Prirodopis za 111 mescaiLSKe 80le V treh delih. Spisal O S i VI Id - L ci C. kr. g'imn. jn-ofesor. I. d.el. Cena temu prvemu vezanemu delu je 70 kr. Ijerilo je vtitsiienili otočni..... ... 52 Kura domača..... ... 22 Kasti ine....... ... 55 Lälx.ra....... . . . 102 Ke^rat....... ... 69 Lan........ ... 73 Kčž........ ... 78 Lapor ....... ... 88 Kibe........ ... 38 Lastovica domača ... 29 Koža divja...... ... 64 Koževec....... ... 92 ... 94 Kiidnine....... ... 86 Mačlia divja..... ... 3 ... 90 Sesavci....... ... 1 Mali Kotni...... ... 83 Siga........ . . . 89 Malec....... ... 90 Sijajnik železni . . . . ... 98 Med........ ... 97 Slankaiiien...... . . . 8() Miš hišna...... ... 9 Miš poljska..... ... 11 Sinukulja...... ... 37 ... 25 Sol kuhinjska..... ... 86 Mlekovec...... ... 92 Srebro živo ... . . . . . 94 Morion....... ... 92 Mramor beli..... ... 88 Strela kamena . . . . ... 91 Mranior kanienopisni ... 88 Svitoglav rusi . . . . ... 98 Mriuiior pisani .... ... 88 Mramor šareni .... ... 88 Šijiek....... ... 64 Mrkva....... ... 74 Škrjanec poljski . . . . ... 31 Mulia hišna..... ... 47 Škrlec....... ... 31 Mušnica rdeča .... ... 85 . . . 102 Norica....... ... 67 Oreh navadni..... ... 58 Topovina...... . . . 96 0.slica zlatar,ska .... ... 92 Trave....... ... 78 Oves......... ... 81 Turščica...... Pakfong-....... ... 96 Uharica velika . . . . ... 26 Pes domači..... ... 3 Vapnenec...... ... 88 Plazivci....... ... 35 Vapno hidravlično ... 88 Polž vrtni...... Veper ....... ... 21 Postrv....... ... 38 Veverica...... ... 8 Vir........ ... 26 Premog: čnii..... . . .101 Vnetnice...... . . .100 Premog rjavi..... . . . 102 Prsti..... Vrana siva...... ... 32 P.šeniea....... ... 79 Vrba babilonska . . . . . . . 63 Ptiči........ ... 22 ^'rba bela...... ... 62 Puhlica..... Vrba krhka..... ... 63 ■Stran strnil Vrba pritlična..... ... 63 Železo kovno..... . . . 100 Vrl)a žaloljna..... ... 63 Železo pozeinno .... ... 99 Vrtnica....... ... 65 Železo surovo..... . . . 100 Zajec ilivji...... ... 11 Železovec };-linovnati . ... 98 Zajec planinski . . , . ... 12 Železovec magnetni . ... 98 Zelišča....... ... 66 Železovec rjavi .... . . . 98 Zvonček . ..... , . . 66 Železovec rnsi..... ... 98 Zvcinovina...... ... 97 Živec ........ . . . 93 Železo i/.podnelmo . . . 99 Žolna örna...... ... 27 Železo lito...... . . . 100 1 ^reclo:o\'or. Prii'odopis ima buditi v učeči se mladini čut iu ljubezen do prirodc in jo seznaniti z najvažnejšimi prirodnimi telesi s posebnim oziroiii na njih jiomen v vsakdanjem življenju in v pi'irodnem gospodarstvu. IÌU doseže ta knjiga navedeni smoter, sem jo sjjisal po načelih izraženih v učnem načrtu za osmorazredne ljudske šole na Kranjskc^m z dné 25. septembra 1886 in v popolnem soglasju z državnim zakonom z dné 2. maja ISS.^J ter z naredbama visokega e. kr. ministerstva za uk in bogočastje izdanima dné 8. junija 1883, štev. 10.(>18, in z dné K), novembra 1884, štev. 20.691. Na ]irvej stopinji prirodopisnega nauka o kakem strogem sistemu ne moi-(; biti govora, ali razvrstitev v večje skupine pa vendei- ni odveč, ker olajša pregled opisanih prirodnih teles, liazvrstitev tva-rine se naslanja na razne nemške prirodopisne knjige za ljudske in meščanske šole. Ker bi bilo golo razlikovanje, naštevanje, opisovanje in uredo-vanje ])osamienih jirirodnin na tej stopinji prirodopisnega nauka pre-dolgočasno, uvrstil sem pri teli opisih, da dosežem gori navc^deni smoter, poleg opisovanja telesnih lastno.stij, tudi njiii koristnost ali škodljivost za človeka in povedal, kako naj jili goji ali pa kako in zakaj naj se varuje pred njimi. (/Jledal sem na to, da se je popisu vsake ])rirodniiie dodala tudi njena jjodoba, da bi se tako s pomočjo besede in podobe — kolikor je to ])i-i začetnem nauku mogočo — doseglo temeljito znanje posamičnih, skrbno izbranih živalskih, i-astlinskih in rudninskih vrst. Da bode nauk uspešen, mora se vse razkazovati, kolikor je le mogoče, ali na nagačenih živalih, zelenih rastlinah in rudninskih koseih ali na dobrih podobah. Priporoča naj se napravljanje lastnih zbirk, da si pridobi ndadina urnost v spoznanju in razločevanju večjega števila prirodninskih teles. Pi-iro(lo])isni nauk naj \-zbuja veselje do ostrega, natančnega in mirnega opazovanja pi-irocle, ki je najboljša učiteljica človeštva. Ker je pa opazovanje umetnost, zato naj si je učenec prisvoji ])o učiteljevem navodu in nejii'cstanem vežbanju. Nauk, ki najjeljuje mladino k opazovanju, ostri jej čute ter razvija razuui. Mladina, ki si je |)ri-lastila spretuost opazovanja, odprla si je pot naravino življenje ter dobila neusahljiv vir nedolžnemu veselju in prij(^tui zabavi. Dobro ojiaztijoča ndadina vidi v naravi krasoto, veličastvo, soglasje v stvaijenju in strog red, in to jej vzbuja občutke, ki jo krepé v veri ter jo spominjajo vsemogočega stvarnika. Mladina, ki jiozna in ljubi ])rirodo, pozna in ljubi lioga ! Kar se dostaje pomočkov, omenjam sosebno jako tenieljitili in ob enem mikavnih spisov prerano nam umrlega prof. Fr. Krjavca. Preslavni deželni odbor kranjski spoznal je nujno potrebo jiri-rodojiisne knjige s podobami za ljudske in nu\ščanske šole ter za znatno vsoto nakupil za natisk vseh treh delov potrebnih živalskih in rastlinskih klišejev. Zato mi je prijetna dolžnost, da ga javno zahvalim na njega prijaznosti in darežljivosti, ker le s tem velikodušnim činom omogočil je natisk te knjige. Pravopis je pregledal in popravil l)lage voljo znani pisatelj slovenski, moj j)rijatelj in kolega gospod ginm. učitelj V. Bežek. Štejem si v prav prijetno dolžnost, da mu izrekam za njegov trud svojo najtoplejšo zahvalo. Knjiga se je natisnila z jednoličnimi črkami, to pa vzpričo tega, da se mladini ne izpreminja preveč lečina oblika, ko se mora jirili-kovati raznovi'stno tiskanim črkam, in se jej tako oko ne pokvari. V Ljubljani, meseca iiiiija ](S92. J. H- I. del. Opis posamičnih živalskih, rastlinskih in rudninskih vrst. L Sesavei (Saugetliiere). 1. Domača mačka (die Hauskatze) ima tenko vitko telo, ineliko dlako, okroglasto kratko glavo in posebno čutljive brke na topem gobčku. V očesu nema okroglo, nego podolgasto zenieo, ki se v temi lahko jako raztegne, v svetlobi pa stisne. Zato vidi mačka po noči tako dobro, kakor po dnevi, in oči se ji v temi svetijo. Zobovje je jiopolno ; poseljuo dolgi in ostri so očnjaki ; drobnih prednjih zob stoji spodaj in zgoraj po šest; kočnjakov ima v gornji čeljusti po .štiri na vsaki strani, v dolnji pa samo po tri; največji kočnjak se imenuje derač (Reißzahn). Jezik je raskav. Na prednjih nogah ima po pet, na zadnjih po štiri prste z ostrimi kremplji, katere lehko skrči in skrije; pokaže jih le ondaj, kadar kaj lovi ali kadar se brani. S kremplji pleza lahko po drevji, po raskavem zidu ali sploh po stvareh, ki niso preveč gladko in trde, da more kremplje vanje zasaditi. Šapiee so mehke, zato hodi tako tiho, da je človek v sobi ne sliši. Mačka slabo voha in ne more kakor ])es slediti človeka ali kako drugo žival. Izvrstno pa vidi in še boljo sliši, l^ri nas so mačke navadno bele, črno z belo liso na prsih in sive s črnimi progami ali pa so črno in belo jiisane. Mačka je razen severnih krajev in dežel si-ednji; vVfrike ])ovsod domača žival; izvira jja od neke divje mačke, ki še sedaj živi v Nubiji; še pred 800 leti je bila jio srednjej in severiiej Kvro})i redka žival. Nekateri si jo drže na veselje, večinoma pa, da jim lovi miši H u b a fl . Prirndnpis T. 1 in podgane. Kazen miši pa lovi tndi rada niajline ptice, na jirinier piščeta; na polji se loti tudi starih jarebic in mladih zajcev. Svoj jilen pograbi skokoma. Pri človeku se je privadila kuhanim jedem; najljubše ji jc meso, pa tudi mleko rada pije. Dasi je udomačena, se drži vender bolj hiše nego človeka, in nikdar ne zataji popolnoma svoje roparske narave. Ker je snažna, gibka in igračasta, prikupi se mnogim ljudem. Gospodarju se zna dobrikati, pritiska se k njemu, smuče se in drga okoli njega ter mu na vso mogoče načine kaže, da ga ima rada. Kadar jej je po godu, prede in gode, razdražena pa puha in pljuje, pa tudi rada praska in grize. Svojstven jej je mijav-kajoči glas in pa to, da se jej dlaka sveti, ako jo v tenn" nazaj gladiš, in da je v nekatere dišeče rastline posebno zaljubljena. 1. Domača mačka ('/„ nar. vel.). Ako jo spustiš iz višine na zemljo, nikoli ne pade na hrbet, vedno se ujame na noge. Mačka sama ne gre rada v vodo, ako pa pride vanjo, plava izvrstno. Sploh se ne zmoči rada, tudi na dežji ne, in bolje jej dè toplota nego mraz. Zato ne puščaj mačke v sobi, kjer si)é otroci. Mačka gre za toplo sapo in se vleže otroku na vrat, in dogodilo se je že, da je mačka na ta način zadušila otroka v zibclji. Mačka sedi kakor pes na zadnjih nogah ali se pa vleže po strani ; kadar pa spi, zvije se, in če le more poi.šče si toplo in mehke postelje. ]\[lade posebno prvi čas rada skriva. Kadar misli, da so v nevarnosti, prenese druzega za drugim v varnejši kraj. Mačka pri ljudeh ni na najboljem glasu. Očitajo jej, daje hinavka, da je zvita in prekanjena tatica, ter da jej nikdar ni prav verovati. Ce se jia ]jremisli njena korist, sprijazni se človek lahko popolnoma ž njo. Kdor je .spal v takej hiši, kjer podgane in miši gospodarijo, ta vé, koliko je mačka vredna. Ena saina mačka straliuje te nočne rogovileže. Možje, ki so sknšali in zapisovali, koliko mi.ši ngonobi mačka, so našli, da na leto vlovi 3()5U miši, kadar je jia ])osebno plodno mišje leto, tudi 7000. Razen miši in ])odg;!n jé mačka tudi lirošče, kobiliee in umori eelo strupenega gada. Mnogi narodi mačke pitajo in jedo, postavim Kitajci, in tudi pri nas se nekaterim ljudem ne gnjusi mačja pečenka. Navadna bolezen pri mačkah so kužne garje ali grinte, ki pokončajo nmogo mačk. (iJarje se odpravijo, ako daš bolnej mački z maslom immazanega in z žveplom potresenega kruha. 2. Divja mačka ('/- ii;u-. vel.). Pri nas se nahaja še povsod po pro.stranih gozdili divja mačka, ki je mnogo večja od domače in ima gosto sivkasto dlako s temnimi poprečnimi progami. Skozi in skozi enako debeli rep je krajši od ])olovice telesa in ima črne obročke. Tudi ta poje mnogo miši, jjolliov, l)odlasie, kun, veveric; vender lazi prerada za gozdno letečino tei-napada ob priliki tudi zajce, srnice in drugo plemenitejšo divjačino. 1'rimerilo se je tudi, da je napala človeka. 2. Domači pes (der Ilaushundi je jako različne ])ostave, spreminja se zelo v velikosti, v l)arvi, v dlaki, v ušesih in v glavi. Najmanjši jisiček niti ni tolik, kolikci'sna je glava največjega |)sa; in tako je. tudi gledé lui druge telesne lastnosti velik razloček. 'JVxla vsi ])si imajo podolgovato glavo, mrzel ter moker nos, pojjolno in osti'o zobovje. V vsaki čeljusti imajo po šest sekaveev, za njimi strče čez vse druge zobe močni očnjaki, v gornji čeljusti stoji na vsaki strani ])0 šest, v dolnji pa po sedem rogljastili kočnjakov. Največji se ime-mije derač. Očesna zenica je okrogla, jezik gladek in dolg. Na prodnjili nogali ima po pot, na zadnjih po štiri prste s topimi, negibkimi lo'cmplji. Med pasjimi čuti jc voh iiajbolji. Tudi ima tenek sluh (muzike in zvonila pa ne sliši rad), dober vid in tudi okus se mu ne more odreči. Od svojih sorodnikov, od volka in lisice, razlikuje se po izbočeni glavi in po ropu, ki je kvišku na levo zasukan. Pes je edina domača žival, ki jo šla za človekom v najnirzlejše in najgorkejše kraje, s kratka jio vsej zemlji. V jutrovih deželah, n. pr. na Turškem, v Malej Aziji, v Egiptu i. t. d., so vsi psi brez gospodarja, torej podivjani, ker jih Turki ne trpé po hišah. To jim brani njihova vera, i)0 katerej je pes nečista žival. V Vzhodnji Indiji, v Novi Hollandiji in Južni Ameriki so našli divjo pse, ki v društvu love in ropajo. V jedi pes ni izbirčen ; v Grenlandiji in v Kamčatki jé skoro same ribe, na otokih Velikega Oceana samo rastlinsko hrano, pri nas pa vse povprek, najraj"ši pa vender meso. Jed so mora j)su dajati iz čiste posode in ne sme biti vroča niti preslana. Ce je sit, rad zakopl je, kar mu je ostalo, in pride ])Ozneje jest. Glavna lastnost vsacega psa je zvestoba. Zato je pa človeku tudi med vsemi živalimi najljubši, najkoristnejši tovariš in najzvestejši prijatelj. In i-es zasluži to hvalo, kajti ves udaii je svojenui gospodarju, sluša ga na mig, čuva in brani njega in njegovo imetje. Ker je poučen, uren, močen in ker zna dobro slediti, je jako koristen pri lovu. Sledi, goni in lovi divjačino, zganja perutnino in ribe, išče gomoljike, najde tatù in morilca, izvleče človeka iz vode ali iz plazov po planinah, čuva čredo in jo drži v redu. Večje pse vprezajo v mrzlih krajih v seni, pri nas pa })rod male vozičke. Na otokili Velikega Oceana ga pitajo kakor pri nas prašiča. Znano je vsakomu, kakó pes se svojim vedenjem in z marsikaterimi burkami in nmetnostimi, ki se jih lehko nauči, razveseljuje človeka. Pasja koža se stroji in je jako trdna ; od nje se izdelju-jejo rokavico. Opascn je človeku samo zaradi neke strahovite bolezni, namreč zaradi pasje vstekline, ki preide tudi na ljudi in živali, ako jih ugrizne, vstekel pes. Ce je vsteklina prišla v ki'i, tndja je hitre pomoči od veščega zdravnika. Vstekel ])es izgubi svojo navadno jjri-jaznost, postane žalostcin, išče samote, nič ne jé in ne j)ije. Svojega gospodarja ne ])osluša ali ga še celo ne j)ozna in vsako stvar jiopada. (Jči ima kalne, ušesa in rep pobeša. Pozneje tišči pene, jezik je ili oi ^ Ili 'S 5 , ■ ^ - i II é" £ - £ . si 's n s ti! ■ - .o I I .h s ^ ^ ^ I J ì •a r^ g. £ ti. £ Jf 3 • ti: ^ - r Ili -Il lilla 1 t " i M! 311 — — ■ä T,. svinčene barve in mu visi iz gobca, oči mu zardé, rep stisne med noge; dlaka se mu ježi, z zobmi škriplje in nič več no laja, opoteka se in suče se v kolobar. Vse, kar mu pride pod gobec, popada in grize. Naposled pade na tla in zvijaje se crkne. Mislijo, da je vzrok tej bolezni prenapet trud, slab, })okvarjen živež, iionunijkanje čiste pitne vode, velika, vročina ali mraz, posebno, če se hitro menjavata. Najbolje znamenje, da jo jies zdrav, jo mrzel in moker nos. i^es s suhim in vročim nosom, ki neče jesti, je bolan, in če je le mogoče, polji ga k živinskemu zdravniku. Ge ti pa to ni mogoče, zapri jisa in ne daj mu jesti. Drugi ali tretji dan mu med jed vlij in zmešaj žlico laiienega olja in to ponavljaj nekoliko kratov. Pozneje mu smeš tudi dati stolčenega žvepla na kruhu. Psa izdelavajo bolhe, uši, klopi in gliste. Da se odpodé bolhe, je dobro, pod pasjo posteljo nasuti pepela. Klopa umoriš, če kaneš nanj kapljico tobakovega soka iz pipe. Gliste se odpravijo, ako se psu med jed pomeša zdrobljen šipek, t. j. lepo rdeči j)lod divje ali pasje rože s kosmatim .semenom vred. Posebnosti domačega jisa so: Pije loptaje, poti semaio; conni je vroče, pomoli jezik iz gobca; mesto, kamor se misli vleči, nekoliko-krat obide, ])rišedšega gospodaija pozdravlja z miganjem repa,; pri jedi [irosjači ; če je kaj ukradel, stisne rep med noge in se izmuzne izpred oči. Znano je pa tudi, kako izprominja pes glas. Kako žalostno ječi in evili, če smo ga zaprli, da ne more za nami, in kako veselo vriska, ko nas čez delj časa spet ugleda ! Kako zamolklo renči nad beračem in kako strašno tuli žalujoč za gospodarjem. Lepo je videti psico, kako ljubeznivo ravna s svojimi mladiči. Kako jih greje in liže, kako se zanje boji in kako jih brani nevarnosti ! Ako misli, da niso varni, prenese jih drugega za drugim v varnejši kraj. ]\Ied seboj so psi radi v družbi, če si tudi niso posebno prijazni in se radi skoljejo. Tudi s kako drugo domačo živalijo se sprijazni, celo z mačko, s katero sta si sicer v velikem sovraštvu. Od nobene domače živali ne poznamo toliko različnih pasem kakor od psa. Najimenitnejše so na sliki. Kakšen razloček opazuješ med psom in mačko V Primerjaj njiju glavo, oči, jezik, zobovje, noge, dlako, glas in živež ! 3. Lisica (der Fuchs) ima šibko in vitko telo, tenke in kratko noge, široko gkn^o, jako špičast gobec, podolgasto-okroglo zenico in po konci stoječa ušesa. Oblečena je v rjast kožuh ; na prsih je bela, a ])0 trcbuliu sn ka.sto-bcle dlake. Po leti barvo izprenieiii. Košati, skoi-o kalcor telo dolgi rep vlaei se jej po tleh. Lisiea živi v vsej Evropi, Aziji, severni Afriki in vSeverni Ameriki. 4. Lisica (Yi3 nar. vel.). I>isieino si skoplje najrajša po goratih, listnatih gozdih. Lisica lovi miši, kobiliee, hrošče in drng mrčes; še raj.ša pa sega po zajcih, mladi!) si'nah, po jarebicah in ])repelicah in kar je še druge slastne divje letavine; zalezuje pa tndi perutnino okoli hiš, in njena pretkanost in lokavost jc prišla v pregovor. O lepi priliki kolje iz zgol krvoločnosti več nego j)otrebuje. Daje dobro kožuhovino; ndada se udomači. Kakor pes oboli tudi lisica časi za vsteklino; vstekla lisica izgubi vso plahost in pride tudi k hišam. Vsaka od take lisice oklana žival pogine. 4. Dlhor (der Iltis) je zleknenega in vitkega telesa, kratkih nog z negibkimi krem[)lji in drobne ploščate glave; zgoraj kostanjeve, po trebuhu zanioklo-i'ujave, po vratu in bokih rumenkasto-rujave dlake, a izpod nje se sveti rumena podlanka (spodnja krajša dlaka). Gobček je ]ia bol. Hazen mrzlih severnih krajev živi dihor jio vsej Evropi in tudi daleč ])0 Aziji, če tudi nikjer nc po gostem. Najrajše prebiva po leti v kakej podzemeljski luknji, v duplih in grobljah ali pa med drvi, toda. nikoli ne gre daleč od hiš. Na zimo se pa nn-azu rad umakne na kašče, v hleve in svisli. J.'o dnevi tiči v svojem skrivališču in dremlje, po noči jja liodi na lov in je največji sovražnik kuretninc; odnaša pa tudi jajea, katera izpije v kakem kotu. Tudi mod mu gre v slast. Brez vso koristi pa tudi dilior ni, zlasti je velik sovražnik miši in pod- gan ; tudi žabe in 5. Dihdi- (V,„ nar. vel.). ribe, celo kače in kuSčariee srdito preganja. Čudovito je to, da mu najstrupejši gad ne more naliu-diti, naj ga grize in pika, kolikor lioče. Diborja imajo povsod kot strahovitega smrdulia. Kadarkoli je v kakej stiski, .spušča iz dveh žlez pod r(!pom neznanski smrad, ki dostikrat odvrne preganjalca. Love ga v past, v katero se mu jajca ali kaj druzega nastavi za vado. Kožica stroji se v krzno, ki pa zaradi nevšečnega smrada ni posebne cere. Dilior je za čudo trdoživ, s prodrtimi jirsmi bode še na te pilial. Mesa nobena žival ne okusi. 