po 1. 1902. Turna in Gabršček nista nikdar več skupno nastopala v politiki ne javno ne v vodstvu stranke. — Zakaj je dr. T. kuhal jezo na Gab., to je slednji tudi povedsl v svojih člankih, ki jih je moral napisati dr. Tumi v politiški album. — In glejte, zdaj ta vodja mokračev grozovito imponuje klerikalnemu vodji Gregorčiču! Dober tek! — Dr. Turna pa ubira proti Gabrščeku potrgane klerikalne strune! Nesramnosti in neslanosti, ki so že neštetokrat pogrete v klerikalnih listih, pogreva zdaj še dr. Turna! Klerikalci so bili gotovi, da ubijejo Gabrščeka najdalje v par letih, a vse laži, vse udriharije niso nič izdale. Naravno: saj Gabrščekovo delo na Goriškem je odprta knjiga, neštete so njegove pridobitve za narod v celoti in za posamič-nike. Zato je bil brezuspešen •es tisti ostudni boj klerikalcev proti Gabrščeku! Ako hoče dr. T. vse zopet pogrevati, svobodno mu! Enako mu je svobodno, ako hoče zopet ponoviti, da je Gab. pred njim kvitiral. Kar je Gab. povedal v člankih, ki jih je podpisal, to stoji in ostane nepobito. — Dr. Turna je bil na Goriškem že — obsojen, zdaj so izrekli nad njim smrtno obsodbo še tržaški Slovenci. Zato naj m le dobro počuti v objemu dr. Gregorčiča! Ni izključeno, da Turna ne postane <V Klerikalec, ako soui ne bodo plesali tako, kakor ni hotel plesati Gabršček !
NOVO SOkOlSko druŠIVO se je ustanovilo v nedeljo v Št. Andrežu pri Gorici. Pristopilo je k društvu takoj 76 udov. Starosta je brat Andrej Za v a d 1 a v, podstarosta pa brat Alojzij B r a j n i k. Društvo je poslalo v Prago brzojavko, ki se glasi: Najmlajše telovadno društvo „Sokol" v Št. Andrežu pri Gorici izraža bratom Čehom svoje simpatije v njihovi borbi za svoje pravice. — Pozdravljamo z velikim veseljem to novo sokolsko društvo, prepričani, da bo dobro vspevalo v čast in ponos Št. Andreža ter slovenskega imena ob jezikovnih mejah.
Vedno Stara pesem. — Gregorčič m njegovi kompanjoni so se bahali 1. 1899, da Gabršček in „Soča" bosta brcala največ dve leti, potem izgineta. Tako zelo so zaupali v uspeh tistih lumparij, s katerimi so se bojevali proti nam. Ali „SoČa" je vitežki pari-rala vsak udarec, vsako laž pa je odbila tako, da se je ta maščevala na klerikalcih samih. — Ni je bilo prilike, da nismo zaprli sape klerikalnim lažnjivcem. Ali tu so pokasali in še kažejo najvišjo stopnjo vstraj-nosti v — nesramnosti. Ko smo jih natepli po lažnjivih ustih, tedaj... umolknejo za nekaj časa. Toliko pošteni niso še bili, da bi bili preklicali le jedno laž. Ko pa menijo, da se je vsa reč že malo pozabila, začnejo od začetka in hrabro mečejo okoli z lažmi, zavijanji in lumparijami, ki smo jih že nekajkrat po vrednosti zavrnili. Izjavljamo, da se ne spuščamo v polemike zopet in zopet o stvareh, ki smo jih že odpravili. Ako klerikalci ne znajo z boljšim blagom napolniti predalov svojih listov, tedaj naj premlevajo in pogrevajo stare reči, kolikor jih je volja, — „Sočini" naročniki ne hrepene po takem čtivu.
Klerikalno divJaŠtfO. — Iz Karaenj na Vipavskem nam poročajo, da je 5. t. m. zvečer napadel župan Vinko Vodopivec, znan zagrizen klerikalec, v družbi s Francem Vo-dopivcem Dominika Vodopivca, ki je močno poškodovan ter ima zlomljeno kost ključnico med ramo in vratom. Zdravnik h Ajdovščine je bil klican takoj ponoči k poškodovanemu Dominiku Vodopivcu. — Mislim o,'da je vse to sodni oblasti že znano. Podrobneje bomo še poročali.
„Karsigau\ —• Nemci v Gorici so ustanovili, kakor se   čuje,   za  podružnice „Siid-
marke« na Primorskem in Kranjskem „Karst-gau". Predsednik je neki profesor.
Y Stafl gori v Gorici je umrl pred par dnevi 19 letni Ivan Merljak. Ta fant je hodil v ozeljansko občino ženit se. Tako je bil tudi koncem novembra v neki gostilni tam. Baje je bil precej prepirljiv in je prišlo do prerekanja tudi oni dan. Prišel je bil tje z bicikljem; ko ga p ni našel, ko je odhajal, je prišlo do prerekanja in pretepa. Merljak je baje mahal z nožem okoli. Bil je ranjen in ranam je podlegel. V nedeljo so ga pokopali. Zaprtih je radi tega 6 mladeničev. — Kako se je vse vršilo, dožefle preiskava.