5. Krt (der Maulwurf) je valjastegs, 15— 17 an dolgega trupla, dlake pa modro-črnikaste, goste in mehke. Glava se končuje v dolg, hrustančast, jako občutljiv rilček; zobovje je popolno, prvi kočnjaki so ostri in očnjakom podobni, zadnji imajo po več osti. Kratke, široke in golo prednje šajiicc so rokam podobne in so znatno močnejše od zadnjih nog. Predrobne oči in tudi ušesa so v dlako skrita, uhljev nima. Rep je kratek. Med vsemi živalmi, katere svoje mladiče dojé, je krt edini, kateri si išče hrane le pod zemljo. Živi se, kakor vse ostrozobe živali, z malimi žuželkami in s črvi. Krt 6. Krt ('/., nav. vel.). ima neizrečeno dober nos in ti^nek sluh, tudi je čudovito uren, posebno pod zciiiljo, in eelo n;i zemlji ga človek težko dohaja; ako je treba, tudi plava čez široko reko. Največji mojster je pa v ro-vanji in kopanji. Z rileem rahlja zendjo, z lopatastima prednjima nogama (šapicama) koplje, z ghivo in tilnikom pa ])cha j)r.st pred seboj, dokler je kviško nc izmeče v podobi krtine^. Pod zendjo ima prav umetno izdelano hišo, namreč mehko nastlan kotliček, okoli katerega gresta dva rova ali dve poti ena nad drugo; iz gorenjega rova se gre v hišo, iz katero drži še ena pot navzdol na veliko cesto. Ona prva dva rova sta med seboj v zvezi z nekoliko ])oti, in od velike ceste so razpeljane manjše na vse strani, po njih hodi krt trikrat na dan na lov. Ker je zelò požrešen, ])okonča sila škodljivega mrčesa. Vsak dan poje toliko, kolikor sam tehta, ali rastlino ne povoha. Prav koristna žival je torej, ter ni pauietno, pr(;ganjati ga na vse kriplje. Kes je, da rije jio zemlji in da dela nevšečnc; krtine po travnikih. Ali treba je })omisliti, da tako rahljanje zemlji ni na kvar. Toliko se sme reči, da se škoda, katero naredi, ne dà pi'imerjati s koristjo, ki jo imamo od krta. Po noči je bol j delaven nego |)0 dnevi ; po zimi ravno tako, kakor po leti. Sovražnikov ima med j)tieanii in med čveteronogimi živalmi dosti. 6. Veverica (das Eichhörnehen) ima okroglasto glavo, velike črne, žive oči in na ušesih dlakave čo]ike; rej) j(! dolg kakoi- telo, in dlaka na nj(^m je razdeljena na dve strani. Veverica ima v vsaki čeljusti ])o dva ostra, dletasta jircdnja zoba, s katerima gloje hrano in tudi druge, celo jako trde stvari. Glodači so brez korenino in rasto v eno mér. Med njimi in kočnjaki je prazen prostor, ker nemajo očnjakov. Na zadnjih nogaii imajo po pet prstov, na })rednjih pa po štiri, namcstu palca je namreč samo neka bradavica. Naša veverica je navadno rjastc barve, na trebuhu belkasta,, dobi .se časi tudi popolnoma črna, po zimi udarja na sivo. Veverica živi po gozdih zmerno toplih krajev in nadomestuje tn opice, katerim je po spretnosti v plezanji in v .svojem jionaSanji })odobna. Nikoli ne more biti dolgo na istem mestu, vsidc čas si najde novega opravila. Vidiš jo, ko je ravnokar ])i'ij)lezala doli po deblu, objestno poskoči sedaj sem, sedaj tjč, ])ovoha to, j)Ovoha ono in zraven se plaho ozira na v.se strani. Sedaj je našla leščnjak ter ga začne dolbsti, [iotem l)ozoblje sladko jedro; kmalo .se začne lizati in umivati, a kakor misel hitro šine, po snu-eki, odgrizne v vrhu dolg češarok, prime ga v prednjo noge in ga začne z zobmi obdelavati, da lusko in iveri daleč okoli leté. Naveliča se tiuli tega dela in kakor strela gre od .smreke do t^inreke v toplo gnezdo, katero ima naA-ailno kje na visokem drevesu med rogovilanii, redkokedaj v duplu. Iz vejie in mahu je j)rav umetno spleteno in notri mehko nastlano. Navadno ima pa veveriea več gnezd; poletno je bolj zračno, zim,sko jia holj t()]do in jiroti burji zavarovano. Ker zime ne pi'esjii, znaša si hrane je.seni na stanovita mesta. Živi se najrajša z vsakovrstnimi jederei, posebno z borovim, smrekovim in Jelovim .semenjem, rada dolbe tudi leščnjuke 7. Veverica ('/, iiiu'- vel.). in oi-ehe; v nekatei-e gobe je jirav zaljul)ljena in zraven izpije kako jaj'ee iz ptičjega gnc^zda. \'everiea je samo ])0 dnevi živahna, in to samo ob lepem vremenu, ob deževji in tudi v veliki vročini pa leži v svojem gnezdu. Njena največja sovražnica jc gozdna kuna, ki zna ravno tako hitro plezati in skakati. 'J'udi ljudje lìostrelé nniogo veveric zaradi le])e kožice in okusnega mesa. Mlada veveriea so hitro sprijazni H človekom in j)ostane s časom prav krotka in domača. Zato jo ljudje radi drže v gajbah, in ker je smešna v svojem ponašanji, ima človek veselje z njo. V starosti se navadno potuhne in rada grize. V strahu pišči, v vcselji pa. niuklja. 7. Hišna miš (die Hausinaus) ima lepo zalito, 8 mi dolgo, zadaj debelejše ali vender vitko truj)lo, špieast brkat gobček, či'ne in svitle oči. \'elika zaokrožena u.še.sa .so k glavi pritisnena, gladka dlaka je iiielikil, s\'iliiata in kratka, navadno je sivkasta, rcdkokcdaj bela. Kakor truplo dolgi rep je skoro gol in luskav. Zobovje je nepopolno kakor j)ri veverici. Miš živi povsod, kjer ima človek svoje seli.§&. Počasi se je razplodila po vseh delili sveta, proti človeški volji sprendja ga povsod. J'rebiva po luknjah in jjo zakotjih in pregloje leseno .stene in celò zidovje. Po klctih in hramih gloje kndi in žito, špeh in maslo, svečo in sir, liže smetano, pije ndeko in posreblje olje iz lampic. Jlnogo 8. Hišua miš ('/,, nar. vel.). stvari, katerih ne jé, zgrize in ogloje samo iz objesti. Tako na primer: perje, papir, bukve, usnje in sploh vse, kar ni od kamena ali železa. Več .škode stori s tem, kar pokvari, nego kar poje. Kolikokrat so miši razgrizlc človeku papirnati denar ali druga pisma velike vrednosti. Dasi je ndš budna tudi po dnevi, vender se pravo življenje začne z nočjo, ko gredo ljudje k pokoju. Jako je urna in skočna, nemirna in zvedava, srborito teka in skače, če pa kje kaj zaškrtne, hitro zmuzne v luknjico. V vodo ne gre rada, ako pa pade vanjo, plava dobro. Miš vedno krči in viha mali gol)ček, kar [iriča., da dobro voha; zraven ima pa tudi dober vid in zlasti tenok sluh. Nekaj posebnega ima v tem, da neznano rada posluša muziko. Človeka se hitro pri- — livadi, zlasti mlada. Zato imajo nekateri ljudje radi miši — posebno bele — v ptičjih kletkah zaprte, da jim delajo veselje. Miši se, kakor vsi glodavci, neznano hitro plode. Mlado miši so golo in slepo ter prav hitro rastó. Starka je ima jako rada in jih v nevarnosti nikoli ne zapusti. Kajša z njimi vred pogine. Največji sovražnik jim je maček, toda tudi sova, jež in podlasica ugonobe nmogo miši. — Po vrtih in gozdih pri nas stanuje gozdna miš, ki je sivo-rujavkaste dlake in je v vsem podobna hišni, samo da je večja. No na^jškodljivejša in najpožrešniša miš je: Poljska miš (die Feldmaus), ki ima širok gobček, debelo glavo in kratek, dlakav rep. Neizrečeno hitro se razplodi, posebno v toplih letih, in potem pokonča vse poljske pridelke, ker preriva zemljo na vse strani in gloje vso rast. To je še sreča, da se tudi pri njej kužne bolezni prikažejo; tudi mokra pomlad in zgodnji jesenski mraz jih mnogo pokonča. Največ poljskih miši vender požro sove, kanje, zlasti pa postolke. Tudi kune, dihorji, podlasice in domače mačke jim v tem ])oslu pridno pomagajo. Umni gospodar naj privabi kanje in postolke na svoje polje. Posebno jim ustreže, ako na njivo zasadi visok drog, na katerem je zgoraj deščica poprek pribita. Kateri znaki so krtu in miši skupni, kateri ne V 8. Divji ali poljski zajec (der gemeine Hase oder Feldhase), naš največji glodavec, je zgoraj rujavo-sivkast, zdolaj bei. Toda dlaka se prebarva, kakor nanese letni čas, vodno je pa taka, da ga j(! težko ločiti v zolenjadi. Ušesa so daljša od glave in na konci črna. Velicih i). Piiljski zajec ('/,2 nar. vel.). očes veje iio pokriviijo })0[)olnonia. (Jvctoropr.stn zadnje noge so daljše 0(1 ])cteroi)rstili prednjih. Zdolaj beli, zgoraj černi n^ji jo kratek in vzvnien. Oonija brkata ustnica Jo prcklana. V gornji čeljusti ima za dvema dletastima zobcma še dva manjša in za praznim jiro.storom šest kočnjakov; v spodnji čeljusti samo dva glodaea in pet kočnjakov. Zajec stanuje po vsej srednji Evropi; na severu in na jugu in po drugih krajih žive pa druge, našemu več ali manj podolme \'rste. l'i'i nas jirebiva jiovsod na polji in jio hostah, jio gorah in v gozdu, l'ase se proti večeru, in jutranje solnee ga še tudi na paši najd(\ Zajec jé vsakršno sočno zelenjavo, posebno rad re])0, zelj(!, deteljo in ozimino; po vrtih . mu pa peteršilj najbolje diši. Ako sneg zmrzne, tačas ga jiritisne stradež; ker ne more do trave, takrat objeda drevje, zlasti ndadovje, v hosti in tudi j)0 vrteli. Mlado drevje l)Ovij in poveži na jesen s trnjem, z brinjem ali s slamo tako visoko, da tudi v velieem snegu zajec ne more do luba. Kano, ki so jo naredili zajčevi zobje na drevesu, obveži gladko in zamaži jo dobro z voskom ali pa z zmesjo katrana in ilovice. Zaj'ee ima to posebnost, da spi z odprtimi očmi in da pri vsaki opasnosti beži in so zanaša na svojo pote, ker nema druzega- orožja, da bi se I)ranil. Malo katera žival se more ponašati s tako tenkim sluhom kakor zajoe; tudi dosti dobro voha, saino vid mu ni kaj dober. hrib teče boljo nego s hriba. V nevarnosti gn^ tudi v vodo in plava dobro. Na zajca ]ireži mačka, kuna, podlasica, lisica, |)cs, volk, orel, sova in tudi krokar. iS'ajhujši neprijatelj mu je pa človek, ki ga preganja zaradi okusnega mesa in zaradi kože. Iz zajčje dlake delajo se klobuki. Kožice se strojé za pergamén. Na Kranjskem jioslrelja se na leto do ()()(.)0 zaj'cev. Mladi zajčki se lahko [)rivadijo človeka, postan(jo krotki, da jedo iz roke, in moči je tudi, je kaj malega naučiti. Planinski zajec, ki se pri nas nahaja po vseh višjih ])laninah, ubeli v zimi ko sneg, le ušesni rol)f)vi ostanejo vedno črni. Primeri zaj'ca z veverico (zobovje, hi-ano, oči, ušesa, rep, noge, porabo) ! 9. Konj (das Pferd") [žrebee, kobila, žrebe, Hengst, Stute, Füllen] se odlikuje po lepi postavi in lejii skladnosti svojih udov. Trna dolgo ali lepo, ne })renicsnato glavo z visokim, ploščatim čelom, živimi očmi in kratkimi, po konci stoječimi ušesi. Dolg, od strani stisnen vrat mu lejiša lahko kodrasta, griva. Zalito truplo mu pokriva kratka in gladka dlaka. Rep je pa vžc od korena z dolgo ž.imo jjorastcii. Noge so tenke, ali pvi vsem tem vender močne in skočne; eclini prst n:i njih je obnt v rožen črevelj (kopito). V gornji čeljusti ima po šest jirednjili zob. Očnjaki so primeroma majhni, kobila jih pa celo nema ; tako nastane jirostor, v katerega pola2;ajo brzdo. Kočnjaki, katerih ima na vsaki strani zgoraj in zdolaj po šest, so jako veliki. 10. .-Vral)ski kdii.j ( '/,„ n;ir. vel ). Koiij.ska starost so jiozna na prednjih zobeh. Žrebe dobi pi-\'ih štirinajstih dneh v gornji in dolnji čeljusti v sredi po dva. zoba; dva. ali tri tedne pozneje izraste zgoraj in spodaj na vsaki strani še eden, in čez pol leta istotako še eden krajnji, tako da ima žrebe potem zgoraj in zdolaj po šest prednjakov. Ti zobje so ])opolnonia beli,, imenujejo se mlečni zobovi ; pozneje izpadejo, in sicer v istem redu, v katei'em so rasli. V ])oltrctjem letu namreč izpadeta srednja dva. zgoraj iz zdolaj, čez eno leto bližnja dva, in spet čez eno leto krajnja dva. Zobovi, ki je v ])etcm letu dobi, imajo na vrhu črno liso, kat.wa se pri zobanji v istem redu obrusi, kakor so zobje rastli, namrcč najpred na srednjih dveh, potem na bližnjih in na zadnje na krajnjiii dveh, tako da v devetem letu izginejo vse lise na dolnji čt^ljusli. Zatem pridejo na vrsto zobje gornje čeljusti v istem redu. Konec enajstega leta nima nobene lise več. Vže v starodavnili časili je človek konja ukrotil in ga vzel v službo. Dandanes je i'azen najbolj" vročih in najuirzlejših krajev kot domača žival [)0 vsem svetu razprostranjen. Najbolj" verjetno je, da •so koiij"a naj'jirej udomačili v srednji Aziji, kjer še dandanes živi nniogo konj, za katere se Se sedaj prav nc ve, ali so pravi divji ali pa pozneje spet podivjani konji. Tudi v .Južnji Ameriki se po neizmernih jjlanjavah ob reki La 1'lata pasejo velike črede konj, o katerih se pa dobro ve, da so le podivjani konji, ker so jjotomei konj, iz 11. Angleški brzec ('/30 u^ii'- vel.). Evrope v Ameriko jiripeljanih. V Avstriji se s konjarstvom j^ečajo posebno na (Jgerskem, kjer ste tudi dve veliki vojaški kobilarni, ena v Mezüheg-yesu, druga v Ijabolni. Tudi v Lijiiei blizu Trsta, v Kla-(h'ul)ih na Češkem in v Kadaveu v ]>ukovini so velike kobilarne. 7\.vstro-<-)gcrska redi 31/3 miljona (na Kranjskem 22.000) konj. Učenjaki štejejo čez 50 različnih konjskih jiasem ali plemen. Med vsemi je ])o rasti in unniih zmožnostih arabski konj najplemeni-tejši in najdražji. 1'osebno imenitni so angleški čistokrvni brzci, ki v tekališčih tekajo za stavo. Angleški brzee je še bolj stegnenega trupla nego arabski konj, droben je in šibek, ali zraven vender žilav in močen, in to ga dela, da je neznano uren. Trpežni in hitri so zlasti tatarski konji, ki se po Eiiskein, Ogcrskeiii in tudi pri nas naliajajo. Težki konj, ki ga pogosto vidimo pri nas, je i/.guLil lepoto pleiiienitega konja, jo debelih kosti in mesnat. Vidi se nni, da je vstvarjen za težka dela. Na »Škotskem živeči pritlikavec ali ponnj' je komaj osem pesti visok, ima daljšo dlako, kratek vrat in kuštravo glavo. Po barvi jo konj ali belec, sivec, plaveč, séree, lisec, kosta-njevec, rnjavec ali pa vranec. Konj pa ni samo lepo vzrasena, tennič tudi jako razumna žival. Na,jveč se moramo čuditi njegovemu spominu. Ako je le enkrat šel po nekem potu, vé ga za zmerom. Konja leliko nmogokaj naučiš, ako ga z lepa nagovarjaš in ako sploli lepo z njim ravnaš. Izučen konj naznani s kopitom, koliko ljudi je v društvu. Konj je ponosen in častilakomen; kako mogočno se prestopa, kako ponosno otresa z glavo, kadar nosi v leskctajočem se sedlu cesarja! Kako moško prestavlja noge pred bogato kočijo ! Konj je ]ja tudi pogumna in srčna žival. Ko je premagal prvi naravni strah, stoji mii'no v bitvi, kjer topovi poka,jo, trobente done in bobni ropotajo. Povestnica nam hrani v svojih pismih imena imenitnih konj ter nam pripoveduje čudesa o njih razumnosti in čutnosti. Aleksander Veliki jc zidal mesto in ga je na čast svojemu konju Bukefalu, ki ga je nosil v vseh slavnih in zmagovitih bitvah, imenoval Biikefalija. Junaki in vladarji so svojim konjem stavili drage pomnike iz kamena in brona, in pesniki so v njih slavo zlagali pesme. Konja največ rabijo za ježo in vožnjo. Po svoji razumnosti in poučnosti, srčnosti in jakosti je posebno pripraven za vojaščino. Griva, žima, koža in kosti se v marsikaj porabijo. Tatar dobiva iz mleka «kumis», neko pijačo, ki upijani človeka kakor naše vino. Po večjih mestih so jeli sedaj nerabljive konje rediti in pitati, da jih potem koljejo in meso prodajejo nbožnim ljudem. Pri vsej pogumnosti, ki jo kaže konj v društvu s človekom, je vender sam ob sebi jako plašljiv. Najmanja stvar, ako je ne pozna, poplaši ga lehko, da izgubi vso zavednost. Mnoge nesreče so se že dogodile s sjilašenimi konji. Konj je podvržen mnogim boleznim. Te so: Nakolenica, otok na nogi; grinte, dlaka izgubi svetlost in rada izpada; sim-kavost ali ozger, vnetje nosnega hriplja, kužna in celo l judem nevarna bolezen ; kdor ima na .sebi kako odjirto rano, bodisi še tako neznatna, ne hodi blizu snn-kavemu konju; sniolika, nahod od })rehlajc, tiščavka, vnetje možganov, siva in črna mrena na očeh in Se mnoge, druge bolezni, zlasti na kopitu. V' konjskem želodcu in celo v nosu se razvijajo — in — noki olìiidi, in razen tega ga ne samo v črevili, ampak tudi v ledvi-eali in celo v očesu vsakoršne gliste zajedajo. Konj lehko učaka 4() let, ako je v dobrih rokah; no navadno onemore že v 20. letu. 10. DomaČe govedo (das zahme Kind) - vol (der Oehs), bik (der Stier), krava (die Kuh), tele (das Kalb) — je v zgodovini človeške omike in nravnosti najimenitnejša žival. >Se h; ))otem, ko si je človek udomačil govedo, mogel je misliti na poljedelstvo, ki je prva stopinja omike. Po rasti se govedo ne more imenovati lepa žival. 12. Vol, krava iii tele nar. vel.). Telo je povsod kratke dlake, razne barve, zdaj rjavo, zdaj belo, črno ali lisasto. Na jiloščatein, ozkem čelu nosi dva okrogla, gladka, otla roga, ki sta nasajena na koščena, široko razkrečena izrastka (roženiei) tei' sta razne velikosti. Debeli gobee jo gol in moker, nos-niee .so Sii'oke. V zobovji kaže to |)osebnost, da ima samo v spodnji čeljusti o.sem jirednjih zob, goi'nji pa nobenih; očnjakov nema; kočnjaki so j)loščati in nabrani, imajo jih v obeh čeljustih, in sicer na, vsaki strani po šest. Ušesa so precej velika, gibka in olilajina. Na vratu ima visečo kožo, ožrclje ali podvratnik iinenovaiio. Rep se končuje v dlakav čop. Na vsaki nogi ima dva parklje obuta prsta, na katera stopa in od zadaj" še dva manjša, krnasta, ki ne segata do tal. (^iovedo muka. Govedo je v mnogih pasmah razširjeno po \-sem svetu , razen najmrzlejšili krajev. Vsi narodi .so ga. inu^li in ga imajo še sedaj v posebnem čislu. Stjtri Egipčani so častili svojega Ijoga Apisa v bikovi ])odobi, svojo boginjo Isido so slikali s kravjimi rogovi na glavi. Rija goveje živine je jirevelike važnosti, ])0sebn0 za dežele, kjer je obilo klaje. (Jovedo jé vsakršno zelenje, sveže in suho, jjo.seljno rado muli ljujno mlado travo, tudi listje, zlasti ])a ljubi vsakršno korenje. Nekatera zelišča so mu škodljiva, n. pr. : lan, trobelika, ušivee, loč, ndeček, podlesek, tisa, pi-eobjeda, ndado hrastovje in oi-ehovje in mokra mlada detelja. V hlevu se ]joklada govedu rezauiea z otrobi, seno, rejjo in korenje, sui'ovo ali kuhano, in tudi žito. 'J'udi soli so mu mora dati. Ko seje govedo do sitega najedlo, se rado vleže in potimi pogoltneno hrano še enkrat jjrežveka. Govedo že od nekdaj ponuiga človeku obdelovati zemljo. Za oranje ledine je ni boljše živali od vola. l'ri]iraven je tudi za vožnjo, dasi tudi ni tako uren kakor konj, ali je jako močen in trpežen, tulli bolj ])remišljen nego konj. Uprav zato ljudje po hribih rajše redé vok^ nego konje. 'J'udi krava vozi dobro. Goveji gnoj je boljši in izdatniši od konjskega. In na])()sled se voli, ko so nekoliko let delali, lahko izpitajo in dobro jjrodado. Od goveje živine dobivamo dobi'o, tečno govedino, katero na nmogovrstne načine pripravljeno uživamo prav mnogokrat, in vender se je ne preobjemo. Kravje in volov.sko kože se stroje za podplate, telečje za mehko usnje. Z dlako se nadevajo vsakovrstna sedala. Iz rogov in eelo iz jiarkljev izdeljujejo strugači glavnike, žliee, gumbe, nožne ])latniee i. t. d. Iz loja ulivajo se sveče in dela se milo. S sežganimi kostmi in s krvjo se čisti sladkor. Iz kožnih od]jadkov in druge drobnjave se kuha klej. Celo žole rabijo barvarji in lekarji. Od krave dobivamo luijokusniše ndeko, katciro pijemo ali samo ali pa je uživamo v raznih mlečnih jedilih. Iz smetane se umete surovo maslo, in iz sesirjeiiega ndeka delamo razne sire. V IJoliinji se je lepo razvilo sirarstvo. Ustanovile so se zadruge, katere do 4000 qu prav okusnega sira izdeljujejo. Na slovenskem Htajerju napravlja se sir za proda,jo v Zalogu pri (Jelji in v Rogaisu pri Mariboru. Govedo nam torej živo in mrtvo donaša obilne koristi. Po naših })la.ninah je dosti dobrih pašnjakov, na katerih govedo vse Hubad, TriroiJopis I. 2 poletje (od konca maja do konca avgnsta) ])0 noči in po dnevi biva na jasnem in se pri izvrstni paši jako dol)ro redi. Ljudje, ki j)azijo na živino in se zraven pečajo z mlekarstvom, stanujejo samotno v siromašnih kočah. Na Kranjskem je nad 225.000 goved. Učenjaki ločijo več govejih vrst. C. kr. kmetijska družba kranjska posjješuje govodarstvo s tem, da kupi vsako leto več plemenih bikov nuiriee-dolske, beljanskc in švicarske jiasme tei- jih proda živinorejcem za polovico kupne cene. Z živinorejo se na veliko jiečajo tiuli po velicih })lanjavah na (Jgerskem in v J5ukovini, toda rede največ vole ])itancc. Tudi tukaj biva živina noč in dan zunaj pod pazko pastirjev, stanu-jočih v siromašnih kolibali. Južni Ameriki se na travnatih planjavali, imenovanih «jjam-jias» in «Ijanos», paso nejjregledne črede podivjanih goved, iz katerih mesa se v novejšem času dela izvleček. V Vzliodni Indiji redé zcbuja, ki ima na plečih tolsto grbo. V južni Evropi in tudi na Ogerskem imajo bivole (der Büffel). ]livol je večji od našega goveda, glave je debelejše, krajše in kuštraste. Bivol je močna ali divja, zatorej opasna živina, ki se ne dà drugače krotiti, nego z železnim kolobareem, ki se mu zkozi nos pretakne. Poleg vse pripoznane vrednosti je govedo človeku časi vender le pogubljivo. Med mnogimi boleznimi, katere napadajo govejo živino, je neka, ki prehaja od goved lahko na drugo žival, in tudi na človeka. Ta kužna bolezen imenuje se črninica ali prisad na vranci. Porodi se najrajša ob hudi vročini. Crmnica napada zlasti močno in dobro rojeno živino, katerej so poklada pokvarjena, plesnjiva klaja, ki se napaja z gnilo in smradno vodo in mora stati v nizkih, zatohlih in prenapolnjenih hlevih. Na bolnem govedu ni videti zunaj nikakoršnih znamenj, le na jeziku, v gobcu in na nebu izpahnejo se zardele lise. Na lisah se izrinejo mehurci, ti popokajo in iz njih se cedi neka sókrvica. Brž ])a ])ritisne prisad, in mehurci se spremene v grda uljésa. Zivincc hira, in črnmica ga umori v nekoliko dneh. Tudi na človeku pokaže se črnmica navadno v tej obliki. Kadar se črnmica jjorodi v kakem hlevu, treba jo je takoj ovaditi župaini. Glovcja kuga, ki napada samo govedo, druzih živalij pa ne, se pri nas nikoli ne izcimi, k nam jo vselej zanesó iz Turškega, Vla-škega ali Puskega ])rignana goveda. 1'rimeijaj konja in govedo; pri tem se oziraj na podobo, na noge, na zol)ovje in na korist! 11. Srna (das Reh) je po leti i'java, po zimi rdečkasto-siva. Na njenem telesu je vse v lepem razmerji. Tenke in visoke noge z malimi parkeljei nosijo lepo vzraščeno in zalito ali vender ne okorno Iii. Srnjak nar. vel.). 14. Srii.jakiivii i'ii.sov.jc : 1 prvo leto, 2 drugo leto, 3 tretje leto, 4 öetrto leto, 5 j)ot(> in vsako leto potem. 2* truplo brez repa. Malo glavico s kratkim pi-isekanim gobčekom oživljajo velike ])rijazne oči. Srnjaka pa še i)osebno krasi kratko rogo-vilasto rogovje. To pa ni votlo, kakor je goveji rog; temuč je iz celega in se od pravega roga razlikuje v tem, da je iz prva kosmato in da vsako leto odpade, po zimi pa iz nova vzraste. Srnjak dobi prvo leto enostavne špice, drugo leto je rogovje viličasto, in do jjctega leta })riraste vsako leto en parožcik več. Srna prebiva pri nas po vseh večjih gozdih, vender rajši v listnatih nego v jelovih, tudi jej je gora ljubša od ravnine. i'o letu se rada pase po višavah, ]jo zimi se pa umakne v nižave. Srna je družna žival, navadno vodi srnjak svojo rodovino. Mlada lisasta srna, je |ji'av prijetna živalca, kmalo skaklja za materjo, ki jo neizrečeno ljubi, na njo pazi, za njo skrbi bolj nego zase. Ako jej jo človek vzame, gre za njim in, plaka žalostno. Človeka se ndada srna tako ])rivadi, da več ne gre od njega. Srne streljajo zai'adi dobi'cga mesa, kož(% dlake, in rogovja, od katerega se izdeljujejo: gundji, nožne idatnice, i. t. d. \'olkovi, divje mačke, risi, lisice in celo kune, je davijo in koljejo. Povej razliko med rogom in rogovjem ! 12. Domači prašič idas zahme Schwein) je jjrecej neokretnega, od strani stisnenega trupla, koščenega in i'obatega hrbtišča, in kratkega zasukanega re]>a. Noge so tenke in suhe. Vsaka noga ima štiri s 15. I)(ilg()nliati priisič ('/i« nar. vel.). jiai'klji ol)iite prste, srednja dva sta večja, krajnja dva manjša sta jiomaknena malo više, tako da žival stopa samo na srednja dva. Glava jo podolgasta, mršava, pri ušesili del)ela, i)roti gobcu zaSpičcna. Ulilji so dolgi, ohlapni in navadno napi-ej obrnjeni. Oči so jako majhne in stoje na pošev. Gobec je podaljšan v gibek rilec," s katerinržival rije po zemlji. Znameniti so iz čeljusti strčeči očnjaki, ki so sosebno močni, robati in navzgor zakrivljeni; z njimi se žival brani, ker drugega orožja nema. Take velike, zakrivljene očnjake imenujemo navadno okla ali čekane. Vrh tega stoji v vsaki čeljusti še šest poševnih prednjih zob in na vsaki strani po sedem kočnjakov. Namesto z dlako je pokrit s ščetinami, ki so po hrbtu daljše in trše. Pri prašiču je znamenito tudi to, da se nm pri obilnej hrani naredi pod kožo nasad masti ali špeha, ki je pri pitanem včasih več palcev debel. Prašič kruli, star razdražen mrjasec tudi renči, mladi ]nijski pa cvilijo. Prašič jo jako požrešna žival, pohlasta vse, ako se le da prebaviti. Včasih požre celo mladiče. Prigodilo se je že tudi, da jo otroku odgrizel roko ali nui popačil obraz. Tiuli nečista žival je, rad se valja in rije po blatu, vender grò rad v vodo in tudi dobro plava. Vsi oni se motijo, ki mislijo, da v svinjakih ni treba gledati na čistoto in snažnost in da se svinja v smradu in blatu bolje redi. To ni res ! Kar velja za človeka in druge živali, velja tudi za prašiča. Oistota je pol življenja! Gledé koristi je znano, da od zaklanega prasca nič v zgubo ne gre. Celo kri se podela v klobase in tudi ščetine, zlasti one na hrl)tu, se potrebujejo za dreto, za krtače, za omela in drugo enako orodje. No glavni dobiček pri prašiču je meso, špeh in salo. Svinjsko meso je pa človeku nevarno, če se nahajajo v njem kakor konopljova zrna veliki vodeni mehurčki, ki nam so znani pod imenom svinjskih iker. Človek, ki jé surovo, če tudi prekajeno meso ali slanino ikravoga prasca, dobi ikro v črevo, kjer se potem razvije v trakuljo. >Svinjetina je časih tudi polna predrobnih belih pičie, kakor bi bila posejana z drobnimi zrnci. V takem zrnu živi mala glistica, lasnica ali ti'ihina imenovana. Ta proha-ja v človeka, ki jč tako meso. Po črevesu se previjajoče in po mesu vrtajoče lasnieo napravljajo opasne bolezni, ki se časi končajo se smrtjo. Domači })i-asič izvira od divjega vépra (das Wildschwein), ki živi po močvirnih gozdih in napravlja veliko škodo, ker preriva zondjo iskaje želoda, žira in korenin. 1 )ivji je in srčan, no sedaj jih je vže prav malo. Samcu pravimo mrjasec, samici svinja, mladiču pa piijsek. J'ra.sic j(j razpro.stranjen skoro po vsem svetu. Havniiui in iiioč-viije mu bolj ugaja nego gorati in peščeni kraji. Zato ga v takili krajiii rajše rede po svinjakih, v onih se pa večjidel zunaj jìase. 16. Div.ji vépci' nar. vel.). Tudi ])rasič se je izj)revrgel v premnoge pasme. Ker so iz naše dežele izvažajo živi in zaklani prašiči, je jela c. kr. kmetijska družba kranjska zaradi pos})e5evanja svinjereje kupovati čistopasemskih jork-širskih prascev ter jih svinorejcem prodaje za polovico kujiue cene, l^ojasni razliko na nogi konja, goveda in jirasiča ! II. Ptiči (Vögel). 13. Domača kura ali puta (das llauslmlm) (petelin, der Halm; kokoš, die Henne; pišče, da.s Küchlein| ima na glavi rdeč, mesniit, nazobčan greljčn in na grlu viseč jjodbradek. Kljun je top, zbočen, na korenu pa trd. ]''recej dolge, za grebanje ustvarjeue noge imajo široke, tope krem[)ljo. Kratki zadnji prst stoji više nego prednji trije, ki so s kratko kožico zvezani. Perutnice .so kratko. Srpasto navzgor zavihani rep je. pokrit s tenkim gornjim pcijem. Potolin j(; ros lep, niogočcii in ošaben ptič. lideč gre^bün nni krasi glavo kakor krona, in tudi rdeči, viseči jiodbradek ni kar si bodi. Živo oko se sveti, kakor bi se v njem iski-e, utrinjale. Svetlo, raznovrstno barvano perje, zlasti na vratu in v zviluineni repu, inu se kaj lepo si)rennnja na solneu. Posebno mu se pa ])ristojno vihati dve sabljasto zakrivljeni rejini ])ei'csi. Na krakih ima ostrog-e, katerih kokoš nema. 1'ctelin kikirika (poje). Kokoš je manja od petelina in nema tako vcdieega grebena in podbradka, niti tako lc])ega perja. Njene zmožnosti so majhno. Polilevna je, mirna in krotka, z vsem zadovoljna. Kokoš kokodaka. 17. PcColiii, kokoš ili pi.ščeta ('/^ nar. vel.). Kura je že od nekdaj domača ptiea. V nniogobrojnih jiasnuili je po vsej zemlji razšiijena. Človek si jo jc udonuieil od neke vzhodnje indijske, liankivske kokoši, ki še dandanes na otoku Java živi divja. Čudno je ])a, da naša kura nikoli in nikjer no [lodivja, tudi ne, če se človek ne })eča zanjo. Kakor čveteronogo domačo živali, sprevrgla so jo tudi domača kokoš v mnogo pasme, ki se po velikosti, po jiorji, v nogali in v grebenu razlikujejo. Jako razširjene so veliko kokoši, so.sebno koiiiii-liinke, bramanke in snmatranke, ki so vse iz vzliodnje Azije doma. Kazen mesa dobivamo od kokoši tudi jajea, katera nese skoro vse leto, razen takrat, kadar se brije, kar se navadno godi meseea sej)-temlira. Kokoš nese 4 do 5 let ; živi pa kaeili 12 let. 1'ctelin učnka 15 do 2(J let. Stara kokoš dobi večji greben in ostroge na nogali, tudi začne jtosnemati petelinovo kikirikanje: «póje». Kura dobro teka, leti pa težko in neokretno, i'osebnosti njene so: 1'ijoč vzdigne glavo in pogleduje na nebo. Pod jietelinovim vodstvom se sprehaja po dvorišču in po vrtu, gre na cesto in k ])otoku, na travnik in na polje, vedno brskajo z nogami in pridno pobiraje semenska zrna, črve, žužke, majhne })oIžke in drugo golazen. Zob-Ijejo tudi pesek, smučejo travo in druga zelišča. Pogoltneno hrano v golši ali grbancu meče, potem sc pomakne v želodec, kjer se jirc-bavi. O lepem vremenu se rade kopljejo v suhej, prhkej zemlji, kar jim je na zdravje. Kadar znese jajce, oznani ta dogodek z glasnim kokodakanjem. Na leto znese več nego 120 jajec, ako se jej sproti jendjó iz gnezda. Na »Španskem in Angleškem odgojujejo in tomlajo peteline za bojne igre. Petelin ima v živalskih basnih mnogo oiiraviti, zmerom so vede dostojno in se mnogo domišljujc zaradi svoje modrosti in previdnosti, ali navadno ga prevejani lisjak spelje na led. Povsod ga čislajo za dobrega čuvaja. Eadi ga stavijo na cerkve vrh zvonika, da opominja pobožne na pokoro. Po petelinjevem Jjctju in njegovem vedenju jjrorokujejo vreme. Jako ljubezniva podoba je koklja s piščeti, ki so precej godni, brž ko se izvalé, in kmalo tekajo okoli. Človek je zmerom gh^da z veseljem. Sedaj hodi vsa znu-šena okoli svoje drobne čivkajoče družine. Cel dan kloče in vabi piščeta k sebi, hodi skrbno okoli njih, uči jih zobati, vsako zrno jim izlušči, vsako drobtinico jim izbrsa pred kljunčck. Našopiri se, kolikor mogoče, kliče jih pod se, vse jjokrije s svojim truj)lom, vse odenc se svojim perjem. Sicer jilaha in boječa kokoš jo sedaj hrabra in drzovita. Zažene se v vsakega, ki bi ji hotel vzeti kakega mladiča. Ne boji se tudi velikega psa, togotno se nui zaganja v glavo ter mu kljuje oči in nos. Ako zagleda skobca nad seboj v zraku, daje to s posebno skrlicčini glasom na znanje in poplašena piščeta lete pod njo. Kateri znaki ločijo petelina od kokoši? 14. Kanja ali mišar (der Mäusebussard) meri po dolgem blizu 5(.) cm, z razpro.strtimi jierutnicami skoro .še enkrat toliko. Zgoraj je rjava, po jasnejših prsih in po trebuhu jja rjavo lisasta ali jia po dolgem progasta. Pepelast rep ima več tenniih pasov. Voščeniea (vos-kasta kožiea na kljunovem korenu) in noge so rumene. Od korena raven kljun je spredaj kljukasto ukrivljen. Noge imajo dolge [irste z močnimi in ostrimi krenijilji. Perutnice pokrivajo rep skoro poi}olnoma. IS. Kun,ja C/j nar. vel.). Kanja prebiva pri nas po gozdih in leta odtod na polje in seno-žeti. Večkrat sedi sredi polja, bodisi na kakem drevesu ali na mejniku. Njeno bistro rjavo oko i'azgleda vso okolieo, njeno tenko uho ne [)resliši ničesar. Pogosto jo je čuti, ko leta nad poljem mijavkaje kakor mačka. Ko ])a kaj opazi, hipoma obstane in s perutnicami liitro strcsaje visi nekaj časa na istem mestu, potem se zajiraši na zemljo in jjograbi .svoj plen, bodisi poljsko miš ali skokonogo kobilico, kušč;u;ja ali žabo. ]:'osebno naprežena je na miši, zato jo po nekaterih krajih tudi «mišar» imenujejo, in to jio vsej i)ravici. Na dan ])ohi-usta po 50 miši, ako jih le more dobiti. Lovi pa tudi rada kače in celo struj)enega gada, ustrahuje. Gnezdo si jiostavi v gozdu na visoko drevo. Samica vali štiri zamazano bela in rjavo j)egasta jajca. Z mehkim juihom obrastene ndadiče stara dolgo pitata z žuželkami. poziicjo pa največ z ini.šiini. Iz tcj^'a sc vidi, da je kanja koristna ptica, le neveden človek jo more streljati. Kako se loči kanja od domače kure glede na glavo, kljun, perutnice, kreinjiljc'? Kaki so mladiči? 15, Velika uharica ali vir, bubuj in sovjak imenovana (die grosse Olirculc oder Uiiu), je naša največja sova, kajti je l)lizu 70 cm dolga in čez razpete perutnice blizu 2 m široka. Ker je l>crjc raido, li). T'iiarica ali vir ('/,■, "ar. vel.). mehko in našopirjcno, videti je truplo, posebno pa glava, jako debela. Rijasto perje je temno plaménasto, sj)odaj pa z nazobčanimi podol-gastimi lisami poprskano. Na okroglasti glavi jej nad ušesi strčita dolga pernata čoj)!», katera laidco jirivzdignc. Rdeče-rumene oči (mačje oči) so velike in Iczé globoko vdrte sredi pernatega venca. Kratki črni kljun jc tukoj od korena kljukasto zakrivljen. Nog-e in celo prsti, katerih enega ptica lahko naprej ali nazaj obrne, so gosto pernati. Vir stanuje po velikih gozdih, posebno v gorah v Kvropi in Aziji. Po dnevi se skriva v pečevje, staro zidovje ali v dupla; v mraku izleti na lov in leta tiho in precej nizko ob tleh. Napada vse, kar se upa obladati, od miši in od podgane do zajca in divjega petelina ; loti sc celo mlade srne. Zato spada vir med ptice, katere loviti in ubijati jo vsakemu in ob vsakem času dovoljeno. ]3ubuj se glasi posebno spomladi; takrat se skoro vso noč razlega njegov ukaj'oči bu, buj-bu, buj ! ki v nočnej tišini še grozneje odmeva. Vmes togotno sopiha, bovška in se krohoče, da slušajočega človeka groza obhaja. Zato jc njegov glas kriv mnogim praznovernim pravljicam. Kakor je pa po ]ioči vir velik strah vsem pticam, ga te vender, ako ga po dnevi zalotijo, brez strahu obletavajo in neumorno dražijo. Lovec, znajoč to njih slabost, postavi jim ])0 dnevi sovražnega bubuja na kako očitno mesto in jiotcm iz skrivišča strela po pticali, ki se iz vse okolice zbirajo okoli sovjaka. Vir gnezdi v kakeršnikoli luknji ali pa v kacem zapuščenem gnezdu. Za podlago si časih nanese kakove šare, časih pa svoja bela jajca, dva ali tri, znese na goli kamen. Mahasti mladiči so grdi, vedno sičejo in pihajo. Stara jih imata neizrečeno rada, v nevarnosti jih tudi preneseta na drug varen kraj in znašata jim vsakovrstne hrane v tolikej obilnosti, da bi poleg njih še več ljudi imelo dosti mesnine. Vir se slika kot podoba vednosti. Povej skupne in različne znake vira in kanje! 16. Črna žolna (der Sclnvarz-spccht) je vsa črna kakor ogel, samo teme je lepo rdeče, in sicer j^ri samcu od čela do tilnika, pri samici pa samo na tilniku. Kljun je raven, dolg in robat. tŠpičasti, zprožni jezik je trd in s kaveljci oborožen. Na nogah ima spredaj dva nekoliko zraščcna, zadaj dva prosta prsta; vsi pa so z ostrimi, krivimi kremplji oboroženi. Trdi klinasti rep jej služi pri plezanji v oporo. Ci-na žolna je v naših gozdih, posebno v goratih krajih, j)0 jelovih in borovih lesovih stalna ptica. Hrani se z raznimi žuželkami, poseliuo pa z velicimi mravljami. S trdim kljunom trka in kljuje na deblo in hitro napravi globoke luknje, iz katerih potem s suličastim jezikom vlači [irestrašene žužke. Za tako delo ima posebno vstvaijene noge, s katerimi se ne samo opi'ijemlje, temveč se tudi po deblu hitro navzgor pomika ; navzdol ne more plezati. Jako je bojazljiva in nezanpiia. Človeka so skrbno ogibljc, žc od daleč se inu umika. V lesi; se pač pogosto čuje njen krik: «kir, kir, kir», ali na oko jo je težko dobiti. Orna žolna leti jjrav dobro, na tla ne seda rada, ako pa vender pride razkopavat mravljišča, skače nerodno in okorno. Žolna gnezdi kolikor mogoče visoko v drevesnej luknji, katero si sama izteše in izdolbe; s tem ne kvari drevesa, kajti za svoje gnezdo si izbere že staro in nagnilo, od raznih lubadarjev navrtano deblo, kjer lažje teše. V gnezdo znese na gole trščice 3 do o belih jajc, iz katerih se izvalé debeloglavi in tolstolkljuni ndadiči. Stari jih marlji-\'o pitajo skoro s samimi mravljinjimi bubaini. Črna žolna je za gozd prav koristna ptica. Pameten in izkušen človek pusti to nedolžno in koristno ptico v mim. Po zimi ostane pri nas in ])ridc tudi v niže gozde. Kako se loči črna žolna od sove? Zakaj se imenuje črna žolna stalna ptica V 17. Kos (die Schwarzdrossel oder Amsel) je blizu 25 cm dolga ptica, rep sam meri 10 cm. Ves je črn, samo kljun in očesni kolo-barček je rumen. Samica je temnorjava in medlo pegasta. Noge so rjave. Valjasti, ostrorobi in na koncu malo prikrivljeni kljun je krajši od glave. Perutnice pokrivajo samo polovico rejta. Kos ostane skozi celo leto pri nas ; jjrebiva povsod po hostah in gajih, sosebno tam, kjer so blizu vinogradi, kjer jeseni rad sladka. Uren je in okreten, hitro skače po tleh in smuče .se skozi goščavo. Letavec jo slab, ker ima kratke perutnice. Med seboj se vabijo z glasom: «dak-dak», kadar ga pa kaj spiasi, zakriči: «bik-bik» in zleti. Kos je vse. J^o leti pobira črve in mrgolinc« pod listjem in mahom ; jeseni se hrani s sladkim in sočnim .sadjem ; najrajši zoblje grozdje po vinogradih ; po zimi gre pa vsaka jagoda v slast. 20. Cnia žolna (V- nar. vel.). Gnezdil ne dela nikdar visoko od tal, dostikrat jta tudi na .sama tla, v kakem Jarku, pod kako koi'enino ali pa na parobek. Gnezdo je umetno stkano iz sulie trave, listja, koreninic in mahu; tem j)ri-meša ilovnate zemlje, da se vso bolje sprime. Me.soca sušea, časih aprila znese 5 do 6 zelenih in sivo-pegastih jajc. Ako se jjritihotapi do gnezda kak sovražnik med tem, ko samica vali, se dela, kakor bi bila hroma ; težavno krivenea. iz gnezda in šepa dalje ter tako zvabi zver za seboj in jo premoti, da potem gnezdo izgreši. 21. Kcis (1/, ii.nr. vel ). Kos je koristen ])tič in pa čislan ]j(:vec. Njegov glas je poln, jasen iii ki'epak, melodija, pa bolj nagiblje na otožno. Nauči se pa tudi razne di'uge pesmi žvižgati. Zato ga drže pogostoma v kletkah, v katerih živi po 10 in .