Zmrznil |e v Gorici za Ceconijevo vilo ob Solkanski cesti neki neznanec, star okoli 50 let, oblečen delavsko. Včeraj zjutraj sta ga našla dva delavca ob zidu slonečega; bil je bos. Skušala sta mu pomagati, izdihnil je še parkrat ter umrl. V žepu je imel 40 v zavite v rdečo ruto.
V deželni lllš! vlada velika potrtost, ker ni bilo za jubilej nikakih odlikovanj. Pred časom se je mislilo za gotovo, da dobi Pajer baron-stvo, pa še kdo drugi je upal, da vlovi kako odlikovanje. Ali nič ni bilo. Seveda ne. Redov za zločinsko obstrukcijo in za laži o užitnim še ni; zato se ne more odlikovati visokih gospodov obstrukcionistov in užitninskih farbarjev. Za prelomljeno prisego se ne daje baronstva. ~- Da ni bilo v deželno hišo nobenega odlikovanja, s tem 80 obstrukcionisti obsojeni z najvišjega mssta!
Dr. Turna — obsojen v Trstu. — Kako je
bilo na velikem shodu v Trstu s socijalno demokracijo in še posobe z dr. lumo, smo že povedali. Iz govora dr. RybArevega na naslov soc. demokracije in v prvi vrsti dr. Turne posnemamo še to le:
„ Nekaj bi si dovolil pripomniti glede našega šolskega vprašanja. Povedal sem že, kako so se socijalni demokratje vedli ob našem šolskem vprašanju. Ali naravnost ali pod pretvezami : vedno so nastopali proti tej naši zahtevi. Znano je morda že, da je bil posl. Pit-toni pozvan, da bi šel radi naše šole z mano k ministru. Ali Pittoni ni hotel iti! (Hrupni klici: Čujte! Čujte i) Če je šel sam, mi ni znano. (Smeh.) Tako so socijalisti podpirali naše korake I Škodovati so nam hoteli, ne pa koristiti I (Hrup.)
Ako imajo res tako moč in tak vpliv, kakor se vedno bahajo, bi bili lahko, lahko izposlovali uresničenje to naše pereče zahteve. Oni skrbijo le za-se, ne pa za nas Slovence. V resnici pa ne morejo niti zase nič doseči, kanio-li da bi za nas Slovence mogli kaj doseči!! (Pritrjevanje.)
Tudi dr. Turna je bil še nedavno temu drugačnih misli o moči in vplivu socijalno-demokratičnih poslancev. Lani in letos — ko se je šlo za to, da se izposluje »glasbenemu in pevskemu društvu v Gorici" državna podpora, se je dr. Turna, kakor predsednik tega društva, obrnil do mene in ne morda do Pit-tonija in Pagninija. Ne da bi si hotel prisvajati kako zaslugo, ampak konstatujera le dejstvo, da sem rad ustregel njegovi želji. (Viharno vsklikanje: Čujte! Čujte!)
Do mene se je obrnil, da-si sera izvoljen le za tržaško okolico, da-si se mi je na shodu socijalne - demoki-acije minole nedelje odrekalo — kakor poslancu okolice — pravico vmešavati se v stvari, ki se tičejo mesta tržaškega. Za to ne smem govoriti, pač pa me je dr. Turna celo prosil, da govorim za — Gorico. (Veselost. Krik.)
Jaz bi danes ne govoril o tem, ker je to le malenkost in ker sem storil le svojo dolžnost, kajti vsakemu slovenskemu poslancu je v dolžnost, da pomaga, kjer treba koristiti naši skupni narodni stvari. (Frenetično odobravanje.) Ali, če nam danes dr. Turna očita celo šviudlarijo, sem moral to povedati in pripominjam, da morem vse dokazati z njegovimi lastnimi pismi. (Zborovalec Negode je napravil mej-klic, ki mu je sledilo splošno odobravanje.) Nočem govoriti o osebnih lastnostih dr. Turne, ker me vežejo prijateljski odnošaji do njega. Ali če bo dr. Tuma govoril bolj jasno o naših nšvindlarijah", uverjen naj bo, da mu ne ostanemo dolžni.
Tako so torej zasluge socijalnih demokratov za napredek tržaških Slovencev!!
Socijalisti nam očitajo tudi naš „ Narodni dom". Navadno nam očitajo, da smo buržo-azijci, kapitalisti, ki povsodi gledamo le na svoj dobiček, da povsodi hočemo le izkoriščati, izrabljati, izmozgovati. Novopečeni socijalist dr. Tuma pa nam očita sedaj, da naš „ Narodni dom" nič ne nese!! (Smeh) Mi smo sezidali to hjšo, ker je bila nujno potrebna. Temu dokaz so tudi — socijalisti, ki so tudi že imeli tu svoje shode. (Klici: Tako je!) Dr. Tuma pa naj si ne razbija glave zavoljo naše posojilnice. Ob gradnji te hiše jo J8 vodila sicer ljubezen* (Viharen aplavz), ali investirani denar se pošteno obrestuje, nosi toliko, kolikor mora nositi ob pametnem gospodarstvu 1 (Odobravanje.) S tem naj se zadovolji dr, Tuma.