še več let. Kake razliko opazi.s na kljunu do sedaj opisanih ))tic? 18. Domača ali kmetska lastovica (die ]?auch- oder Dorfschwalbe) je zgoraj svetlomodrasto-črna, spodaj bela ali rdečkasta, čelo in grlo je rjasto. Kljun je kratek, jiloščat, ,skoi-o trivoglat. Kakor kosa vrezane perutnice so Jako dolge. Vnanja repna peresa so daljša od drugili, zato je rep škarjast. Razen srediijiii dveh so repna peresa belo jjikasta. Kratke, gole nožiee imajo jako male prste. as. Domača ali kiiietska lastovica leteča (>/„ nar. vel.). Ta lastovica nahaja se po leti povsod v Evropi, zlasti na kmetih, ter gnezdi, ako je le mogoče, pod streho ; navadno po vežah, v stajah, knhinjah in celo v dimnikih. Pripeti sme svoje gnezdo kjerkoli hoče-, v revni leseni koči, kakor v bogati gosposki hiši je «dobro došla». Gnezdo nareja od blata. Svojstveno je lastovici, da pomladi, iz gorkih dežel se vrnivši, zmerom poišče svoje staro gnezdo, ga očisti, popravi in z nova nastelje. Kadar si mora zidati novo gnezdo, ga v najvgodnejšem vremenii ne dozida pred osmimi dnevi, ker zida samo zjutraj, da se delo sproti suši. Meseca velicega travna znese samica 4 do 6 belih, sivo ali rjavo pikčastih jajc, katera izvali v 12 dneh. Ko je prvi zarod odrastel, vale še enkrat. Ko so tudi drugi rod na noge spravile, letajo nekaj dni v večih jatah okoli, kakor bi htele mlade izuriti v letanji in je privaditi na dolgo potovanje. Nekaj noči poslej odlete v toplejšo Afriko. Lastovica je izvrstna letavka, človek jo komaj sledi z očmi. Leteč si lovi hrano po zraku, leteč pita iz gnezda izpeljane mladiče, leteč pije, leteč se potaplja v vodi in se koplje. Lastovica človeku — Sine stori niti iiajmunjše škode, pokonča pa neizrečeno mnogo nadležnega in škodljivega mrčesa, vsakoršnili nnili in mušic, komarjev in žnžkev, metuljev in pajkov. Bučel ne lovi. In vender tudi nedolžno lastovico preganjajo po nekaterih krajili. Sosebno Lahi jiii jeseni, ko so na potu, lové in brez usmiljenja davijo. Pri nas pa lastovico čislamo zarad koristi, posebno pa, kakor prijazno oznanovalko zaželene pomladi. Legenda nam pripoveduje, da je letala okoli križa in s perutnico mahajo hladila trpečega Zveličaija in ga s petjem tolažila ; zato tudi sme med sveto mašo na altarji sedeti. Narod ima vero, da z lastovico v hišo prihaja sreča in zdravje, da v tako iiišo strela ne udari. Ùd koder pa lastovica pobegne, ondukaj se vseli ubožuost in nesreča. Zato Bog varuj ! preganjati lastovico. Lastovica cvrči. 19. Poljski škrjanec ali škrlec (die Feldlerche) je nekoliko podoben vrabcu, v truplu jc pa večji in zajetnejši. Zgoraj je prsteno-rjav, a vsako pero je jasnejše obrobljeno, spodaj je belkast, z ija-vimi podolgastimi lisami na prsih. Kljun je zdaljšan, na konci koničast, nosnico so s perjem zakrite. Na nogah ima ravne kremplje. Raven ostrogast krempelj na zadnjem prstu je tako dolg, kakor prst sam. 2Si. l'òljski škr.iiiiiiH' (Y- iiiii'. vel.). Hkrjanec živi jio vsej Evro[)i na poljanah, gozda in hoste ne mara ; zato mu pravimo [loljski škrjanec. Po zendji teka prav urno. Pomladi se hrani večidel z žužki, s katerimi tudi pita mladiče, jeseni pa zoblje vsakoršno zrnje, posebno rad ima proso. Gnezdo napravi na tla, v plitko jamico, v katero polaga 4 do 5 zamazano belih, ijavo ])ikastili jajc. Svojstveno mu je ugodno petje, s katerim vzveličuje lepo naravo ter poje v slavo stvarnikovo. Škrjanec poje samo po dnevi, toda. v lepem vremenu skoro ves dan. O ])i'vom solneu vzdigne se iz razora, pcvajoč se dviga više in više, sedaj so vznaSa naravnost kvišku, sedaj spet v ovinkili vije v sinjo višavo. Kakor črna pičica visi v zraku, naposled ga zgreši oko, a z višave nejirestano vrišči, žvrglja in drobi svojo nedolžno, razveseljujoi/n pesem. Pevajoe se tudi spušča počasi na zemljo, potem obmolkne in kakor kamen jjade na njivo. Tudi škrjanec je priljuljljen, saj je eden prvih oznanjevaleev )jrijazne spomladi, pa tudi čislan je zarad okusnega mesa. V^kljub ])r(^})ovedi se jih polovi na milijone v velike nn-cže, zlasti na Laškem. 1'i'ezinmjejo pa na Laškem, Spanjskem, (;irškem in po otoeih. \' kletki je [)ra\- ki'otek in prijeten ptiček. Pri nas živi tudi čopasti škrjanee, ki je deljclejši, ter ima na glavi pernat čo[). Ta ostane ]jo zimi pi'i nas, brba ])0 eestnem blatu, pi'idc pa, tudi do stanovišč ter oprcizuje v družbi vi'ubuev in ščinkoveev okoli žitnie. l'ojc. jireeej lepo, toda bolj otožno nego jioljski škrjanec. 1'rinu'rjaj |)riljskega škrjanea in lastovico ghulé na kljun, pei'iit-nice, rep, noge in ži\'ež ! Kje prezimujc.ta V 20. Siva vrana (die Nebelkrähe) je razen črne glave, grla, perutnic in repa. vsa siva. Prav redko je katera poi>olnoma, bela. i\Iočan kljun je zljočeu, rep ])a klinast. Vrana stanuje ]io logih in hostah v jatah. Od zore do mraka hodi za hrano, le ojioldne ])očiva kje v hladnej senci. Po senožctih in travnikih ])obira polže in žužke. Na njivi .sprendja orjočega kmeta in za plugom zoblje črve in ogerce, zraven pa lovi poljske miši. Po j il: griHovji stikujc za iJtičjimi gnezdi, iz])ija jajca, davi mladiče in napada stare. Tudi mladega zajca se loti. Zato imajo ljudje vrano za škodljivo ptico. Toda škoda, katero dela, ni v nobeni razmeri s koristjo, ker poje toliko miši, ogercrihajajoé limšč, lijavi ]ii'ošč se jirikaže koncem api'ila ali pa začetkom niaja, ko pri nas drevje ozeleni. Ta hrošč je največji .sovražnik kmetu, ker najiravi z objedanjem listja, cvetja in mladih plodov večkrat veliko škodo, jiosebno če se prikaže v brezštevilnih množicah, kar se navadno zgodi vsako četrto leto. Le l)iiglcj hrastov gozd v hroščevem letu. (iol je, kakor bi se bil posušil. Potem ko je vse jioklesteno, zarije se samica v rahlo zendjo, najbolj jo mika obdelani svet, njiva in vrt, in ondi odloži svoja belkasta jajca, debela skoro kakor konojina zrna.. V šestih tednih izvalé se tenke, črvom podobne ličinke ali podjedi (ogrci), ki takoj začno jesti. V prvem letu ne store j)0sebnc škode, ker sc žive s trhlenim in gnilim drobirjem. Jeseni gredo zimovat v večjo globočino, na s})omlad jJii pridejo zopet pod vrh in --li sc razkropó, rijoč za liraiio sein tor tje. ( )dsle) je. škoda od dne do duo vidnejša; največja je v tn^tjciii letu, in .siuer od kresa do svetega Älihaela. (Jdrasleuui drevju, kateremu so že korenine oleseuelc, seveda ne more naiuiditi, a v toliko veejej nevarnosti so pred njiiii mladi nasadi jio solnčnili rcbrili, zlasti borovi, smrekovi, jelovi iu mecesuovi. Četrto leto je podjed dorasel. Podoben je do 50 umi dolgenui, blcdorumeu-kastcmu, členastemu črvu, ki ima na prvih treh obročkih tri pare nog. Ta žre samo še do kresa, potem se zavleče v globino, v katerej se preobrazi v bubo ter se prihodnje vzpomladi jDokaže kakor jjopolni hrošč. Tega hudega sovražnika, brez katerega ni nobeno leto, je treba zatirati na vso moč. Zato so izdani posebni zakoni, ki ukazujejo županom gledati na to, da se hrošči pobirajo iu pokončujejo. Hrošče najbolje pobiraš, ako jih otreseš z dreves. Ali to izvršuj zgoda,j zjutraj, predno jih je solnce obsijalo, ali pa ob mrzlih in mračnih dnevih. Takrat jih vsak stres vrže na tla. Pod drevo razgrni kako rjuho ali kaj" druzega, da škodljivce tem hitreje pobereš. Nabrane pomori kakorkoli, najbolje je, če jih popariš. Z apnom pomešani hrošči dado jako dober gnoj. Samo ob sebi se razumeva, da je tudi treba pokončevati ličinke. Y tem je človeku najbolj i zaveznik krt. Ta je podjedu vedno za petami. Zaradi njega dela dolge poti, in zemljišče z ogrci mu jo najljubše bivališče. Kadar so ti pri vrhu, krt ne izpahuje krtin, temveč dela le plitve rove, ki se ti hodečemu vdirajo pri vsakej stopinji. Ko so se pa pomeknili gloljokeje, sledi jih krt tudi tjekaj in od onod rije zemljo kvišku. Ne huduj se torej, ako ugledaš nevšečne krtine, še hvaležen bodi krtu, da ti čisti zemljišče grdili škodljivecv, katerim ti ne moreš do živega. Lc pri oranji in kopanji pokažejo so podjedi, tačas dobiš mnogo pomagačev v njih jjokončevanje: vrano, kavke, škrjanei in mnoge druge ptiee jih pridno zobljojo. Takisto škodljiva 82. Kazstavljeii hrošč. (nai-. vel.): k glava; i'prvi, »( (Inigi, h tretji iirsni obroček ; hI zadek. kakor i'javi lirošč je tudi pri iia.s navadna, toda nianj.ša, kosmata., jasno rumena prosniua, ki so pokaže mcseca junija. 28. Bučela (die Honigìjienc) je pri nas najimenitnejša in najbolj čislana žuželka, ne le zbog- velikega iuiska, ampak tudi zaradi vseskozi občudovane marljivosti, liučela živi vedno v velikih družbah (rojih). V vsaki družbi naliajaš največ tako imenovanili delavk (lO.OOU do 2().()0(J in tudi več), potem nekoliko sto trotov in, za čudo, eno edino .samieo, kraljieo ali matico imenovano. ;!ii. !5iičela: u matica, h trot, c delavka. Vse bučele so tršatcga, dlakavega telesa, ki je z globokimi zarezami razdeljeno na glavo, prsi in zadek, vse imajo velike sestavljene oči in še tri pikčasta očesa na temenu. Tipalniee so kratke, nitkaste in nalomljene. Usta .so pa sposobna za grizenje, pa tudi za lizanje sladkih sokov. Na opr.sji imajo spodaj šest nog, zgoraj ]ja štiri ozka kožnata, z malo žilami premrežena krila različne velikosti. ;!4. Ko.šiiico. b a l)ol;ivk:i, najinanjšu med v.scmi, je. 13 mm dolga in oborožena 7, Želom, ki je v zvezi z meluirèkoni, polnim jedkega soka. Na zadnjih nogah ima trde dlake (tako imenovano ščet), široko jiloSčato gole-nico in jako razširjen gornji člen (košek) za nabii'anje evetnega prahu. Nekoliko večji, sivo dlakav trot ima. velike, na čeln stikajoče se oči, ter jo brez žela in brez ščeti. ìb'itiea je Ki mm dolga, torej največja. Na podolgastem, malo dlakavem zadku ima želo in bodalee, s katerim jajea leže, ščeti ])a nema. S [irva divjo bučelo je zdaj ])ri nas povsod človek vzel jiod pazko in v skrb, ker mu z voskom in medom koristi. Vosek nareja bučela iz svoje hrane, leze jej namreč v podobi malih jiločie izmed zadkovih obročkov. Med pa nabira jio evetji, ter ga hrani v majhnem mehurčku, mali želodček (medeni želodčeki imenovauem, da ga izlije pozneje v celice. Previden bučelar ulovi vsak roj v posodo, ki je nalašč zato pripravljena in od slame in protja spletena (košniea), ali pa od dcsak zbita (panj). Najprimernejši panj je Dzierzonov .s premičnimi satovi, ker ga ima bučelar vedno vsega na razpregled. Delavke posjiravijo iz hišice, njim določene, najpred vso nesnago, j)otem skrbno za-mažejo v.se luknje in razpoke sè smolo, nabrano ]io smolastih brstih ; .samo žrelo za uhod in izhod ostane odprto. 1'otem stavijo iz voska satje, to .so navj)ik stoječe vrste okroglasto šestero-oglastih eelic ali lončkov, kamor spravljajo živež (med in cvetni prah) in kjer se tudi zalega razvija. V.sak sat sestoji h več tisoč takih celic, in .sicei' v dveh skladih, in celice obeh skladov se sè svojimi dni dotikajo. Med dvema satoma jo samo toliko ju-ostora, kolikor ga je treba buče-lam, da lahko sem ter tja hodijo. Delavka, človeku najle])ši vzgled marljivosti, nikdar ne miruje, od ranega jutra do poznega večera je vedno na delu. Zdaj leti v ;Ì5. Okvir s siitdiii iz I)zicrz(iii(ivc kdšiiicc: r okvir, u sat, ;/ ]i(ikriti kmčki, in lunrek /,a matico. S!6. Lončki (celice): a za delavko, liilic;i S|iu(l;ij, Ik'inka zgnr.-ij (ii.-ir. vel i. Nekateri namdi v Arabiji in Afriki pobirajo kobilice, jih .suše in v moko zdrobljene jedo. Tej strahoviti preglavici more človek le v okom priti, če nabira kobilice in njihova jajca ter ja sežiga,. Hubad, Prirodopis I. 4 32. Križavec (die Krcuzsj)iiiiu') je nnnciikasto ali pepeiaste barvo ter ima malo, •/, oprsjem zraseeiio glavo fglavoprsje) in jajeast, jako iia[)et zadek, ki se glavoprsja drži samo s tenkim recljem. Na glavi ima osem jiikeastili oei in moene, otle, kaveljeaste čeljnsti, skozi katere, kakor strupene kaee, spušča strii])en sok v rano n])l(!-njene živalee. Oprsje nosi štiri ))are dolzili kosmatih nog, od teh sta jtrva dva para iia])rej, zadnja dva pa nazaj ohrnena. Sredi zadka se vidi na tenmem polji iz bidih j)('g sestavljen trojni križ. Na spodnji strani je šest majhnih bradavie z neštevilniini iuknjieami, .skozi katere se eedi vlečen, le]iek sok v podobi jako tankih niti. Saniee je manjši in drobnejši. h f e <ß •II. Križavec, ( 1nar. vol.): a iiirežii s križAvceni (üaniicii), h oči, <■ čeljusti križavčeve ■/. žlezo, d noga, e zadeli s pivililiiinii hradavio.anii, f spredeiia nit. 'la veliki ])ajek je pri nas jiovsod dobro znan zaradi velikih kolesastih mrež, katere naopik in popolnoma prosto razpenja med veje, zidovje i. t. d. Najprej poteg-nc ravne niti, katere se liki polu-ineroni v kroga vse .strinjajo v središči. Potem jili jjreplete z okrog-lastinii nitinii, in tako napravi precej obširno mrežo. Križiivec, kakor .s])loli vsi pajki, ki jìletó kolesaste mreže, sedi sredi pajčevine in preži na razne žuželke, da jili vjame v mrežo in jih potem sè stru])enini ogi-izom omami in potem poje. Jajca križAvec zavija v pajčevino. I zlezli pajki se ne preobrazu jejo, levijo se pa večkrat. To nedolžno, sicer koristno, a nmogim odurno živalco preganjajo, ker onečisti stanovanja s pajčevino. Se li ne loči križavec ]jo glavoprsji od vseli spredaj opisanih brez vretenčarjev ? Kateri mladiči se levijo kakor križavčevi? 33. Vrtni polž (die Weinbergschnecke) je med našimi polži največj'i. Rumenkasto-siva, sluzava žival nosi na hrbtu zavito okrog-lasto hišico rumenkasto-1 jave barve z nerazločnimi rjastimi pasovi. Zadnji zavinek dela skoro sam vso hišo in ima okroglo ustje. Na glavi so vraščene štiri tipaluic.e, katere lahko vase potegne. Na konci dveh daljših tipalnic sede oči. V ustih ima hrapav jezik, s katerim struga hrano. Na trebuhu se razteza široka mišica, tako zvani pod-jjlat (noga), s katerim se s hišo vred počasi dalje pomika. V hišo zleze, kadar se mu zdi, in iz nje se zopet izplazi, kadar ga je volja. Ves pa nikoli ne pride iz hiše in tudi ne more, ker je na njo jiri-raščen. Diha s pluči. n / *y.r!,„tJ„ 42. Vrini polž brez liiše ('/a "''i''- '^'cl-): 7? drobova vrcrä, /i jila.šč, ki izltičiije aimasto liišico, a iliišnikov .siirednji del, h ritnjak, c ustna otlina. Polž prebiva naji'ajsi ])0 osojinah, gozdih, vrtih in vinogradih. Zvečer ali pa jio dežji lazi okoli, iščoč .sočnatih i-astlin ali sladkega, sadja v hrano. Ob suhem vremenu sedi s hišo, kakor prilepljen po drevesnih deblih ali po ograjah. Od meseca avgusta počenši pa tje 4» M*." --C«*«-! -- ".MmViH^HSr-^^ — 52 — v pozno jesen odklada polž s\-oja kakor proso drobna in kakor steklo čista j'ajca v vlažna skrivališča. Pri vgodncni vremenu in pri obilnej hrani se ta golazen silno razmnoži, ter dela vrtnarjem in poljedelcem veliko ])reglavieo z objedanjem vsakovrstne zelenjave. Na zimo se zarije v zemljo ter zapre ustje z aj)nenim j)okroveem, in otovrej ga ljudje pobirajo in i'aznovrstno pripravljajo v jed. južni Nemčiji redé te polže na veliko v posebnih vrtili ter jih vozijo lui ti'g. Opazuješ li na polževem telesu tudi več delov? 34. Potočni rak (der Flusskrebs) ima glavo z oprsjem zlito v jednolično celoto, glavoprsjc; imenovano, katero oklepa trda lupina, ki seza kakor nekov oklo]i ob straneh do nog ter je navspred zašiljena •4it. I'()tiičiii rak {'j„ n;ir. vel.). v oster trn. Temu oklopu ]m'a\'imo navadno koš in zategadelj rake imenujemo košarje. Gildce oči so velike, zložene od v(dike nmožine predrobnih očesec (žuželkino ok(j) in luisajene na gibkem držalu, ki se lahko oltrača sedaj sem, sedaj tja. Venanje ščetinaste tipab niee so jednovite in jako dolge; notranje krajše so ])a v dve nitki razcepljene. Na s|)odnji strani glavoprsja ima tri pare čcdjusti, ti'i pari^ čeljustnih nožic in ])et ])arov ])ravilnih nog. Čeljustne nožiee imajo nalogo posezati po hi'ani, jo j)održavati ter jo |)odajati čeljustim. V ta luunen je tudi vsaki pridano ludco pijialo. 1'i'vi par pravih nog je jako ^■elik in širok tei' je preobra/.en v krepke klešče (škaije ali ščipalniec), ostale noge so drobiie in jji-eccj jcdnake. Drugi in tretji par sc skončuje tudi v drobne klešče, četrti in ])eti par sta bi'cz njih. Zadek je izleknen, razločno členast ter ima spodaj kratke plavutaste nožiue, na konci pa palialčasto razšiijcno plavuto. Živ rak je rjavo-zcdcnkast, kuhan pa jasnordeč. Živ rak ima namreč v sebi dve barvili, neko rjavkasto in neko rdeče. Y živi živali se ti dve barvili mešati in pokrivati več ali menj, zato tudi nobeno ni čisto izraženo. V vreli vodi se pa ijavo barvilo razprosti, ostane torej samo rdeče, katerega vrela voda ne more spremeniti. Ki'i ima belo. Diha- s škrgami. Vseh pet parov pravih nog in tudi zadnja dva para čeljustnih nožic nosita škrge. l\ak je povodna žival. Po volji so nni sosebno polagoma tekoče vode strmih in mehkih bregov, ob katerih rastó široko razkoreninjena drevesa. Pod takimi koreninami biva najrajši, a kjer teh ni, išče zavetja v gostem vodnem homotu ali si v mehkem bregu izdolbe rov, v katerem žedi obdan in čaka prijaznejše noči. Mehko vode mu ])i'ijajo vse drugače, nego trde, po zadnjih bivajo navadno malo-vredni koščaki. Deroče vode s kamcnito strugo mu niso ljube, dasi tudi v njih ni brez njega. Stoprav pod večer se napoti po svojili opravilili. Na svojem poti ali lazi z nogami po tleh, in sicei- lahko naprej in nazaj, ali pa ])lava, veslajoč s krejjko palialčasto plavuto, a nikoli naprej, zmerom nazaj, ritniski. Poglavitna, jedača so mu črvi, polži, školjke in majhnc! ribe, [)a tudi rastline. Mrtvečina pa mu je di-ažja od presnega mesa, in kjer leži v vodi kaka večja mrhovina, zbirajo se na nj(j raki zbliza in zdaleka. Zato tudi ribiči nastavljajo j-akom v vrš0 za vado kosce kake stare ribe ali s])loh smradne mesnine. LJjctim rakom pa dajejo kopriv, korenja, otrobij in druzih vsakovrstnih odpadkov. Aleseca julija in avgusta se naredi nova lupina pod staro, katera nni potem odstopi. (Jtodi olevljen rak je mehak, tako imenovani mekuž. Pred levitvijo nahajamo v želodcu majhna, polovici graha podobna zrna, tako zvune račje oči, s katerimi po levu utrdi novo kožo. Kazen kože naraste raku tudi odti'gana tipalniea ali ščijjalnica. Kaki so sosebno okusni v mesecih Ijrez r, če jih imenujemo latinski, tedaj od maja do avgusta. Mladi rački prilezejo na dan konec niescca junija. Majhni so in skoro prozorni ter počasi lazijo okoli samice, ki mirno žedi sredi njih. Kakor jih pa kaj ]n'cstraši, zbeže hitro pod zadek (rep) v svojo leglo, jjoprimejo se plavutnih nožic maternih in ta jih urno unese vsaki opasnosti. Poleg človeka ima rak med saiiiimi jjovodniiiii živalinii mnogo sovražnikov. _Mnoge poiiriistajo grabežljive ribe, zlasti dokler so še majhni in mehki, in koliko jih j)ohrusta vidra, celo lesiea preži za njimi. Na Krunjskeni .so najokiisnejši in najimenitnejši raki v Krki. Do leta 188U. bila jo kujičija z raki znamenita in prinašala je v deželo vsako leto naj'manj 20.000 gld. Nesrečna kuga [)a, ki se je zanesla iz nemških rek tndi v kranjske vode, jih je od leta 1880. dalje malone popolnoma nničila. /a leta 1887. obračajo lastniki rako-loA'a glavno skrb na to, da se rak v naših jiotoeih in rekah zopet zaplodi. V čem sta si podobna, rak in pajek? 35. Deževnik ali podzemeljski črv (der Regenwnrm) ima valjasto, kakor peresna cev debelo, sjjredaj zašiljeno, navzad zaokroženo in nekoliko sploščeno, rdečkasto telo, ki je sestavljeno iz 80 do 120 obročkov. Pod prvim rilčkastim obročkom ima usta s kopi-často, veliko ustnico. Kazen prvega obročka ima vsak spodaj na vsaki strani štiri kratke ščetine. Z dobrim očesom jih je moč videti, ali gotovo jih čutiš, ako črva med prsti potegneš od zadaj navspred. \ j)rvej tretjini telesa ima 4 do 10 debelejših obročkov, ki delajo tako imenovani jias. 1 )asi nema oči, vender občuti svetlobo. Kri mu je rdeča. -14. I>fžcviiik: a Deževnik v n.-iravui velikosti, h glava nd spredaj, c gl;iva od stnini, d nekoliko obruèkov, vsak s štirimi pari ščetin; !>, c, d poveeano. iJeževnik živi v vlažni zendji in pride po noči ali po dnevi na površje. Hrani sc z zemljo, kateri so primešane rastlinske in živalske tvari. Večkrat navleče slanme bilke, listje, perje i. t. d. v svoje luknje, da tam trohne in mu potem v hrano služijo. Ncmamo|^ga za posebno Skodljivoga, kei' inalo škodo, ki jo časi jcdoč nežne koi'eniniee tu ali tam najii-avi, j)0 drugi sfrani obilno J)o^■rne. Zgornja jirst, rodovitna èrniea, je namreč največ njegovo delo. deževnikovem želodci razkrojijo se ])ovžite stvari mnogo Jjrej, nego bi se i'azkrojile v zemlji. 1'rst, ki potuje skozi židodee, navzanie se razkrojenih snovi in gi'è zopet iz črva kot najl)oljša, najrodovitnejša črniea. lies je, da dela velike sitnosti ])ri cvetlicah. y lonci, kjer se nahaja, začno cvetlice hii'ati in gredo ])0 zlu, ako se začasa črv ne odprav i. Iz cvetnih loncev ga odpraviš, ako ])rst zgoraj pokrij(;š z mehkim pajjiijem (l'r nanj nasuješ stolčenega žvepla ali ajinenega j)rahii. Deževnik ima toliko sovražnikov, kakoi' malo katera druga žival. Najhujši nejtrijatelj nm je ki't, potem jež, pa tudi vsakovrstne jitice ga |)okončtijej'o. 1 )a jih krastače, žabe, rilic in celo hrošči radi jedo, je s[)loh znano. Na pozno jesen se zarije globoko v zemljo ter onde |)rezinmj(!. Kako se loči črv od ličinke, podobne črvuV Katere izmed ojjisanih živali so koristno, katere škodljive? Katere nam dajo mesoV Kati're ndeko, sir, maslo? Katere nam pomagajo pri delu? Katere pokončujejo škodljive živali? Katere, si je človek udomačil ? F5. I-iivs-tl i lic. I. Drevesa in grmi (Bauiiie und Sträuclier). 36. Črešnja (der Kirschbaum) je visokodebeino di'evo. Deblo izvira iz velike korenine, katera je ravno tako \'ejnata, kakor deblo samo. Iz razpok rjavo-sivega luba se cedi črešnjeva smola. Košat vi'h se dviga 15 do 20 m visoko. Jleseca aprila ali maja jiožene iz po])kov listje in cvetje. 1'ecljati listi so narobe jajčasti, mehki, nekoliko grbasti, spodaj slabo dlakavi in na rol)u iun)iljeni. (Li.st je napiljen, če so na robu zareze in odrezki ostri.) S |)recej razvitim listjem vi-ed pokažejo so beli, dolgopecljati cveti, ki so po 2 do 4 kobulasto nako])ičeni. (Kobul imenujemo več skoro enako dolgo pecljatih cvetov, kateri izvirajo vsi iz ene točke na konci kratke vejice.) Na popolnem cvetu opaziš od zunaj naj})red pet zelenih, v kolo-baru stoječih zavihanih listkov, kateri so se od spodaj zrasli v zvo-nastno cvetno ogrinjalo, ki jo podobno mali čaši. To prvo ali zunanje ^•^"if'fi 45. Črcšii.j.-i: 1 vejica s cvetjem, 2 prerezan cvet, [irere/.aii pluil, (>/, = v pravi velikosti, '-'/i = 'dvakrat povečano.) cvctiio ogrinjalo zato tudi imenujemo čašo (Keleli). Takoj na grlu čaše je [irirašeenili pet nežnih listkov bele barve. Ti listi dehijo drugo ali notranje cvetno ogrinjalo, kateremu so nadeli ime venec (l^liunen- krone). 1'roti sredi cveta vidiš nmogo na čašo jjriraslih tankih nitek, a vsaka nosi na konci drobno, rumeno glavico. Tc nitke so takozvani prašniki (Staubget'üsse). V sredi cveta vidiš po-dolgasto, otio krogljico, ki ima znotraj drobno zrnce, navzgor pa tanek vrat, stoječ med ])raš-niki. Ta otla krogljica z zrnci in vratom vred je četrti del cveta ter se kliče pestič (Stempel). Iz pestiča se razvije okrogel, gol in sladek plod (črešnja). Na plodu (sadu) vidiš dvojnato o])lodje (ovoj), zunaj mesnato in .sočnato, znotraj pa kakor kamen trdo, katero zapira po navadi le eno seme (jedro). Ker se imenuje notranje oplodje koščica, nadeli so takemu plodu ime: koščičasti plod. Cresnja raste po hribih divje (črešnja drobnica). Pogostoma pa sadc več vrst ]iožlahtnenih črešenj, izmed katerih so najbolj znane: .1.) Navadna črešnja (Vogelkirsche) z jajčasto obličastim [)lodom in mehkim mesom; 2.) srčice (Ilerzkirschen) s srčasto obličastim ])lodom in mehkim mesom; ;3.) hrustavke (Knorpelkirschen) s srčasto obličastim sadom in trdim nie.soni. Izmed vseh dreves jc črešnjevo prvo, katero nas se svojim sladkim plodom razveseli. Crešnje so početkom zelene, dozorevši pa orde ali očrne ter so ])rav okusne in sočnate. Zgodnje črešnje iz Vipave in Goriškega gredó v Gradec, na Dunaj in še dalje na .sever. Les rabi za mizarske in striigarske izdelke. Imenuj dele črešnjevega celega cveta! Naštej ovoje koščičastega j)loda ! 37. Hruška (der Birnbaum) je jedno izmed največjih in najlepših sadnih dreves. Njena srčna (glavna) korenina poganja globoko v zemljo, pri vrhu pa se razprostirajo stranske korenine. Na koreninali so nitkaste koreninico, po katerih dobiva hruška živež. Ako jo zasajena v ugodno zemljo, zraste ji deblo i'avno, visoko in močno z dolgimi in krepkimi vejami. Lnb je razpokan podolžno. l^omladi so vejo in mladike polno večjih in manjših popkov, iz prvih se razvije cvetje, iz drugih pa prirastó zeleni, svetli, dolgopecljati listi. Okrog-lasti in zaostreni listi so ob robu ali celi ali pa drobno napiljeni. Hruška cveto začetkom maja, pozneje ko črošnja, pa jireje ko jablan. Beli cveti, ki so [)okažejo z listjem vred, so združeni na konci kratkili vejic, toda tako, da imajo posamezni cveti toliko daljše peclje, kolikor globoke) e izvirajo in zategadelj stoje vsi cveti v eni ravnini. Taka sku-[)ina cvetov se imenuje češulja (Doldentraube). Gornji del cvetnega peclja je izdolben kakor sklo-dica ter se imenuje plodišče (Fruchtboden), ker sedè na tem tiste sestavine cveta, ki so potrebno, da rodi rastlina zrelo plodove. Cvet ima pet zelenih, nazaj zavihanih čašnih listkov (rogljov), i)ot okrog-lastih, belih venčev-•skili lističev, ki kmaln odpadejo, mnogo na čašni roli pi-iraslih prašnikov in pet soraslih pestičev, katerih prosti vratovi stoje v kolobaru sredi med i)rašniki. Ilruševi cveti ovenó kmalu. Venčevski listki in prašniki odpadejo, plodnica s čašo pa ostane. Plodišče se zmerom veča, naposled pa krije ostalo cvetne dole. Mesnati in sočnati sad (hruška) je okrogel in tam podaljšan, kjer se drži j)eclja. Zgoraj ima iz posušenih čašnih rogljev sestavljeno lyUrlmdujSul^l^ •40. IliMiška: 1 vejica s cvotjeni, 2 jnerezan cvet, H sail, IHiclolijdiiia prerezan, 4 iKi])reeiii i)rere7, cveta. «iniilio» in v sredi voč prcdaičasto, iz tanke luščiiio narejeno jie.ši-išče, v katerem je navadno več semen (pečka) in zategadelj se imenuje tak plod pečkat plod. Divja lu'uäka idrobniea, icsniea) jc tniato drevo ali grm, ki raste posamezno po gozdih ter rodi le drohen in kisel sad. Da priredimo dohrega sadja, moramo divjake eepiti ali požlahtniti. Ceiiljena hrii.ška pa nema trnja in rodi večje, jako okusno sadje. 1\diih vidi.š mnogo vrst povsod jjo vilih. Umska nam mnogo koristi. Sočnato sadje se uživa surovo, suho ali kuhano. Žlahtne hruške .se prodajajo na razne kraje. Donui jih pa še dovolj ostaja za povžitck in za hrušcvee. .Listjii je za steljo, vejevje za kurjavo, les pa za mizarske in strugarske izdelke. \'elik sovražnik hruškam iii sadnemu drevju s]]loh je zajee, zlasti ])0 zimi (zakajV). Tudi miši, hrošči in njih ličinko nai'edó sadnemu di'evju veliko škode. (Joseniee oglodajo časih listje in cvetje do golega. Treba je torej, da gosenice marljivo pobiraš ter po zimi njihove za-predke uničuješ. Ako so .se zarcdile na nda-dem drevesu uši, naredi lug iz toljaka in mila ter ž njim ])oškro|)i listje in mladike. Primerjaj hruško s črešnjo gledé na korenino, deblo, lub, listj(!, evet, plod in korist! 39. Navadni oreh (der W'alnussbaum) je visoko, znatno drevo s svetlosi\'im, v starosti globoko razjiokanim lubom. \'elik, široko 47. Orcii: I voj;i : a s |irjišniini, /; s pe.stii'Tiinii cvefi ; 2 iinišiii cvet; « ]ir;ižnik cul -/.imiij, /> od strani; 3 ]icstii'ni cvet; 4 jicstieiii cvct iirero/.;ui ; .') jiloil ■/. iisnjatiin uplodjein ; (i plod ijreiezan. razširjen vrli nosi precej debele mladike. Njegovo znamenito cvetje pokaže .se maja, in sicer malo jioprej, jjredno se začnejo li.stati. Na jedni vejici vise dolge resice (mačice), ki no.sijo na cvetnem |)eclji mnogo lu.sk in pod vsako lusko po osem jtra.šnikov, a med njimi no jednega pestiča. Na konci druge vejice .sedè .samo dve do tri pestici, izmed katerih je vsak zaprt v napeti br.sti (popek), iz katere gledata na vrhu dve jieresasti brazdi (brazda je najgornji del pestiča). Mačice očrne kmalu in odpadejo. Od pestiča naredi se plod z dvojnim, zunaj mesnatim, znotraj pa trdim ovojem, kateri zapira navadno le eno jedro (oreh). ( )reh imenujemo koščičast plod, ker je njegov znotranji ovoj jako trd. Zunanji mesnati ovoj je zelen, pozneje črnkast ter se odpreza od dvokoritaste, okrogle, koščičaste lupine. Listi imajo več listkov in ker so nekoliko podobni tičjeinu peresu, jih imenujemo zató pernate (geiiedert) ; gledé na to, da stoji na koncu vsakega peclja en sam listek, pa lihopernate (unjiaarig geiiedert). Drugi listki stoje po obeh straneh vkujinega peclja. Ureh sadé povsod po toplejših krajih. Doma je iz Perzije. (.)ljnati plodovi (orehi) .so dobra jed. Zal, da se čim dal je bolj izsekava zaradi trdega svojega lesa, ki se prodaja po visoki ceni ter rabi za razne strugarske in mizarske izdelke. 1'ovej razliko mej hruševim in orehovim cvetom V 39. Smreka (die Fichte) je i>ri nas najviše drevo, vzraste do 40 m visoko ter vzbuja našo pozornost sosebno z nespremenljivo svojo obliko. Smrekove korenine ne segajo globoko v zendjo, ])a se tudi ne razprostirajo tako na široko, kakor pri hrastovem in bukovem drevji, zato pa tudi vetrovi smreko lahko poderó. »Šibko, naravnost kvišku kipeče deblo ima rjav, pozneje razpokan, skorjast hib. Pri dnu je brez vej, primeroma v sredi se prično prectj dolge, neraz-rastenc veje, ki teže proti tlom tako, daje drevo videti nekako"žalostno in otožno. Proti vrhu })a se vejo vedno bolj krajšajo ter tvorijo lepo vejnato piramido. Ozki iglasti listki stoje jiosamezno okoli in okoli po vejah; vedno so na obeh straneh temno zeleni in priostreni. Cveti stoje v resicah, in sicer prašni in pestični cveti posebej; toda na enem in istem drevesu. Take cvete imenujemo zato enodomne. Sem ter tje [)0 vejah sedè meseca maja ijavkasti prašni cveti, katere krijejo suhe krovne luske. Na koncu vej jja stoje v zelenkasto-rdečih resicah semenski pojiki, katere pokrivajo toge luske, ki pozneje oleseiié, da narejajo precej dolg valjast storž. V.saka jiloščnata luska visečega storža pokriva dve jjerutkasti semeni, ki sta brez vsakega ovoja (goli). Snii-cka sc naliaja najbolj jjogosto v naših go/.clili, po gorah do 1800 m nad niorjeni. To leti in po zimi, spomladi in jeseni, vedno je smreka enaka, vedno jo krijejo tenmo zelena iglasta peresa, l^aje izvrsten, mehek tesarski les za pohišje in za deske, pa tudi drva za kurjavo. Od snn-ekove smole delajo ter[)entinovo olje, kolo-fonij, smolnjak in druge enake stvari. Skorja se rabi za eresio. (Ji) premnogih jtraznikih in slovesnostih postavljajo i)ri nas bodi si pred hišami ali tudi pri cerkvah previsoko, obeljeno smreko z lepim zelenim vrhom, na katerem vihrajo zastave — to je mlaj. Kako radostno skačejo o božičnih praznikih otroci okoli snn'ečice, okrašene z brlečimi lučicami, s pozlačenimi orehi in rdečkastimi jabolki, ko sc ji veje šibe oil premnogih daril. h. Güntker.x.a. •18. Siiii'cka: 1 veja: a ]]r;išni, h [lesticni cvet ; 2 pi-ašnik: « ml zunaj, h (id .stnini; plodna luska: a znotraj s semenoma, h kntvna luska od zunaj; 4- storž; 5 zrela jilodna luska; (i seme; 7 klica. Pravljica pa omenja, da je smreka usodno nam drevo. Pesem o kralju Matjažu pravi v jireroškem duhu: «Kjer trivršna smreka r,i — rase, — Mir bo sklenen v soriškem polji; — Ti'ije kralji zliite čase — Vstčinovijo, vse bo bolje!» Primerjaj orehov in smrekov evet in plod ! 40. Bukev (die ]:5uelie) je blizu 30 m visoko di-evo /, debelo in močno vejnato korenino in ■/, gladkim, belkasto-sivim Inbom. Njeno deblo se razrašča še le bolj visoko v nekatere debele veje. Vrh je širok iu obokan. Pojiki .so koželjasti. Znamenito je to, da požene buk(!v začetkom maja svoje omlade takoj do cele dolgosti. H.CUNTHrn.JCA. ■ti), liiikcv: ! voj.-i .'S jie-^tičniiiii in i)r;i.šiiinii cveti, 2 pnišni cvet (piiveč), 8 pe.stični cvet prerezan, 4 plodnici prerezani, Ö slileilica, (i žir. Jajčasti listi so skoro eelorobi, v mladosti svetlozeleni in po robu mehko koeinasti, po/.iieje pa temnozeleni, skoro usnjati iu goli. Haz-druženi eveti .se razvijó z listjem vred. Ji'rasiii eveti stqjé v okroglih, peeljatih, rumeno-zelenili resicah. Pestični .so ])0 dva ali trije skup, obdani z rdečkasto .skledico. Pozneje se sklediea poveča in naredi nuihko bodičasto glavico, ki se razpreza na štiri loputice. V njej .so ti'irobati, jiriostreui, svetlorjavi plodi, takozvain' žir ali liukviea. l^ukvica inni v .sebi klico, to je že izraženo mlado rastlinico, dosj)evši na ugodno mesto, začne se dalje razvijati. J3ukev pokriva dostikrat iia dolgo in široko poseljno nižje gore. Trdni rdečkasti les rabi za poliišje, orodje in za knrjavo. Iz bnkvice iztisknjejo bukvieno olje, ki služi v razsvitljaro. ]5ukvica je tudi izvrstna hrana svinjam, katere v nakate.rili krajih v jeseni «v žir» ženo, kjer se hitro opitajo. Mnogo takega ploda izluščijo tudi polhi ; zato so v jeseni tako debeli in mastni. Zimo jirespé polhi v polšinah, to je v otlili bukvah. Zakaj se imenuje bukev enodomna rastlina? 41. Bela vrba (die weisse Weide oder Silberweide) je drevo srednje visokosti s plitvimi koreninami in s sivim razpokanim lubom. Njeno deblo se razrašča že nizko v dolge, na koneu vitke in upogljive veje. Kratko pecljati listi so suličasti in drobno napiljeni, navadno 6y;¥ J ^ 't 50. liolM vrliii: 1 veja s [irašnimi cveti, 2 ]irašni cvet, ;! veja s iiestičiiiiiii cveti, 4 pestiOni cvet, 5 jilcidna mačica, (i "il|irta g-lavica, 7 jiIdiI. so belosivkasti, zatorej se kaže vrba že od daleč nekako siva. Cveti se razvijo z listjem vred v inačicah (resah). Jlačice imajo sivkasto kocinaste krovne luske. Pri vrbali se nahajajo eveti takorekoč v dveh domili, zato jim pravimo dvodomne rastline. Na jedni vrbi namreč so samo prašni eveti, imajoči dva rumena prašnika ; več takih je nanizanih v mačico. Na drugi vrbi, morebiti več ur od prve oddaljeni, so pa samo zeleni jjestie.ni cveti, iniajoči eden sani jiestie s kratkim vratom in dvema brazdama. 1'lod je drobna, zelena glavica, katera ima razen semena v sebi tudi mehko belo volno. ]]ela vrba raste ob potokih, rekah in stoječih vodah. V mladosti l'aste hitro, a malokdaj jjostane stai-a, ker začne knialo v deblu troh-neti. Vrba jioganja celo leto do pozne jeseni. Da se vrba večki'at omladi, posekajo ji vsako četrto ali šesto leto vse veje. Iz vej se delajo jerbasi, eaiije in sploh razne, jako lične pletenine. Vrbovina je mehka in se laldvo eejii, in dasi je malo vredna za kuijavo, vendar naj bi vsaka kmetija imela nekoliko vrb, zakaj vsak kmet potrebuje košev, kateri se lahko po zimi doma spleto. V nekaterih krajih izdelujejo od vrbovine coklje, ker je lahka in se obdeluje brez velikega truda. Risarjem prirejajo od vrbovine najlxiljse oglje, ki rabi tudi za smodnik. Vrbove šibe se dobro jirodajo ])letarjem. Posebno imenitno so dolge in tanke vejice, katere imajo droben stržen. Take jia moremo odgojevati, če zasajamo vrbo v dobro vlažno zemljo. Proti koncu liostnega časa se zbira inladež okoli vrbja. (Jndu si vsakdo poišče prijiravne veje in si jo ureze. Taka veja bodi ravna kakor sveča in brez vejic in grč, vsaj v določeni dolžini. Tu si vsak napravi svojo l)iščal, potem pa se vračajo vsi glasno trobeč v vas. Beli vrbi je jiodobna krhka vrba (die lìruchweide) s siiličastim, po obeh straneh golim listjem. Po gozdih, v grmovji in po vrtih nahaja se domača iva (die Sahhveide), ki ima jajčaste, zgoraj temnozelene, spodaj pa belkasto dlakave liste in debele velike inačice, ki se razvijejo po])rej kakor listje, llumene inačice (podobne so mačjemu repuj napravljajo dečkom veliko veselje, kadar jih narežejo in privežejo na konci «butare», da jih na cvetno nedeljo nesó k blagoslovu. Po naših gorah rastoče pritlične vrbe imajo k tlom jiritisnena debla. J:'o visokih gorah pomagajo take vi'bc, združene z mahovi in drugim drobižem, rušiti skalovje, potiskujé žilave svoje korenine v špranje in razpoke. Ob gajih, sosebuo ob ribnjakih in potokih, pa tudi na grobih pri nas Ijndje radi sadé vrbo s tankimi, visečimi vejami, tako imenovano žalobno ^■rbo (die Trauerweide). To dre\'o je v Evropo doneseno od vzhoda, zato so imenuje tudi babilonska vrba. Kei' se naseljajo vi'be naji'ajsi jio \ lažnih tleh in rasu primerno prav hitro, lahko jih zato prištevamo koristnim rastlinam, ker po njili listji isililapeva mnogo vlage in se mokrotna zemlja posebno liitro suši. Kjerkoli je svet precej strm in se je bati zaradi močo, da bi j-aiila zendja sčasoma popolnoma ne zlezla nizdolu, ondii so nam vrbe prave dobrotniee. Nasaditi je treba nekako ki'izema v vrste vrbove kolce in hitro nam ozelené. Njih korenine se razprostirajo na široko ter vežejo sicer rahlo površje v celoto. Ti'ave in rastline se naseljajo v takih krajih in za malo časa se vse učvrsti do dobra. Meseca aprila in maju, kadar cvete, na vrbje tudi i-ade pribuče bučele in čmrlji. Leteč od mačice do mačice srkajo med po cvetih. Ker so na vrbi cvetični in prašni cveti razdruženi, opravljajo bučele vrbam prav imenitno delo. One prenašajo cvetni prah od ene vrbe na pestični cvet i)ri drugi, na kateri se potem seme razvija. Vrba pa se za-reja ne le po semenu, temveč tudi po vejah. Veja, odrezana od vrbe in zasajena v zemljo, okorenini se in razrase v veliko drevo ali pa v grm. Katere rastline imenuješ jednodomne, katere dvodomne"? Kako se pomnoži bukev, kako vrba? 42. Šipek ali divja roža (die Hundsrose) je grm s kratkim deblom in kvišku stoječimi vejami, ki so porastene s trdninn", upog-nenimi bodicami. Lihopernati listi imajo po 5 do 7 jajčastih, ostro napiljenih listkov, ki so zgoraj temnozcleni, spodaj bolj bledi. Na dnu peclja vidiš dva listka (tako imenovana prilistka, ki j)od-pirata list). Cvet je popoln. Čaša ima vrčasto cev in pernato nacepljene, zavihane roglje. Cvetni venec tvori pet narobe srčastih lističev. Mnogoštevilni rumeni praš-niki stoje na robu čaše. IModnica je otla, po nje stenah pa vise drobna zrnca, in vsako zrnce ima navzgor tenek vrat, in •i T)!. Sipek: 1 vej/i s cvetom, 2 jirerezaii cvet, H šiiiečju jagoda, 4 plodič, 5 prei-ezaii ploilič, 6 poprečni prerez cveta. vsi ti vratovi stojé sredi cveta med prašniki. iŠkrlatasto-rdoči plodovi (šijiečje jagode) oLstojé iz oiiieseiiele časne cevi, ki ima v sebi iimogo z lasci obrastonih trdih plodičev. Sipek raste pogostoiiia kraj potov po iiiejali in sečili. Cvete junija in julija; njegovi lepo rdeči plodovi zaljšajo še skozi vso zimo gole mladike. Iz venčevskili lističev delajo rožno vodo in pravo, jako drago rož]io olje. ilesnati ovoj šipočjili jagod se ukulia, ter da dobro ukuliano sadje. Na šipkova debla cepijo vrtne rože. Prav mnogo vrst je divje rastočih, toda še mnogo več pa vrtnih rož, ki so pitane vrste sipka. Najlepša je vrtnica ali goščavka (die Centifolie oder Gartenrose), katero že od nekdaj imenujejo kraljico vseh cvetic. Doma je iz Perzije, sadé jo pa po vseh vrtih vzpričo njene lepote, rožno-i'dcčih cvetov in vzpričo jako prijetnega duha. Odkod ima pitana vrtnica toliko listov? Vrtnikova vešča roka izvela je vse iz proste divje rožo z umetnim, namenu primernim obdelovanjem, in sicer prašnikom na kvar. Zaradi obilne in izpremenjene hrane izrodili so se prašniki, niti in prašne vrečice so se jele širiti, cvetni prah je izginil in prašnik se vedno bolj približava venčevskemu listu — in tako nastane tako imenovani polni cvet vrtnic. Ako primerjaš te lističe med seboj, opaziš takoj, da so zunanji največji in najbolj rdeči, a čim delj proti sredi, tem ožji so in spominjajo na prašnike, tu in tam opaziš še kakega z rumeno prašnično vrečico na konci. Roža ni ravno izbirčna za zemljo, vender ji najbolj ugaja ilovnata in peščena v zavetni in solnčni legi, ki pa ni preveč za])rta niti ne močvirna. Rože, ki rastejo na neprimernem kraji, sosebno tiste, katerim manjka soinca, bolehajo l'ade, cveto slabo in trpé veliko od inrčesa, zlasti od rožnih ušic. Ta zelo kvarljiv Hn'čes odpraviš, ako opiraš in, otepaš rastlino, kadiš s tobakom ali H u b a d , Prirodopis I. 5 52. \'rtiiiia. poti'csas /, iiialceiii ali apnom. Roža je imela jako častno mesto že pri starih narodih. Ko je Seipijon, rimski vojvoda, liromagal mesto Kartagiiio, obhajal je spomin na to zmago veličastno in zapovedal je hrabrim vojakom najboljšega krdela, da ves dan nosijo slavnostni venec iz vrtnic v roki. Že v .starodavnih časih je bila roža znamenje ljubezni in lepote. Hvaležni otroci jo sadé na grob svojih starišev, ter s tem kažejo svojo ljubezen do njih. Primerjaj hrušev, črešnjev in šipečji cvet! II. Zelišča (Kräuter). 