Še neko zaslugo pripisuje dr. Tuma socijalni demokraciji. To namreč, da nas tržaški Italijani, ne zmerjajo več s „ščavi". S tem hvalisanjem je dr. Tuma dokazal le eno, namreč, da — živi v Gorici!  (Veselost). Se nas
zmerjajo 8 stavi, Četudi ne v toliki meri kakor nekdaj. Tako ne ve dr. ruma šfl nekaj drugega. Ko so se nedavno soeijaKsti vračali z nekega izleta pri sv. Križ«, so pred „ Narodnim domoja" kričali „ščavi" in žalili našo narodrost. (Urnebesen krik.) Ali je tudi to zasluga slovenskih socijalnih demokratov ? 1 (Ploskanje.) Na to naj nam odgovori dr. Turna!
Danes nočem rabiti ojstrejših izrazov, ker sem prepričan, da je dr. Tuma napravil socijalni demokraciji najslabšo uslugo s tem, da je začel tako nastopati. Dr. Tuma ima na sebi to lastnost, da škoduje vsaki stranki, h kateri je pristopil.
Najprej je bil z Gregorčičem. Potem je ustanovil na Goriškem slovensko liberalno stranko. Ali iudi tu mu ni bilo dolgo obstanka. Začel je spletkariti proti njej. In jaz sem uverjen, da ni daleč dan, ko zapusti tudi socijalno demokracijo, kakor je zatajil svoje lastno dete na Goriškem. Že kažejo razna znamenja na to. Lani je izdal posebno brošuro, v kateri je kričal proti nagodbi z Ogrsko, opisovaje jo kakor največje zlo. Klical je, da je v dolžnost vsakomur, da se bori proti nagodbi. In kdo je navel dr. Turno k tej brošuri? Brošura socijalnega demokrata dr. Rennerja. Dr. Tuma je izdal ono brošuro, da se prikupi socijalnim demokratom. A kaj se je zgodilo? Vsi socijalisti so glasovali za na-godbo! (Senzacija.) Tako vidimo, da je dr. Tuma že ob prvem svojem nastopu na socijalno demokratičnem pozorišču prišel v nasprotje s — socijalno demokracijo! (Veselost). Tako bo še večkrat in on zapusti zopet stranko ali dobrovoljno ali nedo' rovoljno. On je stranka za-se. Od je vsikdar — aristokrat. Njega ženira hoditi v stiki z delavcem. To je pokazal povodom slavnosti društva „Kolo". Dr. Tuma se čuti domačega le v svoji lastni družbi. Pokazal je tudi sedaj, da mrzi siromake — delavce. V „Del. listu" poživlja inteligenco na boj in noče imeti posla z ma-zači. S tem meni slovenske novinarje. A kaj so ti naši novinarji? Veliki reveži in trpini so, ki morajo za skromno plačilo mučiti se dan in noč. In takim siromakom očita dr. Taina njih skromno plačo. V plačilo jim daje le naslov — mazači. (Silen hrup.) Kaj takega zmore le tak socijalni demokrat, kakoršen je dr. Tarnal" (Frenetičenaplavz. Razni vskliki).
Zamenjan klobuk- — Na vojaški jubilejni slavnosti v ponedeljek zvečer v Centralu v Gorici je bil zamenjen polu-cilinder, v katerem je utisnjena tvrdka Medved, na notranjem traku sta črki F. L. Kdor je zamenjal klobuk, je naprošen naznaniti to našemu upravništvu, da izve lastnika zamenjanega klobuka; gospod, kateremu je bil zamenjan klobuk, je moral oditi s starim polu-cilindrom.
Ideil namizne WdB je vsled svojega izbor-nega ukusa in redilnih snovi že nad 100 let povsod priljubljena in priznana Rogaška voda iz Tempel-jevega vrelca, — ter zasluži vgled svoje protikatarične in prebavo pospešujoče moči, posebDO v tem času — splošno po-zornOst-
LlstniCl. — Radi obilega gradiva smo morali več dopisov odložiti. Pridejo deloma v BPrim.B, deloma y „Sočou.
V3ŽH9. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu.
»Ban HM", roman iz Kristusovih časov, spisal angleški general Wall ace, — je izšel v drugem docela noyem prevodu, kateri je oskrbel znan slovenski pisatelj. — Knjiga je izšla v priljubljeni obliki, kakor „Trije mušketirji" ali „Ana Korenina". Prodaja se pa le v dobro platno vezana po 450 K, s poštnino K 4#80. Naročila sprejema „G o-riška tiskarna" A. Gabršček.
^Kažipot" po Goriškem se letos razširi najbrže tudi na Trst, kakor je že bilo pred leti. — Ta knjiga je povsod v rabi ter je postala že neizogibna potreba za najrazličaiše potrebe.
Oglase sprejemamo do 15. decembra. „Kažipot" dobč brezplačno vsi naročniki „Scče\
Moil-ov Seidlitz-prašek
je sa na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred  vsemi dragimi dra
stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicaml.
Cena orig. škatlje K 2'—
Ponarejanje se sodnijsko zasleduje.