43. Zvonček ali dremavka ulas Schneeglöckchen) ima jajčasto belo čebulo, ki poganja s])odaj mnogo vlaknatih korenin. (Čoibula je jjloščnato jjrikraj.šano jjodzemno steblo z mesnatimi listi, ki so luiiinasto drug na drugega j)0-loženi.) Iz čebule prikažeta se v kožasti nožnici dva ozka, topa sinja li.sta in med njima ena .sama betva, tako imenujemo iz čebule izvirajoče zelnato steblo, ki nosi v vrlin kimast, s tulcem podprt bel cvet. V zvončkn so cvetni deli jako razločni, zato ti bode na njem namen vsakega dela.jasnejši in razunmejši. Takoj opaziš, da cvet nema čaše. In v resnici je ta del cveta najmenj potreben in zato ga tudi mnogi c\'eti uiti nemajo. (Jasa ima namen, braniti nežnejše dele cveta vremenske nezgode, doklei' je cvet še v pojiku. Na zvončku zvi-šuje to nalogo listasti tulec. Njegov venec ima le eiioj-nato šesterolistno ogrinjalo, tako imenovani obod, čegar trije vnanji listi so večji, podolgasti in beli, kakor sneg, trije notranji so pa krajši, izrobljeui in zelenkasto pasasti. r)!-!. Zvipiii'iok: 1 Ijctvii s cvetom, 2 pniš-iiiki in trije notranji listi, 3 jprerezan cvet, 4 imišiiik (povečan). Cvetni obod je s šestimi prašniki vi-ocl priraseii na jajea.sto, travnato-zcleno plodnico. J'raSniici so veliki in razločni. Vsak prašnik ima na tenki nitki podolgasto rnmeno vrečico (prašnico). y\ko s kako iglo dregneš v to vrečico, razjjorjo se, a iz nje se vsnje nmožinu rumenega pruliu. Ta pi'ali imenujemo evetni ])rali. Razlikuj torej na jjraSniku nit, vrečico (prašnico) in cvetni jjrali v njej- Pestič nosi na vrlui malo gobasto brazdo, ki je o razcvitu vlažna. Brazda je nasajena na dolg vrat, ta l)a stoji na krajši, jajčasti plodnici, iz katere se razvije mnogosenienski glavičasti plod. Prerežeš li plodnico, vidiš, da je razdeljena v tri pretine. V vsakem pretinu je več belih zrnec, to so namreč zarodki za bodoče seme. Zvonček raste pogostoma po senčnatih, nekoliko vlažnih travnikih in gozdih. Kdo se ne spominja pomladanske cvetice, ki na prvi klic solnčnih žarkov mnogokrat pogleda j)oprej iz zemlje, kakor sneg izkopni. Pri nas raste tudi podobna mu norica (die Frühlings-Knotenblume), katera ima šest enako velikih belih, na rtu zeleno pegastih cvetnih listov. Zvončki in norice cveto tebruarija in marca. 44. Pomladanski jeglič ali trobentica (die Frühlings-Schlüssel-blunie) ima valjasto, debelovlaknato koreniko, ki je korenini podobno, trpežno podzenmo steblo in ki vsakega leta poganja jjri tleh stoječe jajčaste, grbaste in narezane liste. Enojnata, brezlistua stebla nosijo v vrhu mnogo, skoro enako dolgo poicljatili cvetov, ki tvorijo cnojnati kobul. (Jveti imajo cevasto, petkrat nacepljono čašo in lijastocevast 5* ">4. Norioa : 1 rastlina, 2 jirerezan cvet, prašnika hi pestič. rumen vcuec. (Cveti, ki iiiiajo čašo in venec, torej dvojno cvetno oo-rinjalo, se imenujejo celi.) V dolgi venčevi cevi je ])ct rumenih, na njo ])riraslili praš-nikov. Na dan čaSe je pestič z okroglo jjlodnico, dolgim vratom in glavičasto brazdo, ki .skrgava navadno nekako slizasto kapljevino. Mnogosemenski jdod je s trpežno čašo obdana glavica, ki se odpre tako, da se naredé zgoraj zobovi. Spomladanski jeglič raste ])ogostoiiia. po travnikih in kraj gozdov. Cvete ajjrila in maja, on nam oznanjuje zmago pomladi in zato ga vsak z veseljem pozdravlja. 1'rijetno dišeče cvetje rabi se za čaj, dobro in zdravo pijačo. Pogostoma raste pri nas ■cbrezstebelni jeglič», jii'i katerem mnogocvetni kobul izvira neposredno iz korenike. Po vrtih imajo visoki jeglič, ki .se odlikuje z rumenim, tudi z rdečim in pisanim, večkrat celo z dvojnim cvetnim vencem. Po pečinah in skalovji naših gora i-aste «kranjski jeglič» in tudi «avri-kelj» ali «iglec», ki ima mesnate in kakor z moko potresene liste in neizmerno ])rijetno dišeče cvete. Primerjaj jegličevo cvetno rinjalo z zvonckovnn! 45. Prava kamilica (die echte Kamille) ima enoletno kože-I jasto korenino. Steblo je vejnato, golo in živordeče. Dvakrat do trikrat ])crnatodeliii zeleni listi imajo ozke, skoi'aj nitkaste končke. Od do sedaj opisanih rastlin se loči kamilica bistveno v tem, da to, kar imenujemo cvet, je le na videz jeden cvet, v resnici je pa sestavljeno iz mnogo cvetov. Vse 55. l'oniladaiiski jeglič: 1 nistlliia, 2 prerezan cvet, 8 i'l'>'t, 4 jiuprečiii prere/, c.veta, 5 cvet visokega jeg-liča. posniiuie cvetc obdaja vkujnui čaša, ovojck imenovana, tako da. jo cela gUn-iua podobna košku cvetja. Zato pa inieinijenio rastline s takimi cveti košarice. V.sak posamni cvet ima })et prašnikov, katerih prašniee .so v cev zraščene, niti praš-iiične .so pa proste. Skoz eov, ki jo narejajo zraščene prašniee, pa moli ])e.stičev vrat. V .sredi kolobarja belili jezičastih evctov sedi rumena oblasta kapica, po kateri je vse gosto drobnih cvetov, drugačnih, kakor .so oni v kolo-l)arji. Veči del košaric ima take dve j no cvete, namreč jezičaste v kolobarji in covaste v krožen. Krožeč se imcnnije si'odnji oblasti del cveta, kjer sedè rumeni cveti. Jezičasti cvet ni druzega, kakor jezičast bel listič, venec, ki ima na zgornjem koncu nekoliko zobcev, na dolnjem koncu pa jo vkuji zavihan v ozko cev, iz katere moli vedno le edini vilasti vrat ])estičov. Jezičasti cveti so torej .samo jiestični. Vse drugačni so cveti v krožeu. Rumeni so in njih venec je cevast. V sredi njegove cevi vidimo pet zraščenih prašnic, izmed katerih moli dvakrat vilasto na-cepljen vrat. Na vsakem košku imamo blizu 400 tako [)ravilno sestavljenih cvetkov. (Jvetni koški so na koncu vej. Kamilica jo jako dišeča rastlina. Cvetje dajo znani kamilični čaj. Nahaja so sem ter tja blizu vasi, kraj jtotov in po njivah, ('vete od maja do septembra. 46. Regrat (der Ijüwenzahn) ima globoko v zemljo .segajočo koreniko, ki poganja škrbinaste liste v ])odobi rožice in več enojnatih, cevastih, brezlistih stebel (betov). Na vrhu stebla stoji na plodišču mnogo drobnih, nepecljatih cvetov; v.se skupej obdaja čaši ijodoben ovojek. I Kakšen se vidi cvet V) ( )vojek ima dve vrsti luskastih li.stov. Posamezni cveti so vsi jezičasti, vsak ima lasasto čašo in rumen cvetni venec s covastim dnom in tako podaljšauini robom, da je podoben cu. r>(). K;iiiiilica: 1 veja s cvetjem, 2 prerezana glavica, M prerezan cevast cvet, 4 i)rerezan jeziča.st cvet. Na cvetni venec je priraščeniii pet jirašnikov, ki .so s svojimi pi-ašnicanii (vrečicami) v cev zra.ščeni. Pestič ima dvodelno brazdo. Plod je s kodeljieo venčana rožka. Kadar cveti ocvetó, dobi cvetni košek zaradi lepili, širokih kodeljic vrh vsacega plodiča. neko j)0se).)n0 obličasto podobo. IModiči se slaljo drže piodišča. \'.sa rastlina, jiosebiio jia votla betva ima bel, grenek ndeček v sebi. Hegrat cvete skoro celo leto ]jrav pogo-stoma ])0 travnikili, pašnikih in [)o neobdelanih krajih. Po vrtih je siten plevel, ki se težko zatare. Otroci nabirajo radi zlato-rumeno cvetje, od katerega trgajo votla stebelca, da jih člen za členom stikajo v verižico, s katero se iioteni kitijo. Mladi listi se jedo za .salato. Kaj je košek? Kake cvete ima kamilični košek, kake regratov? 47. Repa (Riibenkohl, Rübsen) ima oblo ali koželjasto korenino in ravno, golo, vejnato steblo. Listi so travnato zeleni, .spodnji pec-Ijati liri podobni in pornasto nacepljeui (listna ploskev je do sredine vnjzana in odrezki si stoje ravno iiasjM'oti), zgornji so podolgasti in obsegajo z ozkim dnom steblo. Zlato-rumeni cveti stoje od začetka v češulji, ki se pa pozneje raztegne v grozd ; cvetni recelj nosi nanu-eč l)odolgoma jiosamczne, iirecej enako dolge jiecljato cvete, ^^sak cvet ima četvcrolisto čašo, četverolist venec z navskriž stoječimi, žebičastimi listi, šest prašnikov, izmed katerih so štiri daljši in dva krajša. Pestič je nadra.sel, ker stoji nad cvetnima ogrinjaloma in nad ])rašniki. l^lod je pokončen, dolg in ozek lusk, na njem vidimo dvoloputno oplodje r)7. Kc.isriU : t košek cvetja (na lovi odj)rt, na desni zaprt), 2 je/ičast cvet, 3 pludič, 4 pludišce z enim cvetom. s pregrajo v Bredi, ki doli ])lod podolgoiiia v dva prodala in ki nosi mnogo tomnorjavoga semena. Kepo sej'qjo zaradi oljnatega semena že od starodavnih časov po vrtih in njivah v različno obdelano zemljo; bolj pogostoma pa kot 58. Kepa: 1 koren, 2 list, 'A j^roztl, 4, 5 cvef, 6 žebičiist list, 7 ])rašniki, 8 s cvetnim ]ir;ilioni n;i]iolnjenii prašiiica, 9 brazda, 10 lusk, 11 pregraja, 12 prerezan lusk, 13 kaleče seme, 14 kaleča repa. zelenjavo zavolj korena, pod imenom bela repa. Eepa je enoletna in dvoletna in cvete, ako jc enoletna, aprila in maja; če je pa dvoletna, evete jnnija in julija. R(>,pi je najopasnejši gosenica repnega belina. 48. Grah (die Erbse) je enoletna rastlina ovijalka z robatim, 1 do 2 ìli dolgim steblom. Pernati listi imajo dva do tri pare podolgasto jajčastih listkov in jirav velike nazobčane prilistke. Znamenito je to, da se listi končavajo v rogovilaste ovijalne vitice (ročice), ki pomagajo, da se rastlina laže vzpenja. Veliki, beli cveti izrastó posamezno ali 1)0 dva. sknpaj na dolgih pecljih iz listnih pazduh. Cveti imajo petdelno čašo. Nepravilni cvetni venec je sostavljen iz enega velikega, navzgor obrnjenega lista, ki se jadro imeniije, iz dveh postranskih, katerima se pravi krili in iz dveh spodnjih soraslih listov, katera .se iiazivatii ladjica. V ladjici so skriti prašniki in pcstič. Prašniki, katerih j(i deset, so vsi, razen enega, zraščcni v snopič. Na ta način zraščenc prašnike imenujemo dvobratinske. Iz proste, podolgaste plodnice se razvije enopredalast, ninogosemenski plod s suhim dvoloputnim oplo-djem. Seme se drži meje obeh loput, tako imenovanega trebušnega šiva. Tak plod so imenuje strok, zavolj tega se grah imenuje rastlina stročnica. .')!). firali : 1 nistliiiii, 2 clvji cveta, 3 jailro, krili in ladij.-i, 4 pra.šniki, 5 prerezana pludnica, (i strok, 7 |ioprek prerezan stnik. (:irah jo doma iz jutrovih dežel, seje se pogostoma [ot vrtili in njivah. Obrodi pa .skoro na vsaki zemlji, vender nui je, kakor vsem stročnicam, najljubša apnena zemlja. Tudi pepel mu ugaja. V pre-gnojni zemlji raste prehobato in d;i malo zrna. r4raiia imamo več vrst. Najnavadnejše so : a) Cukrasti grah, katerega sejemo večkrat od marcija pa do konca maja. Dober pa je v stročji. h) Majnikov g-rali sojeino ravno todaj, v jed rabi pa samo zrnje. Grali ima mnoi;'o ■sovražnikov, najhujši izmed vseli je graliarjevii ličinka. Razlikuj grahov plod od kapusovcga ! 49. Lan (der Lein oder Flachs) ima enoletno tenko koželjasto korenino in po konci stoječe, 30 do ßO nii visoko, le pri vrhu kratko vojnato .steblo. Suličasti in goli listi stoje po steblu j)reinenjahio. Vrh stebla stoječi cveti imajo pet časnih listov in pet narobe jajčastih, višnjevih venčevili lističev, ki se radi oblete, pet prašnikov in jeden pestič. Plod je obla glavica, ki ima mnogo pločatega, rjavo Icskečega semena. Ta prekoristna rastlina je iz jiitrovili dežel, pri nas se je seje mnogo. Lan se mora sejati v dobro razrahljano zondjo in nekolikokrat pridno pleti, da nežniii rastlinic ne zaduši i)level. Lan se poruje, preden .so glavice po])olnoma zrele. Potem ga z riiiljo riiiijajo, to je skozi železen greben potezajo, da se mu potrgajo glavice. Na to se moči (godi) v otepili v vodi ali pa se razklada vrsta poleg vrste na travnike, da mokrot^i razpusti vez, ki spaja gorenjo skorjo z vlakni. Potem se mora sušiti v posebnih sušilnicah; toplota naredi skorjo Icrhko, da se lahko lomi in od vlaken odloči. Suh lan se očedi na trelicah pezdirja (otare se). Tako očejena, jako gibka in trdna vlakna se otresó na otresovalnici ali .se omikajo na železni krtači in so zdaj za prejo jiripravno predivo. Iz preje same ali pomešane se tkó razna platna. Od semena se dela mastno laneno olje, ki se ralji za svečavo ter služi za napravo oljnatiii barv, tirneža i. t. d.; še celo ostanki (mekine) so dobri za pitanje volov. S setvijo lanu, s prejo in s tkanjem platna se peča nmogo ljudi; se ve da je jel pešati ta zaslužek, odkar se vozi več bombaža v naše dežele. (Jd lanenili niti se izdelujejo tudi čijike, in ta iiišna obrt spada med najstarejše po Kranjskem obične. V idrijskem okraji pletie so ženske raznovrstne čipke že pred 300 ali 400 leti. Bolj razvijalo se je čipkarstvo od leta 1820, zla.sti |)a od časa, ko se je 1. 1876. ustanovila čipkarska šola v Idriji. Ker se 60. Lan. /.(Inj ]iro(la t'ij)ek že za več kakor lUO.OOO gld., j)oitrijeiiiajo sc či])-karsfva tudi v sosednjiii okrajih. 50. Korenje ali mrkva (die Mülu-e oder gelbe Rübe) ima kožeijasto, trdno korenino, ki postane ]iri sajenem korenu deljela, mesnata in bledorumena ali rumeno-rdeča. V sebi ima neke izdiš-Ijivc snovi, zato ima poseljen duh in okus. Steblo je vejnato, vsa rastlina ostrokocinasta. Listi sedè na steblu s trebušno napihneno nožnico in so dvojno ali trojno pernati (pecelj nosi nann-eč pernate listke, ki so sami zopet [iornato sestavljeni). ]\Inogoštevilni cveti stoje v gostih kobulčkih, ki so dolgo-jiecljati in na koncu vejic sestavljeni v kobule, kateri so na sredi gnezdasto izglobljeni, jiosebno kadar so že ocveteli. Kobule opira četverolistno ogrin jalo, kobulčke pa četverolistno ogrinjalce. Cveti so j)0-polni ter imajo pet venčevih lističev, ki so narobe srčasti in razne velikosti in pet praš-nikov. Pestič je podrasel, ker so prašniki in cvetni venec nad jilodnico prii-aščeni. Plod je jajčasta dvorožka, katere pol[)lodiči nosijo majhne bodice ter vise na nitkastem plodonoscu. Korenje raste povsod ])o sidiih travnikih in po njivnih mejah, sadé ga jja tudi mnogo vzpričo užitne koi'enine. >S korenjem se izvrstno ])itajo jjrasiči, tudi konjem in kra vam je jako tečna in zdrava hrana. Kadar se pregreje konj, jiokladaj mu korenja, da mu ohladi prevročo kri. Pa tudi za l judi je korenje dobra jed, posebno manjše žlahtnejše, ki se odgojuje na vrtih. Korenje cvete od junija do avgusta in je dvoletno. H Gum-HER.XA (il. Korcil.jc: 1 vi'j.-i •/. ra/.cvetjeiii, 2 cvet (ikivc-čiin), 3 pliid (|i(iveč;ui), 4 iirerc/aii plnd. 51. Krompir ali korun ulie KartoH'el- odei- Erdäpfel]jflanze) je zelišče, ki daje človeku jireiinenitno živilo. Kaliee in plodi so sicer strupeni, toda odebeljeni in oinesencli del podzemnega stebla in njegovih pritlik nam daje užitne gomolje (kromj)ir), ki so i-aznih podol) in ki imajo nniogo pojikov ali očes. Kvoiiipir: 1 rastlina, 2 prerezan cvet, 3 ]irašnik s cvetnim prahom, 4 plod, 5 i)rerezan plod, 6 goinolj, 7 prerezano seme. Korenine so vlaknate. Steblo je zelnato. Listi so pernato zarezani tako, da se menjajo večj'i in manji odrezki. Dolgo pecljati cveti imajo ])cterozobo čašo in kolesu podoben bledovijoličast ali bel cvetni venec, ki je ccvast, na robu jia rogljast. V sredi cveta je pet prašnikov, ki se dotikajo z rumenimi ]n'ašnicami, in jeden pestič z nadraslo plod-nico, iz katere se naredi strupena okrogla, mnogosemenska, zelena, kakor črešnja debela jagoda. Cvete julija in avgusta. Krompir je doma v Ameriki, namreč na peruanskih in čiliskih planinah. V Evropo je bil prinesen leta 1584., in v naše kraje šele leta 1730 do 1740. (Jd začetka so krompir dajali le živini, ker so mislili, daje nozdras'. »Še le pred 90 do 100 leti so ga vsled več «labili letin jeli sploh saditi in jesti, tako da je zdaj najpoglavitnejši živež ljudem, sosebno v nekaterih nerodovitnih deželah (na Irskem, v Rudnih gorah, v nekaterih krajih 81czije). Odkar se krompir sadi, ise ni bila nikoli v vsi Evropi na enkrat lakota. Slovence ga jo navadno v oblicah, pa tudi boljše in okusne jedi zna napravljati od njega. Z drobncjšini krompirjem se jia [litajo ju-asiči. V severnih deželah kuhajo od njega žganje, drugi zojict napi-av-Ijajo škrob ali močič (Stärke). Krompir se skoro v vsakej zemlji dobro obnese, najljubša pa mu je glinasta. Posebno bogato rodi na novinah in na j)0Žganem mahovji (ljubljanskem barji). Množi se navadno z gomolji, katere [)a zavolj varčnosti po})rcj zrežejo na krhlje, ker imajo več oee.s. Tz semena izrastó še le v drugem ali tretjem letu tako debeli gomolji, da so za rabo. Kadar zraste do podi, treba ga je osipati. Mcscea julija dozori najpred tako zvani zgodnji kromjiir, katerega pa ne uživaj prezgodaj, ker nezrel krompir zelò škoduje zdravju. Da je krompir zrel, se pozna na njegovem zelišču, ki usiha in črno postaja. Večkrat zelo gnije. Vzrok tij bolezni jo majhna, med glive s})adajoča rastlina, krompirjeva ploson (Peronospora intcstans). Primerjaj krompirjeve cvete in plode s korenjevimi ! 