Roil-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje života. — Bolečine olajSuJoCe in okrepčajoče sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenja vsake vrste. Orifi:. steklenica K1-90 - Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dtmaj, i.
Tuchlauben 9.
3r.loga v Gorioi v lekarnah: G.  Cristofoletti,
A. Gironcoli.
Zveza narodnih društev.
Kmetsko-lzcbrtževafino društvo »Potok" < Jamljah
je imelo v nedeljo dne 6. t. m. svoj ustanovni občni zbor, kojega se je udeležil kot odposlanec „Zveze narodnih društev" Damir Feigel. N<* pojasnilo o pomenu samoizobrazbe v društvih je sledila volitev odbora. Izvoljeni so: Anton Soban, predsednik; Alojzij Bone t a, podpredsednik; Anton Petelin, tajnik ;AntonPahor, blagajnik; Ciril Marušič, Janez Pahor, Anton Soban, odborniki; Jožef Pahor in Štefan Soban, preglednika. Na občnem zboru se je sklenilo naročiti si sledeče liste: „Soča% »Edinost", „Našglasa, primorski gospodar" in „Primorski list". V društvo se je upisalo že lepo število za stvar zelo unetih članov. Svojemu najmlajšemu društvu želimo kar največ uspeha pri njegovem delovanju m povzdigo izobrazbe v Jamljah I
Predavanje V Opatjem SOlU priredilo je preteklo nedeljo tamošnje društvo „Kras". Predaval je dr. Dinko Puc „o ciljih slovenskega naroda". Govornik je v skoro poldrugo uro trajajočem govoru poljudno označil naše cilje v narodnem in gospodarskem oziru. Poslušalcev je bilo izredno veliko, dokaj nad 100, ki so z velikim zanimanjem poslušali izvajanja. Koncem govora zahvalil se je predsednik društva g. Auton Marušič predavatelju, na kar so vsi prisotni zapeli našo himno „Hej Slovani".
Ni KorliDlcI pri Grahovem se je v nedeljo, dne 29. pr. m., ustanovila narodna čitalnica. Pristopilo je takoj 40 zavediih mož in mla-deničev. V odbor so hili izvoljeni soglasno sledeči gg.: Predsednikom Franc Kokošar, podpredsednikom Ivan Ortar, tajnikom nad-učitelj Josip Prijatelj, blagajnikom Ivan Brovč in odbornikom Ivan Šorii, Andrej Močnik in Franc Šorli. Namestniki so: Josip Brovč, Franz Florijančič in Ivan fctenkler. Pregle-dovalca računov: Jernej Brovč in Peter Brovč. — Društve&a soba je v hiši Ivana Brovča na Koritnici št. 129. — Društvo je naročilo sledeče časnike: »Slovenski Narod" „Sočo", „Primorca", „Naš Glas", Primorski list", Kmetovalec" „Domače ognjišče". nEdinost" pošilja brezplačno g. Joško Cvek, c. kr. finančni uradnik v Trstu. Pristopilo je društvo „Slovenski Matici" in družbi sv. Mohorja.
Možje in mladeniči, vstrajajte krepko na začrtani poti prosvete, da se tudi v naših gorah vzdrami narod iz spanja.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Volitev predstojništva delavske zavarovalnice preti nezgodam za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. — Pred-stojništvo te zavarovalnice je še zmeraj v pretežno italijanskih rokah.
Kriva temu je, poleg neprimernih pravil, naša slovanska neorganizova-nost.
V olitev se vrši vsako drugo leto; vsakikrat tri od šestih kategorij, v katere so razdeljeni zavarovani obrati. — Vsaka kategorija voli po jednega zastopnika podjetnikov in jednega zastopnika delavcev, ter obema po jednega namestnika.
Letos volijo te-le kategorije; i. železnice, podjetništva za prevažanj? in skladišč blaga, natovorišca; 2. rudarstvo in plavšarstvo, kovinarstvo, stroji, orodje itd; 6. papir, usnje, lesene snovi in rezljanje, kmetijski in gozdarski obrati, mlini.
Volitev bo dne 16. decembra t. 1.
Za to volitev se je izmej tržaških Slovanov sestavil poseben akcijski odbor, kateremu načeluje g. dr. Edvard Slavik advokat v Trstu.
Glasovnice so vse razposlane vsem podjetnikom (delodajalcem) za njih in za delavce. Kdor še ni prejel glasovnic naj   se takoj  oglasi   za nje.
Kdor je prejel glasovnice, naj jih pravilno podpiše, oziroma da pravilno podpisati od delavcev: delavska glasovnicamora nositi podpis poverjenika delavcev in podpis samega podjetnika
Pripominjamo, da se kandidatje določijo sporazumno med primorskimi, kranjskimi io dalmatinskimi zastopniki.
Glasovnice naj se dopošljejo pravilno podpisane >Trgovsko - obrtnemu društvu« ali pa našemu uredništvu.
Politični pregled.