52. Volčja črešnja (die Tollkirsche) je najbolj struiieno, najbolj omotno zelišče naših gorskih gozdov. Njeno črešnjam })odobne jagodo so že večkrat zapeljalo nevedne, da so jih užili, če se tudi lahko poznajo. Njeno visoko in ravno .steblo raste iz debele, valjaste, razraščene korenine. Pri vrhu nosi rogovilaste veje, ki so kocinaste, kakor vsi njeni zelnati deli. Pocljati listi so celorobi in rtasto jajčasti ter so 2)0 stel)lu prenienjalno raztreseni, na najgornjih vejah pa po dva in dva skup. V pazduhah vej in listov se pokažejo veliki, tunazano rjavi cveti, posamezno ali po dva sku])aj. (Jveti imajo [)etlistično ča.šo in potoroeapast zvončast venec, ki je pi-i dnu zelono-rumen z rjavkastimi žilami, pri vrhu pa umazano vijoličasto-rjav. Prašnikov je pet, ki so vsi jednako dolgi in na cev i)riraščeni. V sredi stoji nad-rasol pestič, ki se razvije v nmogosemensko svetlo črno jagodo čreš-njevo podobe in velikosti. Ta jagoda je naiiolnjona z rožnordečim sokom in sedi v razšiijoni povečani čaši. Ponnii, da ima pra^'a črešnja peeelj in a' sobi koščieo, nikdar pa ne čaše. Cvete 0(1 junija do avgusta. Človeku, ki je užil volčjo črešnjo, daj urno mlačnega mleka in siratko piti, glavo pa nui zmivaj z mrzlo vodo, da izbljuje povžito jagodo. fi';?. Volrjii (tc.šii.ja: 1 rastlinn, 2 (''rle kažejo, kako so ])o.stavlJeni listi jkj stelilu, 3 proi'e/.aii cvet, 4 jirei-ezana Jagoda. 53. Ajda (tler Buchweizen oder das lieidekorn) je iiajleijäa nakit našili krajev med šniarininia mašama. Prinesli so jo pred nekoliko stoletji iz Azije najpred v Italijo, od koder se je jiotem kmalu raznesla |)0 vsej Evropi. Ta rastlina ima zeliščasta, močno razrašeena, ki'vavo-rdoca 20 do 30 C//1 visoka stebla,. Temnozeleni, ])i'iostreno srčasti ali jnišičasti listi sedè s posebnimi nožnicami na stebelnili kolencili. Rdečkasto-bcli cveti stoje vrli vej v češuljali. Cvet ima le enojno cvetno of^rinjalo, tako imenovani obod, ki je pa pravemu vencu pi'av podoben. 'J\i štiri- do petdelen obod obdaja osem prašiiiko\- in pestič, od katerega se razvije svitel, trivoglat plod, ajdovo zi'no, ki da obilo dobre moke. Na dnu pestiča, tam kjer so [jrirašcene praSnične niti, so žleziee, «mediiiki», ki skrgavajo sladek sok. Ta sok srkajo in nabirajo bučele. Čebelarstvo na Kranjskem no bi moglo tako lepo napredovati, če ne bi sejali toliko ajde. Mi je rastline i)ri nas, ki bi dajala toliko in tako okiisnega medu, kakor ajda. Ajda je zadovoljna skoro z vsako zemljo s solnenato lego. Gnoja potrebuje le malo. Dobro se obna.ša na peščenej zemlji in še celo šotna tla sili, da jo rede, s tem jih pa ona boljša in pripravlja za setev drugih žit. Zelo občutljiva j5. Ki'ž: 1, 2, H rastlina, n listna nužica, 4 klasek. cvete. Vsak cvet sestoji iz dveh venčcvili plev, katerih zunanja ima pri })5eniei goiici le kratko ost ali majhno reso, pri pšenici resnici pa dolgo reso; potem iz treh kimastih prašnikov in jednega pestiča s peresastima brazdama. Nad temi rodovitnimi tremi cveti stoji še četrti, ki ima očitne pleve, pa ne prašnikov, ne pestiča, in nazadnje še slab začetek petega cveta. Že iz tega, da niso vsi cveti ])osamnih ]jšeničnih klaskov jednako razviti, so vidi, da je v ngodnih okoliščinah mogoče, da se še četrti razvije v rodoviten cvet. Kavno tako se vidi, da moi'e v neugodnih okoliščinah izgubiti rodovitnost tretji in morebiti še drugi cvet. Na pšcničnem, rumenkasto - rjavem, golem zrnu najlože vidimo, kakovo da je sploh travno seme. Na spodnjej strani vidimo globoko bi'az-dico, na sprednjem koncu gost čopič tenkih dlačic in blizu zadnjega konca jamico, iz katere se pokaže kal, kadar se je zrno navzelo vlage. Pšenico sejejo jjovsod, toda v toplejših krajili bolj, kakor v mrzlili, posebno v Banatu, najužnem Ruskem in v Ameriki. Pšenica ljubi bolj ilovnato, nekoliko vlažno zemljo. Na j)eščenili, kakor tudi močvir-nili tleh ne obrodi. Jz bele pšenične moke ])eko lej) krnil in različne močnate jedi. Slama se ])oklada živini. Od lepše pšenične slame se izdelujejo pri nas slamniki. Slainnikarstvo se je v novejšem času j)osebno razvilo v kamniškem in v brdskem okraju. Pravijo, da je jjred sto leti doslužen vojak iz Ihana, ki se je jii-i vojacih v Florenci izučil plesti kite in šivati shunnike, to obrt zanesel na Gorenjsko, liiaiici so bili pi'vi kitaiji in so malone vso Kranjsko preskrbovali s slamniki. Zdaj je v Domžalah več tovarn za slamnike. Kit se splete na leto gotovo dva milijona, slanuiikov se izdela jeden milijon; zaslužek pletaijev pa znaša ŽOO.OOO gld. na leto. fi(i. P.šciiira: 1 Ul;is, 2 klasck, v5 cvet, 4 (•ašiia jileva, 5 pojireräi lireren cveta. 56. Oves (der Hafer) ima tudi vlaknato korenino, ki poganja eno ali več votlih, kolenčastih bili. Pokončne bili so 1 m visoke, gladke in gole. Listi obsegajo steblo s svojo nožnico in so črtasti. 07. Oves : 1 lat, 2 klasek, 3 popreeni prerez klaskji. priostreni in po robu ostri. Cveti stoje po dva ali trije skup v visečih klaskih, klaski sami so razdeljeni po latu, ki ima na vse strani proč stoječe veje. Oba cveta v klaskn sta pokrita od zunaj skoro popolnoma z dvema velikima zelenima listkoma. Vsak cvet posebej ima razen treh prašnikov in pestiča še dva manjša zelena listka (plevi), katerih spodnji nosi močno reso. Plevi tudi pozneje obdajata podol-gasto ])riostreno ovseno zrno, kakor luščina. Zato pa iz mernika ovsa ne dobi mnogo moke revni goijanec, ki pšenicc nikakoi' no more sejati, jaro rež pa le na dobro srečo. Hub ad, Pi-irodopis I. G Ovps sejejo povsod kot jaro žito, posebno po mrzlih gorah in v severniii krajiii, kjer druga žita zaradi mraza ne strpé. Pri nas se do])iva navadno dvoji oves: érni in beh. Ovsu se ne prilega vsaka zemlja, naj'raJSc ima debelo, nekoliko niokrotno in zagnojeno zemljo. Oves sejati je najbolje, kadar beli trn cvetje požene. Pravijo, da zgodaj sejani oves da težko, jekleno zrnje. ()ves se največ rabi v konjsko hrano, v ta namen ga pome.šajo navadno z rezanico, ter dajejo to zmes konju zobati. Po nekaterih krajih, jiosebno j)ri lielih Kranjcih, imenujejo oves tudi zob. Tudi za jierutnino je oves dobra pica. Po nekaterih krajih delajo od njega ovseno kaso, ki je ljudem prav tečna jed. Po nerodovitnih krajih, kakor ])o naših slovenskih hribih in v Skoeiji, peko od njega kruh ovsenjak. Ovseno slamo imajo pri nas za klajo goveji živini, liazlikuj lat in klas! 57. Turščica ali koruza (der Mais oder Kukuruz) ima debelo, ne votlo, nego z vlakni napolnjeno steblo. Listi so široki, dolgi in priostreni. Turščiea je jednodomna rastlina, na njej so prašniki razstavljeni od pestičev, nahajajo se namreč vrhu stebla na metlici. Pestiči so spodaj na betiču zaviti v listje, iz katerega vise dolge brazde, kakor svilnate niti. Iz betičev se razvijo plodni sterži, z okroglimi ___ zrni (blizu 200), ki so ali rumeni ali rdeči, ali beli, ali pa tudi pisani. Turščica je edino žito, ki se je iz južne Amerike prineslo k nam, zdaj jo sadé povsod po to])lejih krajih. Zrnje se nmogovrstno rabi. Ko je še ndado, mlečno, je spečeno ])rav prijetna jed. Ivdo pa nc pozna koruzne moke, katei'a daj(; tečen in dober kruh in posebno jiriljub-Ijeno jiolento"? Prašiču in puranu je turščica posebno prijetna jjiča. V novejših časih delajo iz krovnih ^jf^jf^ J," sterževih listov (iz turščične slame) «H. Turščira: 1 mstlin;., 2 turš- ki,'isek, 3 iiraSiii klasfk, 4 pliKlni bet vlakna rabijo za raznovrstno (strž), 5 zrno. pletenino. IV. Tajnocvetke (Blütoiilose Pflanzen). 58. Ostrolistì šotni mah (cla.s spitzblättrigo Torfmoos) jo niajliiia mična rastlina, ki nema cveta v onem smislu, v katerem smo mi doslej o njem govorili. Pač jjroizvaja tudi ta iz sebe nekaj, kar bi se moglo primeijati semenu eveto-čega rastlinstva. Ta brezevetnica (tajno-cvetka) ustvarja neke predrobne krog-Ijice, takozvane troske, iz katerih zopet izrasto rastline iste vrste. Med trosko in semenom je samo ta razloček, da ima vsako seme klico, to jc že izraženo mlado rastlinico, katera se začno, dospevši na ugodno mesto, dalje razvijati ; troska pa nema klico, temveč je jodnostaven mehurčič, napolnjen z nekim .sokom. Zdaj si razgledaj dobro šotni mali ; njegovo steblo je čez 30 cm- dolgo, ima pa le kratke, navzdol zakrivljene vejice. Majhni prio.streni listi so prav znameniti, bledi so; če so suhi, so prav beli, in njim je svojstveno, da vodo željno, kakor goba, v svoje luknjice posrkajo in tam obdrže. Obličasti rjavi plodi izrasto na kratkih pecljih iz vrha. Vsak plod jc s trosi napolnjena pušica, ki se razpreza tako, da se vzdigne j)loi5č-nat pokrovec. Ta mah pokriva s topolistim šotnim mahom in mehkolistim šotnim mahom, ki sta onemu prav podobna, v velikih gostih rušah in blazinah na široko močvirja. Na ljubljanskem Ijarji je poghivitna sestavina gorljivo šote, ker delajo njegova stebla debelo, gosto in gobasto rušo. Sota se rabi za kurivo in za napravo gnoja. I'o naših vlažnih gozdih pa narejajo mrtvo rastlino tako imenovano črno prst. Suh mah so ra])i za steljo in mehka ležišča. IVimerjaj pšenično zrno s trosko ! G" (i!). Tiipiilisli in iiiclikolisti .šotni inali. 59. Užitni goban (der cssbare Kölirenpilz, Herrenpilz) je brez-listna brezevetnica, ki se po vseh lirajili naše domovine uživa. Na Kranjskem jo imenujejo tudi jurček ali vrg-anj. Na Štajerskem jej pravijo globanja ali glibanja. Spodnji okroglasti in mesnati del gobana imenuje se kocen, bét ali rep. Barvo jc različne, pri nekaterih je belkast, pri drugih zopet rumeno- ali sivo-rjavkast, a })ri vseh je rej) poln, ne votel, kakor pri nekaterih gobah, in s tenkimi mrežami opisan, ki se pa pri stai'ih gobanih malo poznajo. Zgornji, tudi mesnati del gobana je klobuk, ki je rjav, močno izbočen in blazini podoben. Površje klobuka, ki je golo, je bledorumene, pri ndadih belkaste barve, pa tudi temnorjave ali celo črne. Na spodnjej strani klobuka se nahaja iz samih nia,jhnih eevk sestavljena plodna plast. Ta je pri mladih gobah bela, pozneje porumeni, in pri starih je temno-zelena. V cevkah je mnogo tro-skov, po katerih se goban plodi. Položi plodno plast razvitega gobana zvečer na bel papir, in drugo jutro dobiš na papirji polno rumenega prahu in ta prah ni druzega nego troske. Iz troska se pa ne razvije takoj goban, kakor n. pr. iz pšeničnega zrna bilka. Iz troska so pokaže najpred nitkovje, to je množina zelo tenkih, srebrnosvitlih nitk in iz teh še le izraste goban. Nitkovje najdeš v prsti, na katerej je goban rasteh Gobani se nahajajo poleti in jeseni, posebno po dežji, pogostonia po vseli gozdih. Njegovo lepo belo meso je prijetnega okusa, spominja nas na orehova jedrca in mandeljne ; na raznovrstne načine pripravljeno da jako cenjeno j(!d. (iobane pa tudi v listke narežejo in za zimo posuše. Po barvi klobuka razločuje ljudstvo v(>č vrst gobanov, in sicer : a) pšenične ali bukove, katei'ih klobuk je teninorunien, h) režene, ki imajo sivkast klobuk in c) ajdove s teninoijavim ali črnim klobukom. Užitni goban .se lahko zameni z nekaterimi, njemu prav podobnimi 70. Užitni gdlmii ; 1 cela rn-stlina (pomanj-šann); 2 a mesnati del klobuka, b plodna ]ilast. strupenimi gobani, katerih meso pa omodri, če se pretrga, med tem ko ostane meso užitnega gobana le[)0 ])elo. Pomni sploli, da je goba izvetno strupena, katera izprenieni barvo v modro ali zelenkasto, ako pritisneš s prstom njeno meso. 60. Rdeča mušnica (der rothe Fliegenseliwamm) ima vse one dele, katero ima goban, nanu-eč: mrežasto iiitkovjc v zemlji, kocen ali rep s klobukom nad zemljo. Kadar pririjemlada mušniea iz nitkovja, obdaja jo še neka bela kožiea. Ta kožica se pozneje, kadar goba večja postane, pretrga, in njeni ostanki ostanejo ali na spodnjem konci repa ali pa kot pike ali bradavice na površji škrlatno - rdečega klobuka; časi tudi kot majhen obroček na repu. Klobuk gobe mušnice je iz začetka okro-glast, pri razvitih gobah pa prceej širok. Plodna plast mušnice ni sestavljena iz cevk, kakor pri gobanu, nego iz samih tenkih, belih listkov. Troske vise pri tej glivi prosto na listkih ali pa so med njimi skrite. Bét(rep), na katerem sedi klobuk, je precej visok, poln in časih tudi votel. Spodnja stran betova, kije precej debela, obdana jo z neko luskinasto kožo. Mušnica je po naših gozdih sploli zelo razširjena gliva. Kaste od meseca avgusta do oktobra, ali sama, ali pa tudi v družbi z drugimi glivami. Najbolj ji ugaja peščena zemlja, zato je po bregovitih gozdih največ mušnic. Mušnice ])rištevamo k najbolj strupenim glivam. Ce kdo použite mušnice ne izbljuje, ga začne krč zvijati, izgubi govor, začne z zobmi škripati in tak jo, kakor bi bil stekel ter navadno v kakih 24 ui-ah unu'è. 71. Mušnica: Kazno ra/.vite {^ubo. Mušniea sc narcžc iia majhne koščekc, zalije se z iiilekoin tolse da niuhani lizati, da cepajo po njej. Odtod ima ta gliva svoje ime. Kolikokrat seje že zgodilo, da seje kak sladkosncden otrok zastrupil, popivši iiiiibain pripravljeno ndeko. Varujte torej otroke take grozne nesreče ! Mušnici podoben, pa imeniten vzprieo svoje vkusnosti in neškodljivosti je karželj (der Kaiserling), ki ima kakor žetran rumeno meso v klobnku in ali veče bradavice na povr.šji nego mušniea, ali jja je brez bradavic in gladek. Voda, v katercj se je ta gliva knbala, postane rumena.. _ Katere izmed opisanih rastlin se sejejo na polji? Katere so rastline stročnico V Od katerih dobivamo olje, vlakna, užitne gomolje, užitne korenino? Katere pokladamo živini? Katere rastline .sadimo po vrtih? ()d katerih rastlin dobivamo les? Katere rastline so strupene? Katere rastline nživa človek? I^VTcliaiiie. I. Soli in kameni (Salze und Steine). 61. Kuhinjska sol, tudi kamena sol ali slankamen (Steinsalz, Kochsalz) imenovana, se nahaja prav pogostoma v pravilnih podobah ali likih, ki so omejeni z ravnimi in gladkimi, kakor steklo sijajnimi ploskvami. Tako pravilne jiodobe ah like imenujemo kristale. Kuhinjska sol kristalizuje v kockah (slika 72), ki so časi ogromno velike in se dado prav lahko klati. Kristali so brez barve, jirozorni in se svetijo kakor steklo. Z večine sc pa kuhinjska sol v naravi nahaja v nepravilnih kosovih, kakor skalovje ali pečevje. O taki soli pravimo, da je gručava. Razbijemo li take kose, opazujemo na Kocka. njih večkrat gladke in svetle ploskve. In taki kosovi so v resnici zloženi iz kristalov, ki so podobni zrnom, če so kristali v vse tri strani skoro jednako razviti, ali pa vlaknom, če so največ v jedno mer, namreč v dolgost razviti. Zatorej govorimo o gručavi, in sicer ali zrnati ali pa vlaknati ijski .soli. Ako je kiiliinj.slca sol čista, je bela; po raznih priinesih dobiva pa tudi druge barve, često je siva, rdeča, jia tudi modra ali zelena, a prah obraženih barvnih kosov je zmerom bel. Znamenito je pa to, da se sol v vodi hitro topi in da ima čisto slan vkus. Na vlažnem zraku vleče vlago nase ter se zmoči in naposled raztopi. Na'])lamenu poea in se razprši, razbeljena se stali in izhlapi, in od hlapa porumeni plamen. Trda ni posebno, ker se d;i obi-aziti z nogtom. Eden kubik-eentimeter soli tehta 2-2 tj; od vodo jc torej 2-2krat težja. Kuhinjska sol se nahaja v zemlji v mogočnih skladih in debelih gredah v podobi kamena. Naše cesarstvo se ])onaša z obilo soljo. Svetovne slave sta solna rudnika ])ri \'elički in liolmiji v Galiciji, pri Slatini na Ugcrskem. Neizerjini so solni rudniki v Al[)ah, v tako-zvanem «Salzkannnergutu», izlasti pri Ischia in llnllstadtu v Gorenji Avstriji, pri Halleinu na Solnogi'adskem, pri Aussceu na Stajei-skcm i. t. d. Le Češka nema solnih skladov. Solni skladi leže navadno mej sadro in ilovico, mej vapnencem in peščencem, zategadelj je sol dostikrat s temi rudninami, izlasti z ilovico onečiščena. Kjer se kamena sol nahaja čista, lomi se in spravlja na dan, kakor drugo kamenje, kjer ])a ni čista, dobiva se drugače. V solnem skladu izkopljejo se nann-eč na pripravnih krajih globoke jame ter se vanje napušča voda, ki raztaplja sol, ilovico in drugo primese pa pušča neraztopljene. Ko je voda dovolj slana, izjiolje se ter se vodi v solovarnice, kjer se voda v kotlih izparuje, ter naposled na dnu kotla ostane čista sol, ki se imenuje varena sol (Sudsalz). Potem se dene sol z lopaticami v pripravljene košare, kateri se ])ostavijo v vročo sobo. Tukaj sc izgubi poslednja vlaga iz soli, sol se posuši ter se lahko takoj razjiošilja. V toplejših krajih, tudi v našem Primorji, dobiva se mnogo soli iz moija. V ta namen napušča se morska voda v plitve jame, gredice imenovane, kjer potem polagoma izpai'ava. Take naprave imenujejo se soline. V našem Primorji so največe blizu Pirana v Istri. Pri ]ias rabi največ morska sol, ki pa ni nikoli tako čista, kakor ona, ki se dobiva iz solin. Kamena sol se rabi v kuhinji, najpotrebnejša zaprava je našim jedilom. Z njo solimo tudi meso in ribe, da si jih ohranimo za delj časa. Jako dobro tekne domačim živalim, izlasti preživaččm konjem in prascem, pa tudi divjačini jo pokladajo lovci. Mnogi obrtniki ])otrebujejo soli, milarji n. pr. ; tudi soda se dela od soli. Parvna sol rabi kot barvilo. 62, Vapnénec (ICalk.spat, Calcit) je najiiuvadiiejši kamen, kajti ne clekx lo posamičnih skk\dov, temveč tudi coki pogorja. V našili krajih se naliaja prav pogostoma v pravihiih podobah, z večine pa v nepravihiih kosovih, kakor skalovje in pečevje. Mej mnogoterimi va|)ncnecvinii pravilnimi podobami je najnavad-nejši romboeder. Na mizo položen ronibocder ima podobo kocke, ki je več ali menj v stran nagncna. Jj(!])i va])nenčevi kristali so dobivajo v Idriji in v Jclovci na Kranjskem, v ]51eibergu, v Kablji b in na (Jbirii na Koroškem, "i!. lioiiibiieder. Vapnenčove kristale imenujemo drstev. Ta ima osobitno svojstvo, da so dà prav lahko klati, in razkolne ploskve so gladke in svetle, kakor kristalne ploskve. Udarimo le s kladevcom po kakoršneni koli vapnenčevem kristalu, se razdrobi vedno na jednoliene romboedro. Na prozornih kristalih opazujemo ncdvo čudovito prikazen. Ako namreč položimo ])rozoren drstev na kako pismo, vidimo skozenj j)ismena podvojena. Zarad tega svojstva imenujemo prozoren drstev tudi dvolomee. Najčistejši in največji nahajajo .se na otoku Islandskem. V ne])ravilnih kosovih so nahajajoči vapnenoc nema nobene določeno barve, največkrat je sivkast ali .črnikast, ter se dobiva v raznovrstnih različkih. J>el in zrnat vapnenee imenujemo beli mramor. Najlejiši je kararski, ki se lomi pri mestu Carrara v Gornji Italiji. („)d takega klešejo umetniki imenitne kipe. Znamenit jo pri nas pisani ali šareni mramor, ki ima včasih razne, prav lepo barve in se da prav lepo gladiti. Lomi se pri Tržiči pod Ljubeljem, na Brežini blizu Trsta, v Idriji, Pod Pečjo pri Ljubljani in dr. Od lepega ]iisanega mramorja delajo spomenike, altaijo in razne ornamente pi'i stavbah. Na Solnogradskem so posebni mlini, v katerih sc kosci pisanega mramorja brusijo na okroglo valjiee, ki so otrokom priljubljena igrača. Z navadnim vapnencem pri nas največ zidamo in posipljemo cesto. Vapnenee sivkaste ali rumenkaste barve, ki se lahko lomi v skrli, rabi v pisanje iu tiskanje na kamen ter se zato kanienopisni nn-amor imenuje. Ce je vapnoncu primešana glina, mu pravimo lapor. Nekateri lapori skrepcnó pod vodo in se zategadcdj imenujejo podvodno ali hidravličro vapno ter rabijo za stavbe pod vodo ali ob vodi. Kreda je prhek vapnenee. Znameniti razlicki vapnenčevi so še: a) Siga, tako se imenujejo lesketajoče se bele, sive ali rumene skorje ]jo stenah jam iii pečink. b) Kiipniki, ki so nastali v teku vekov po jamah in pečinkah. Vsaka vodna kaplja namreč, ki se v votlinah prikaže na stropu in po stenah, 74. Iviipiiiki iia Kiilvariji v l'ostójinski jiiiiii. 