V  poslanski Zbornici je opravičeval včeraj ministerski predsednik Bienerth razglas nagle sodbe nad Prago, potem pa je govoril o laškem vseučiliškem vprašanju, rekel, da je zahteva Lahov opravičena in da vlada predloži prihodnji mesec zakonski načrt o ustanoviti laške juridične fakultete. Posl. Hribar je vprašal: Kaj pa je s slovensko juridično fakulteto? Bienerth je molčal na to, povedal pa, da se je želje Lahov priznalo tudi od nemške strani l
Za slovensko  obrtno šolo v Trstu je stavil
poslanec dr. Rvbai- v poslanski zbornici predlog, v katerem poživlja vlado, naj ukrene takoj predpriprave za ustanovitev slov. državne obrtne šole v Jm \.
V  fUSlli dumi je izjavil Izvolskij, da ruska vlada ne prizna aneksije Bosne in Hercegovine. Za obče priznanje aneksije pa je potreben soglasen sklep vseh signatamik sil. Torej se spor reši najbrže z orožjem.
Zaplemba orožja v Bosni. — Kakor poroia
„Pesti Hirlap",je bosanska vlada izdala uka/, dr. mora prebivalstvo brez odloga izročiti oblastvenim organom sploh vse orožje, katero ima, pod pretnjo strogih kaznij.
Razne vesti,
OberdankOVa mati. — Pred par dnevi je umrla v Trstu stara 73 let mati onega Viljema Oberdanka, ki je dne 20. dec. 1882. konča? svoje življenje na vislicah, ker je hotel z bombo ubiti našega cesarja v Trstu. Oberdank je bil prijet in vojaška sodnija ga je obsodila na smrt. Od takrat vsi irreden-tovci častijo Oberdanka kot narodnega muče-nika. Pri pogrebu Oberdankove matere so nosili člani društva „La fjiovane Trieste" vence z laškimi trakovi in napisom: I giovani Triestini alla madre di Oberdauk. Bili so aretirani pri pogrebu in venec odstranjen. Oberdankova mati je Slovenka iz Šempasa pri Gorici, Viljem je bil njen nezakonski sin, v Trstu irredentistično vzgojen. Mati se je sramovala sinovega čina.
Velika Trubarjeva sla 'nosi se bo vršila v
soboto dne 12. decembra 1908. točno ob 8. in pol ud zvečer v veliki dvorani „ Narodnega doma" v Trstu. Priredita jo „ Učiteljsko društvo za Trst in okolico" in akadeaiično fer. društvo »Balkan".
PrebiialsiM SVeta. — Prebivalstva na celem svetu je 1 milijarda in 450 milijonov, ki je porazdeljeno tako: v Aziji 800 milijonov, v Evropi 320, v Afriki 210, v Ameriki 110, v Avstraliji 10. Od teh jib nosi obleko le 500 milijonov, 250 milijonov jih je sploh brez obleke, 700 trilijonov je deloma pokritih, 500 milijonov ; ebiva v hišah, 700 milijonov v luknjah in jamah, 250 kar pod milim nebom.
Podporno društvo za slovenske vellkošolce na Dunaju je za mesec december razdelilo čez tisoč (1000) kron med revne slovenske akademike, ki so v zadnjih dneh mnogo trpeli, ker je bila „mensa academica" zaprta. — Odbor.
Pred tržaško poroto je uil oproščen bivši sodni oficijal Nagrizi, ki je bil obtožen uradnega poneverjenja.
Poraba tobaka v Avstriji. — Letos se je
prodalo v Avstriji 25.037 kg tobaka za njuhanje, 508.952 kg za kajenje, cigaret 1.446,065.356 in smodk 417,261.464.
Slovenska Tlirkinja? - Iz Aleksandrije poročajo, da je neka 24 letna  Slovenka   po-
stala Turklnja. V Aleksandrijo  je   prišla leta 1902. Odkod je doma?
Potopila SB J8 baje torpedovka avstr. ogr. mornarice „Huszar"-; zadela je na peščine ob dalmatinski obali.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Akoje oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravncjie inseriranje sa trgovce in obrtnike.
Koliko jo manjših trgovcev in obrtnikov v Gorioi, katerih na dež-II (in celo v moatu) nihfio ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna.
Bncnnrlirna zlI>ožiia slov., nemšč. in i tal. išče BUapuUlUUCi siužbe kot blagajničarka ali v kaki pisarni. Naslov pove naše upravništvo.
Išče se
mlad mož, zmožen popolnoma slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi — za mesto v nemški pokrajini. Oni, ki so zmožni tudi hrvaščine ah italijanščine imajo prednost. Ponudbe pisane v nemškem jeziku, je nasloviti na naše upravništvo pod šifro: »Trgovska moč".
Prua goriška touarna
umetnih ognjeo
s strojnim obratom izdeluje: rakele,
bengalične   ognje,  rimske   sueče,
kolesa itd. itd.
posebnost: papirnati topiči
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 < 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. ==
ferd. Hlakuc
pooblaščen in priznan pvrotehnik
Gorica, tekališče Frana jos. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske palače.
Varstvena znamka: ..Sldro"
L Capsi€i oomp.
Nadomestek za                      ¦           ||
Anker-Pain-Expeller
je povsod pripozsano kot  najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno
80 vin., K 140 in 2'— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko sidrom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA
k „tlatem levu" v Pragi      Ep? Elisabethgass« Stov. 5 nova. W{T
Onavao razpošiljanj«.                  |i\JL//'!
— ¦          '                         II             BW7/,1
Phonola
je nek. aparat,   ki   se  ga   pristavi h glasovirju, da zaniore vsak — tudi
oni, ki se ne razume prav nič na glasbo —  igrati  kakoršenkoli  komad
prav izvrstno.
Dol.ieiii aparat je na ogled in tamkaj <l;ije tudi potrebna pojasnila z a s-1 o p n i k in z a-
1 a g a t e I j
Rajntund Kren
Gorica, tt Teto.
M. .'Horvat
Št. 671/08.
klobučar v Gorici, Gosposka ulica št 12,
OBJAVA.
Varuštvo podpisanega  zavoda je  sklenilo  znižati merilo
za eskompt zastavnih pisem,   katero  je  tačas znašalo po 94°L Edina  izdelovalniea  raznovrstnih   čepic „n   ««„„••!           i           i         e\ . t\t\t\ t-  .           rt^„                               '
za dmštva>                   m P0S0Jlla P°d seskom 2<U)00 R m po. 93% za posojila nad
.'    -        ^ ¦:-^-.*r*-^fc§S5.JS?. n*L$}°o za vsa posojila brez razlike^
osebnost: JlRpJUfi ffi gg MfiSEFJG.          ^ tej naredbi je varuštvu dalo povod trajno nazadovanje
zaznamovanja rentnih papirjev.
Velika izber raznovrstnih klobukov. Cene zmerne blago >pr«e.vrslc^
V GORICI, 5. d-cembra  1908.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles in Si. valnih strojev pri
BATJEUI
G opica Dia Duomo 3—4.
Prodaja tudi na mesečne obroke.
Novi ceniki franko.
Stara dvokolcsa se eiuajlirajo po ceni z ognjem.
||a prodaj je gostilna
s posestvom na Slov. Koroškem pri farni cerkvi, poleg žel. postaje ter premogokopa. Dve postaji oddaljena od Celovca. — Hiša je enonadstropna, no-vozidana, s hladno, obširno kletjo, jako pripravna za večjega vinogradnika ali vinskega trgovca.  —  Kupci naj se bla- j i F„ «««.mu wu«u.                          .
govolijo obrniti na Fp. Kam »ikarja • z» ^kJ^^E? sorlSke S
v  Ljubljani, Soteska 4.
a fiipotečnega kreditnega zavoda poknežene grofovine Coriške-Gradiičanske.
Dva Žagarja
trezna in zanesljiva, išCem za Gorenjsko.
Ponudbe   s   spričevali    in zahtevo   plače  je  pošiljati  na
J. Ffbančič Tura-Tupalče pri Kranju.
Andrej Fajt
pekovski mojster |
v terici Corso Franc. Gius. št. 2. % ¦—~   Filijalka v Dornberga.   ~^s 8
Sprejema naroČila vsakovrstnega 2 peciva, tudi najfinejega, za nove 1 maSe in godove, kolače za bir- 8 mance, poroke itd. Vsa naročila S izvršuje točno in natančno po želji g naročnikov.                                          m
Ima tudi na prodaj različne moke, • fino pecivo, fina vina in likerje S po zmernih cenah.
Denar prihrani, kdor kupi izgotovijeno pohištvo pri
Ant. Brešcak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalegi najbogatejšo Isbero pohištva vseh slogov za vsan stan, priprostega in naj-
jinejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
•oiijeji) ui siuiz
'B|epaj6o fou)6|d ui 8dj$ bu aqopotf
*eza|az z; o/lisjijori oucj|zb}j
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavn" ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verancfo. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točam a z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Šivilje pozor!
Vse potrebščine za napravo modnih oblek, okraski, svila, baržun, pliš in podlage vseh vrst kupite od sedaj naprej po izjemno nizki ceni
v Trgovskem Domu Pregrad & Cemetic Gorica.
Na sredi ItačtoSJa 7.
TRGOVINA NA OflOBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalide nlroberfikeaa !n d rabimo« blaga ter tkaali, preja Ia niti I.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše sivanke za šivalne strojo.
POTREBŠČINE
za krojaio in Sevljatfd.
Sidtlnjlco. — Rožni venel. — Masne knjižico.
tišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje   oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgiL
ufcn Central
Grand Elektro Biaskop
Piana Gionastica - Corso Ciss. Verdi • Via detla Siimastlea.
Internacionalno gledišče živečih,
govorečih,  pojočih  in  igrajočih
podob.
9. Lenzaeijonelnt vspored:
Cesarski ma?eyri 1908. na Ogrskem. (Jako iepi pos-ne ki iz vojaskega življenja v 40 Wsnih oddel-Ha\~« Jair°bni gUL\ (Humoristlfine slike). -Le *„S, PfSola*oin- (Kolorirane slike). - Pomlad je tn!   Smešne slike).   -  iz ljubezni- do hBere
-Kaj povedo   Čevlji.  Komična   povest v   mnogih   o<fdelk.h). -  Zaljubljeno    pismo. (Konrične slike).
Predstave:
ob delavnikih 3 velike predstave ob 5., y37. jtt 8. uri zvečer. Ob nedeljah ta praznikih prva predstava ob ioy.
zj. in pop, ob 2, 3,4,5, 6,7. in 8. uri zv. oi) sredah in
sobotah ob 5. nri predstava s posebnim programom za otroke in dijake, kjer plača vsak otrok le 20 vin. v
kateremkoli prostora.
Dsaka predstaua Iraja čez 1 uro!
Vsako sredo in nedeljo popolnoma nov vspored.
Peter Cotič
čevljarski mojster
GORICA,  Raštelj 32  (v lastni hiši). PODRUŽNICA
t Gosposki ulici štev. 1. nasproti „Ionta".
Sprejema vsakovrstna naročila po meri
in poprave.  Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti. Velika zalega vsakovrstnih izgotovljeiiili edjev.
Edino zastopstvo najboljšega čistila (krema) za čeulje in
USIlje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Pazite na znamko in zahtevajte izključno le take škr.tije, ki nosijo grb so. Cirila fn ITletoda. Vsi drugi izdelki niso pravi.
CENE ZMERNE
Znižane cene!
Vsakdo,
Znižane cene!
ki pride v Gorico nakupovat si razne potrebščine za zimo,
naj  si  V   lastno  kOPiSt  ogleda  poprej  blago   pri  solidni  domači  tvrdki
J. Zornik v Gosposki ulici št. 11.
Tu dobi posebno veliko zalogo zimskih pletenin, Daegersrajc, rokauic, nogauic, golenic, uolnenih rut, uolnenih in suilenih šerp, kožuhounih boa, gorkih podoblek vsake velikosti.
Najlepša zaloga bordur za obleke, suile, žamete, pliša in uolne iti vseh potrebščin za šivilje. Pasoue^ moderce, dežnike, predpasnike, galoše.
Belo in barvano perilo za gospode, krauate, itd,
Uence, cuetlice in pajčolane za neueste.
Usnjate torbice, toiletna mila, dišave, glaunike itd.
fiorke Himalaya čeulje za dom vsake velikosti, priporočljive posebno proti trganju v nogah.
^[Znižane cene! fa leden znatno znižane Gene.
Znižane cene!
Tr^ov^ko-obrtrja zadruga V Gorici
reg-lstrovana zadruga a neomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge t Goricic je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne SO. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: 23             Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po
$21    2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 8L obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izpoBojevalct določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto nradnine V«* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4*1»*, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruge objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Pozor!
Pozor!
Najnovejše plošče za gramofone
po 5 kron.
Jumbo orkester- Ljubljana.
Št. 08. — Naprej, koračnica Triglav,       „
„ f>9. — SokoMa Zrinsluj
„ 60. — Belgijska     ., Hcberlus      n
,. 61. - Banovci,
Rokovnjači, „ „  62. — Pozdrav iz Ijubljane, koračnica
Slovenska koračnica I. „  63. -                     „       II.
*    ni.
„ 64. — Pozdrav z Gorenjskega, I. valjček
„ 65. — Humoristična polka Pozdrav iz daljave „ G6. — Slovanska četvorka št. 1, 2, 3
„             n        „   4, 5, G
'   „ 67. — Slovenski dom I.
n      H. .
„ 68. — Narodne posmi I.
»   n.
,,  69. — Fantazija iz opere Amazonkc I.
n  70. — Dvospev iz opere Zrinskij
Finale    „     „          „
„  71. — Domovina, pesem
Ksenija, Intermezzo
f „ 72. - Penso
Podoknica
Pesmi.
Poje J. Povhe, spevokomik slov. gledališča ? LJubljani,
Št. 73. — Mornar sem čii in mlad iz operete „Geisha" Kappi, pesem iz operete „Geisha" „  74. — Tam iz Spanje,  iz  operete „Cigan baron" Izbrišimo to! „   75. — O te ženske, iz operete „Nečak
ljubljanski postrešček, iz op. „Nečak"
„  76. — Imel sem ljube tri
Oj zlata vinska kapjja ti
„  77. — En starček je živel (Deseti brat) Jos. Povhe Svinčeni vojak, dvospev iz operete „ Mam seli Nitouehe' Danilova Povhe „ 78. — Sezidal sem si vinski hram,   \     . ^ Podoknica, iz op. ..Peharski   '5';?°''" plemiči"                            ~>:c  • "
'I«-a 2
- Dkazi! Sam?
„   81. — Prišla bo spomlad, Ko pridem*    s
jaz k' tebi po noč                > " p
Po gorah je ivje, če si jezna |c,=s _c
„ S2. — Škrjančckpoježvrgoli, NakIopi(g»§>'|
sva sedela                        °i§*0
Lahko noč, Rožmarin            '   ^
„ 83. — Mladi vojaki                    \    -~
Ženski zbor, iz op. ,Ama-      % h ^ §
zonke"                        (.®,N "%3 =•
„ 84. — Srečni Japan,  iz operete [cu.^ > ¦& .5,
„Geisha"                     j    ~~'v
Po jezeru                         '   »»       >
„   8~>. — Martin Krpan                    (Izvaja A.
Rokovnjači. Mozol, Rajtguzen fVerovšek
v 86. — Legjonari, Boštjan Jež   A. Verovšek
„       Baroka Jež   Danilova ,  S7. — Obloški Tonček (Rokovnjači) ,
Protestni shod proti podra-     rt:S
ženju piva                       l '«*§
„ 88. — Deseti brat, Dolef                 f L°
,       , Gostilniška scena t     <
Vse zgorajnavedene plošče se dobi v knjigarni
A. Gabršfiek v »Trgovskem Domu".
Cenj. dame in gospodje   - pozor!
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria«  in  najboljšega
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
Orisinal-ictoriastroiJpd0elŠtni
uporabi brezšumno.
Originai-Victoria stroji ^jf
za domačo rabo in obrtne namene.
Oripal-Victoria stroji pŠjS
za umetno vezenje (rekamiranjc). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Originai-Victoria stroji $™%t
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Originai-Victoria stroje. Edina zaloga »Oiglnal-Victoria« strjev in drugih šivalnih strojev, dvokoles »puch<, orožja, munlcije In vseh lovskih priprav pri tvrdkl
KERŠEVAN1 &-ČUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popra Tljalnica HI V A CASTELLO st. 4.
HRICTDFI Ff P8- namizno orodie in posodje
friznano težko posrebrnjeno najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd.
Ghristofle & C- Dunaj »¦ *»«»*5 g*****.
Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih  zastopano  po   prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Chriatoile.
Največji dobite!; Mark 600.000
Naznanilo
sreče.
Za dobitke garan-1 tira država
Prvo žrebanje 17. decembra Vabilo k udeležbi
===== dobitnih Sans =
pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri le
9 milijonou 841.476 mark dobilkouj
1            (iluvni dobitki te prekoristne denarne loterije
I so sledeči: Največji dobitek jo v srečnem slučaju 1 I 600.000 Mark.                                                         I
J 1 premija h, 300.000 Mk. I 1 dobitek a -10.000 Ml,- 1 I I      »        »200.00.1         I       1             »30.000   »   8
I 1               »   (»0.000   »            7      »         20.000   j   S
I 1               »   50.000   »            1      »         I.;).000   >   J
I 1               >   45.000   »11»       » 10.000    »    |
1      »        »   40.01-0    '          4fi      »       »   5.000   »    !
1     .       »  35.000   »       U){     •      •  tf.noo   »   H
i    »      » ao.ooo  »    I k;:j    >     • a.ooo  »  ;
i dobitek »mo.ooo  »      53»    »     »  i.ooo  »  «
1        »        »   60.000    »        «93      »       »      300    »    j
1       »       »   50.000         J   181             »      200    »   jj
V celem obsega loterija, katera je 7 razredov ,'S
razvrstena   100.000  srečk s 48.405 dobitki v  8 ''
premijah,  tako da mora  približno  polovica vseh ii
srečk z gotovostjo zadeti.                                         •{
Najvočji dobitek I. razreda znaša v srečnem jj
slučaju 50000 Mark ter se zviša v 2. razredu ru j
55.000 Mark, v 3. razredu na 60,000 M., v 4. na |
65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. 1
in v 7. r.a 600.000 M.                                           |j
SreCkanje je postavno določeno                     j
na dan  17. decembra.    |
Cene srečkam I. razreda so sledečo:             i
cela orig. srefika M. 6-— aH K 7--            s
pol      „        „    „   3—  „   „ 350            P
Četrt    „        „    „   150   „   „ 175
Vloge za ostule razrede, kakor tudi natančno i;
določilo dobitkov jo razvidno iz uradnih z državnim '
grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpo- |<
Siljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.           j!
Vsak vdeleženec loterijo dobi takoj po dovr- [
Šenem srcčkanju uradno listino, no da bi jo moral F
Se-Ie zahtevati.                                                         j,
Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
Naročila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto- ' ječega sreckanja takoj, ali pa vsaj do                     I
17. decembra.
zaupno na naslov:                                                    !
Samuel Heckscher senr. I
Bankgeschaft v HAMBURGU.                   I
„Goriška ljudska posojilnica"
»pisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V Eemtnl hiil, Gosposka ulica Št. 7, 1. nadstr.) — Telefon &ft. 79.
Rafinn poStne hranilnice štev. 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilno vloge se obrestujejo po \l\%%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vlo^e &e sprelemnfo od vsa^cs^ir.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po bl/a%, na varščino ali zastave in na menjice po Q%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s G%.
Stanje 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706 55077. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112328-—
Anton Kuštrin
trgouec   z jedilnim blagom
v Liorici, Gosposka ulica šl. 25.
priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba ločna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele gg. odjemalci.
Odlikovana pekarija in sladšičarna
Karol Draščik
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi
' ejega peciva, torte, kolače za birmance
in   poroke,  odlikovane velikonočne
pince itd.
Prodaja različna fina vina in likorj®
na drobno ali  v originalnih   butelkah
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-
brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po jako zmernih cenah. -*•
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo SloVenci  za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Slovensko gospodinje! Poskušajte milo iz te domače tovarne! Izdelek je izvrsten. Cene običajne! Naša specijanteta je: Caprasole - Koza s soliicem. Posks^l"fe!