75. «Zastdr» v l'ostójinski jaiiii. ali ki kane na tla, ima v sehi malce vapna raztopljenega, a ko se tu na zraku voda razhlapi, ostane za njo mičkena mrviea vapna. Ali v teku vekov nanadile so se te nu'viee in delajo zdaj mogočne, od stro})a nizdolu viseče, ogromnim lecleiiiin svečam i)oclol)ne kApnike. Od tal vzdigujejo so drugi, rasto jim nasproti in naposled sc po dva taka kapnika zlijeta v raven steber, c) l^elnijiik ali va[)ncni maček, ki se nahaja često ob naših vodali. Iz tekočih vapnatiii vod seseda se vapnenec v podobi ])rld<.e in luknjičave, sivo-rjavkuste skoije, ki se prijemlje izlasti v vodi rastočih mahov in drugih rastlin ter je naposled povsem ovije in zaduši. Iz vode vzet se tak vaj)nenec rad drobi, ako pa delj časa leži na zraku, utrdi se in liotein je dober za v zid. Naj si je va])nenec črn ali rdeč ali kakeršnekoli barve, je [)rah vender vedno belkast, ako ga vrazimo sè železno ostjo. Mi ])ravimo, da je vajinenee v razi brez barve. Vapnenec je trši od soli, z nogtom na palei se nc dà obraziti, treba je vzeti kak železen žrebelj. Kubik-centinieter vajnienca je 2-7krat težji od kubikcentinietra vode. Ako ga v močnem ognji razbelimo, izgubi nekoliko svoje teže in so izpre-meni v belo, prhko in jedko žgano vajino, katero z vodo ugašeno rabi kakor beleš, z vodo in s peskom zmešano pa kakor mort ali malta. V čisti vodi se ne topi, ako pa spustiš košček vapnenca v kako kislino, recimo v solitarno, vzkipi kislina hipoma, kakor bi vrela in se šumom uhaja iz nje neki ])lin, namreč ogljikova kislina. Vapnenec je sestavljen iz vapna in ogljikovo kisline. 63. Sadra ali malec (Gips) kristalizujc v pločastih, zgoraj na-])oSev [irirezanih kristalih (slika 76). Kristali so prozorni in se svetijo kakor steklo. A na širokih dveh ploskvah je sijajnost večja in spominja na biserno. Vzpored s tema ploskvama da se kristal z nožem ])rav lahko klati, in razkolne ploskve so popolnoma gladke in bisernosijajne. Velikim, tenkim in prozornim sadrenim i)ločam nadeli so ime: Marijino steklo, ker so s takimi nekdaj pokrivali sosebno Marijine slike. Z večine je pa sadra gručava, in sicer vlaknata ali zrnata, časi pa tudi jedrnata. O sadri jiravimo, da je jedrnata, če so zrna tako drobna, da jih z golim očesom ne moremo razločevati. Ako je drobno zrnata ali jedrnata, čisto bela in nekoliko prosojna, imenuje so: alabaster, od katerega se izdelujejo kiparski umotvori in različne gizdavine. V naših krajih najdeš tu in tam [)0 Gorenjskem sadro sivkaste ali rdečkasto barve, tako zvani sadrenec. V moko zmlet je mnogim rastlinam dober gnoj, zlasti detelji. 7(). l'Iofiisl. 1111-poišev prirezaii kvislal. Sadra je trda kakor sol. f)d vode je 2 "Škrat težja. V vodi se ne toi)i skoro nič. Ako jo v kakovi stckleniei ugrojemo, opazimo, da se je sklenični vrat od znotraj orosil, kar nam jo dokaz, da je v sadri voda, katero je toplota izgnala. Ugreta sadra pa pobeli in si)rhni ter se d;i potem prav lahko zmleti. Ako pa tej moki prilijeino nekoliko vode, vzprejme jo zopet sadrena moka vase, in ta kaša se vsled tega hitro strdi. To svojstvo jc jako znamenito, na njem jo osnovana mnogovrstna poraba žgane sadre. Od sadrene kaše vlivajo se kipi in napravlja se umetni mramor s tem, da se sadrcni kaši primešajo barve ter se otrdela izgladi. 64. Kremenjàk (der (^uarz oder Kiesel) nahaj'a se kristalizovaii in V gručah v mnogovrstnih i-azličkih, ki se gledé barve in gledé prozornosti močno i-azliknjejo. Cist je jirozoren in steklast ali pa neprozoren in bel. Po raznih primesih dobiva [la razne barve. A strt dil vsegdar bel prah. V vodi se le malce topi, zato tudi nema posebnega okusa. Jako je trd, z jekleno konico se ne dà obraziti. Z jeklom izkrešeš iz njega obilne iskre. Iskre so užarjeni jekleni drobci, kateri odbiti se užarijo v toploti, ki je nastala vsled udara. Ako drgneš v temi kos ob kos, opaziš neko svctlikanje in ob jednem čutiš neki duh jjo smodu. Kremenjak je 2'6krat težji od vode. Ako se razžari prah in se sodo pomeša, stali se v ono prozorno tvarino, katero steklo imenujemo. In prav zaradi tega svojstva je kremenjak preimeniten, in vsi njegovi različki rabijo v izdelovanje velekoristnega stekla. Kremenjakov kristal je šcsterostrana prizma (steber) [slika 771, ki je zgoraj in spodaj pokrita s trikotniki, ki se v vsakem roglji strinjajo (šestero-strana piramida). Mnogokrat so kristali na kaki podstavi vzrasli drug poleg druzega ter so se tudi med seboj več ali menj zrasli. Tako kristalno skupino zovemo kopučo. Bolj znani kristalizovani različki s posebnimi imeni so: a) Kamena strela, ki je čista in ])rozorna kakor voda. Lepa kamena strela nahaja se na Črnem Vrhu blizu Polhovega Gradca, na Slivnici pri Cérknici i. dr. Od večjih čistih kristalov brusijo se leče za naočnike in za razna optična orodja. Majhni čisti in sijajni kristali, ki se imenujejo marmaroški demanti, brusijo se za nakitc. n- "7. Sc.sicriistriiiiii prizma z šcslor«-stvaiio |>iriiiiii(Io. h) Citriii iiiu'uujojo .so prozorni, čisti, kakor vino rumeni kristali. c) (Jadavee je sivkast ali rjavkast kristal, ki je videti, kakor hi bil okajen. d) Morion je povsem črn kristal. e) Ametist zovejo se višnjevi kristali. Tudi različki h, c, d in e podelujejo se v razne lepoče. Izmed različkov v nepravilnih kosovih, ki se brusijo v mnogotere lepoče, .so najnavadniši : a) Mlekovee, ki je bel kakor ndeko. h) Koževee je rdeč kakor rožni cvet. c) Železnati kremen je od primešane železne i;jè rumen, r jav ali rdeč. d) Jašma ali jaspis je rusa ali tudi progasto pisana. e) I)rvénec je malo })0 malo okauienel kos lesa, katerega je kremenjakova tvarina pronicala. f) Zlatarska oslica je popolnoma črn skrilav kremenec, ki so lomi na skrli ter rabi zlatarjem, da. ž njim ukrepajo, koliko zlata in srel)ra ima kaka kovinska zlitina. g) Ivresilnik je rjavkast ali črnikast kremenjak, katerega odlomki imajo ostro in nekoliko prosojne robove. Kabi se v kresanje ognja, ali žveplenice ga vedno bolj izpodrivajo. V starodavnih časih, o katerih zgodovina molči, delal si je človek potrebno orodje in orožje iz kresilnika, ker še ni poznal železa, niti drugih kovin. Površno in za silo izdelano tako orožje in orodje našli so tudi pri nas na množili krajih. (Na ljubljanskem barji, pri tŠenibijah, na sv. Ahaci in pri Zemonu na Kranjskem, v iŠkocijanski jami pri Divači i. t. d.) h) Kalcedon, ki je nekoliko prosojen in razno barvan. Rdečkast kiilcedon imenuje se: karneol, jasno-zelenkast kakor nezrelo jabolko: krisojiras. i) Agat se zovejo gomolje in kejie, ki so zložene od raznih krenienjakovih različkov, zlasti od kalcedona, jašme in ametista. Zategadelj so agati navadno progasti in šareni. l.)obivajo se v Kramarici blizu Orne na Koroškem. Znamenit je tudi navadni kremenjàk, ki je neprozoren, bel ali umazan. Cesto je prav lepo kristalizovan, navadnejši je pa v nepravilnih kosovih. Poleg vapnenea nahaja se kremenjàk na zendji v največji množini, bodi si sam za se, bodi si kot bistvena pi'imes ])remnozemu kamenju. Peščenci, iz katerih so tudi pri nas j)remnoga brda, zloženi so iz krenienjakovih zrn, katera veže kakcršnakoli zainaza v trd kamen. Tudi navadni pesek je z večine zdrobljeni krenienjiik. Peščenci dado dober kamen za v zid, jja tudi za bruse, za mlinske kamene in za raznovrstna kameno-rezna dela, a pesek je potreben pri iiaprav-Ijanji morta ali malte. 65. Živec (der Feldspat) je za nastajanje prsti preimeniten kamen, ker na zraku prepereva in primi. Največkrat je belka.st ali pa rdečkast, redkeje zelen. Od vapiienca je znatno trši. Z jekleno konico se dii le malo obraziti. Barva prahu je vedno bela ali sivkasta. Jeklo mu izkre.še le po kako iskro. Kubikcentimeter je 2 • 5 krat težji od kubikcentimetra vode. Nahaja se prav pogostoma v gručah in tudi v kristalih. Stebrasti kristali so navadno v kopuče zbrani. Časi se dva jednaka kristala zraseta (dvojčka). Kristali se dado pi-av lahko klati. Kazkolne ploskve imajo biserno sijajnost, druge pa stekleno. Prozorni ali prosojni živčevi kristali kličejo se po švicarski gori Adula: adular; kosovi, ki odsevajo modro in barve menjavajo, se imenujejo mesečev kamen. Lepi adulari in mesečevi kameni se brusijo in izdelavajo v prstane in v drugo gizdo. Živec je jako razprostranjen. Sam ob sebi sicer ne dela hribov, ali je bistvena primesnina nmozcga kamenja, kakor porcelanke, od katere se izdeluje porcelan, najlepša in najdražja lončena roba. Pri nas se dobiva živec na Pohorji in v pogorji ob koroško-štajerski meji. Po polji se dobivajo pogostoma živčeve oblice. 78. .\gat(>va giiniOljn, (ibriiščciia iii izglajci II. Prsti (Erden). 66. Glina (der Thon) se nahaja vsegdar gručava. Prhka in melka je. (Melka se imenuje, ker ])ri vrazenji strazine ostanejo na noži.) Ako je čista, je bela, nečista pa siva, modrasta, rumenkasta ali rdečkasta. Vodo vpija hlastno, in ako se je napiki do sita, umeči se in je viačna in gneta kakor testo. Suiia obvisi na jeziku, brez vsega leska je, a i)od nogtoin se zasveti, ako jo ž njim obraziino. Ako sulio inanenio mej ]]rsti, ènti se opolzla, kakor bi bila mastna. Ako na zraku odvoigne, zadahne z osobitnini vonjem (kakor opeka). V ognji sc ne tali, pae pa za endo otrdne. Zaradi tega svojstva in ker se d;i gnesti, je glina jako imenitna rudnina ter rabi lončarjem v izdelovanje peeij in razne namizne in kuhinjske posode. Glina se dela povsod, kjer se nahaja živee, ki na zraku prepereva in prhni. Nečista, s jjeskom, vapnom in železno rjo jiomešana glina se zove: ilovica. Več ali menj je rumenkasta, a žgana pordeči. Od nje se dela in žge opeka. Jako vapnena, časi tudi peSčena in negnetna ilovica imenuje se: puhlica. III. Kovine in rude (Metalle und Erze). 67. Živo srebro (das Quecksilber) je jedina kovina, ki je pri navadni toploti tekoča. Dobiva sc ali samočisto ali pa z žveplom spojeno (einober). Samočisto nahaja se jako po malem v majhnih kapljicah. Belo je kakor ein, jako gibljivo je, in ako je čisto, se ne prijema stekla. Sijajnost (odsev svetlobe) pa mu je živo kovinska. Ako je čisto, je 13 • 6 krat težje nego voda. Pri velikem nn-azu (— 40 " O) se strdi in se dà kovati. Razgreto do 360" C pa vrè, no izpariva že pri navadni toploti, a pare so ljudem, živalim in rastlinam strupene. Zlatih in srebernih rečij ne utikaj v živo srebro. Živo srebro raztaplja namreč v sebi zlato, srebro, ein in cinek. Te raztopine zovemo amalgame. Živo srebro pa se topi v solitami kislini. Množine samočistega živega srebra so povsod tako neznatne, da nemajo posebnega pomena. Skoro vse živo srebro dobivamo iz prirodnega einobra. V večji množini se dobiva v naši Idi'iji, potem v Španskem Almadenu in v Kaliforniji. V Idriji so dobiva na leto iz 32.000 qa rude 4000 do 5000 qu živega srebra, ki se razpošilja v železnih loncih. Idrija slove že skoro 400 let zaradi živega srebra. Leta 1497. je imel nek .sodar svojo kočo blizu sedanje cerkve sv. Trojice. Ne daleč od koče je izviral bister studenec, pod katerega je sodar deval izdelane škafe, da so se namakali. Neko jutro hoče vzeti svoj škaf, a ko ga privzdigne, zdi se mu jako težak. Sodar ni vedel, kaj ima v škafu, a drugo jutro gre v Hkofjo Loko ter pokaže najdeno sreberno vodo zlatarju. Zlatar sjjoziia takoj živo srebro in povpraša sodarja, kje in kako j'e to reč našel. Toda sodar inu ničesar ne ])Ové. Ko nni zlatar srebro odkupi, se vrne domov. Med potoni sreča deželnega vojaka Kaneijana Ander-leta, kateremu razodene, da je našel živo srebro v škafu blizu svoje 79. Priprava za razstrel rude. hO. Izvažan.ie rmlc z vozifkiiiii. koče, ko ga je namakal, Anderle razvidi takoj, da bi živo srebro donašalo lep dobiček. Dogovori so toraj s sodaijem in še z drugimi tovariši in vsi skupaj gredo na delo. Toda usjjcli ni bil tak, kakor-šnega so se bili nadejali, in leta 1504. so rudnik di'ugi rudarski družbi zakupno prepustili. Ta je z imenom "Rudarsko podjetje pri av. Aba-ciju» z boljšim uspeboin delala. Leta 1509. pa je pričel tudi deželni knez, cesar Maksimilijan 1., na svoj račun nov, takozvani «knežji rudnik» izdelovati. Leta 1520. se je pričelo drugo radarsko podjetje «Svete Katarine predor», in cesar Ferdinand IL je leta 1523. ukazal, naj se tudi na njegov račun koplje nov predor (sv. Jui-ija). Leta 1580. pa je prevzel vso jamo v svojo skrb vladar notranje-avstrijskib dežel, nadvojvoda Karol, sin cesarja Ferdinanda I. Cez 300 let jo že toraj idrijski rudnik v lasti slavnih avstrijskih vladarjev. Pri sv. Ani pod Ljubeljem tudi kopljejo cinober, pa nahaja so ga tam le malo. Drobci živega srebra dobivajo se tudi pri sv. Tomaži blizu Loke in v Knapovšči na Gorenjskem. Poraba živega srebra je mnogovrstna. Z njim se izloča zlato in srebro iz stolčencga zlatonosnega in srebronosnega kamenja, polnijo se toplomeri in tlakomeri ter se dela umetalni cinober. Živo srebro je tudi imenitno zdravilo, toda pri daljši porabi jako škodljivo telesu. S cinovem amalgamom (zmesjo od cina in živega srebra) ob-lepljajo se steklene ploče, ki so potem zrcala, a sè zlatim amalgamom (zmesjo zlata in živega srebra) se v ognji pozlačiijejo druge kovine. 68. Baker (das Kupfer) ima svctlordeeo barvo, ki se po njem bakrena imenuje. Ali ta, kakor tudi njega lepa sijajnost, pokaže se le na prelomu ali na novih ploskvah. Na zraku potemni baker, na vlažnem zraku ali v zemlji pa pozeleni. Trd je skoro kakor vapnenec in 8'7krat težji od vode. Jako je raztezen in se dà tudi mrzel kovati. Tali se še le v veliki vročini pri 1050° C, variti se ne dii. V kislinah se topi, raztopine so modre ali zelene in jako otrovne (strupene). Pri bakrenih in medenih posodah je treba največje previdnosti. Če deneš v take posode kisline, naredi se na njih zeleni volk, ki je hud strup. Zategadel se v bakrenih posodah jedi ne smejo kuhati, in vsaka bakrena posoda mora biti znotraj pocinjena. Tudi zelena in modra barva na lesenih igračah je večkrat pomešana z zelenim volkom in zato je strupena. liaker rabi bodi si sam ob sebi, Ijodi si z drugimi kovinami zlit. Dd njega se kujejo novci (krajcarji in četrtaki), kotli in drugo posode. Z bakrenimi pločami pokrivajo strehe in obijajo se ladije. Tudi bakrena žica se mnogo rabi. V stai'odavnosti, ko človek še ni j)0znal železa, izdeloval si je orožje in orodje od bakra, ker je dobival .samočistega v prirodi, pozneje pa od brona, ki je zlitina bakra in cina. Imenitni zlitini bakra in cina sta tudi : zvonovina, od katere se vlivajo zvonovi, in topovina. iVIed (Messing) je rumena zlitina od bakra in cinka. Med se mnogo bolj rabi nego čisti baker. Iz medi se nare-jajo gumbi, okovi, različne posode, svečnjaki in druge stvari; paktbng, novo srebro in kitajsko srebro so pa zlitine od bakra, niklja in cinka. Tudi zlatnini in srebernini pridaje se nekoliko bakra, ker sami ob sebi sta te dve kovini premeliki. V Avstriji nahaja se samorodni baker v tenkih pločicah in v nepravilnih kosovih, v rogljastih in drevesastih podobah na Ogerskem. >Se več ga ima pa Švedska, Sibirija in Avstralija. Ogromne gromade čistega bakra našli so na Gorenjem Jezeru v severni Ameriki. Največ bakra pa dobivamo iz raznovrstnih bakrenih rud, izmed katerih je najznamenitnejši bakreni kršeč (der Kujjferkies), ki je navadno gručav ali pa nadrobljen v drugem kàmenji. Rumen je kakor rumena med, časi ]ja nagiblje tudi na zlato barvo. A strt dà zelenkasto-črn prah. Obrazi ga toi-aj", da ga ločiš od zlata. Bakrenega kršca ima v Avstriji največ Ogerska. Na Kranjskem se nahaja med Skot'jo Loko in Cirknem, a vender ne v izdatni množini, kajti tojjilniea v Skofjem se je opustila zaradi nedostatka rude. Največ bakra za svetovni promet daje Južna Amerika, osobito Chile, kjer se bakrena ruda malone povsod nahaja. V Gorenji Bistrici pri Slovenski Bistrici so liakrene fužine, ki izdelujejo bakrene kotle, bakrene in medene ploče, bakreno in medeno žico. 69. Jeklenec (der Eisenspat) se zlaga v podobi z vapnenccm, slovi pa zaradi dobrega železa, od katerega se izdeluje izvrstno jeklo. Nahaja se često v romboedrih in da se vzporedno z roniboedrovimi j)loskvanii klati. Z večine je jja gručav in sveti se stekleno, časih nagiblje malce na bisei'no. Lomljeni kosovi so sivkasti ali rumenkasti. (Jbraženi dajo vsegdar belkast prah, ako pa delj časa leže na zraku, ]iorjavé ali celò počrne in potem dajo strti rjast ])rah. Od vapnenca je znatno trši, in 3 "8 krat težji je nego voda. V pi-ah stoičen to}ji se v kislinah se šumom, v ognji počrni, a sam ob sebi se ne tali z lepa. Pri nas se koplje v Javorniku in na Savi na Gorenjsk(>ni, potem v Vresnem pri Konjicah, v Železnem in v Mramšah na Štajerskem. Še več ga ima Koro.ška (Hiittenbei-g) in Goi-enja Štajerska, kjer se nahaja glasovita gora «Krzberg» ])ri Kisenerzu. Jeklenec je jako bogata in dobra železna ruda. Hub ad, Prirodopiä I. 7 Za dobivanje železa so Sc preinienitne naslednje rade: a) Knsi zelézovee (dei- Rotlieiseiistein), ki kristaliznje v roinbo-edrili. ÌS'jegove kristale imenujemo zaradi železne barve in lepe kovinske sijajnosti : železni sijajnik (Eisen_t!;lanz). Najlepši dobivajo se na otoku Elbi, pri nas jih je najti pri Kaplji na Koroškem. Kdeekasto-rjave razlièke, ki so vlaknato zloženi, imenujemo: krvavee, grozdaste, ledvieaste ali kaj)ničaste, jjosnemke pa: rusi svitloglav, ki se nahaja na Obiru, v Orni in v Kablji na Koroškem. Grueav(unu rusenui železovcu je časi jjrimešene več ali menj gline. Ako tacega nahuknemo, zavonja po glini, zategadelj ga zovemo: rusi glinovnati zelézovec. Dobiva se v Reznem Hribu in v lirastnem blizu Sv. Rupei'ta na Dolenjskem. Glinovnati železovee je časi prstèn in prhek ter tako mehak, da ž njim lahko pišemo, imenujemo ga: rusa kreda (Rüthel). S prahom rusega železovea gladijo iii likajo se druge kovine. h) Rjavi železovee (Branneisenstein) podoben je ruseniu železoveu, samo da nikoli očito ne kristalizuje in da je temiiorjav. Znameniti njegovi različki so: Bobovec, ki se dobiva v oglajenih in zaobljenih zrnih in gomoljah v Bohinji, v Železnikih, v Kropi in v Kameni Gorici. Ako ima rjavi železovee primešene gline, se imenuje: glinovnati rjavi železovee, in ako je prsten in prhek se zove: rumena železna okra, ki rabi kakoi- barva. Glinovnati rjavi železovee dobiva se posebno Pod Lipo pri Vrhniki, pri Litiji, v Polšniku, v belokranjskem Gradci in še drugodi po Dolenjskem in kŠtajerskem. c) Magnetovec ali magnetni železovee (Magneteisenerz) je znamenita ruda, ker privlači železo in jeklo tako, da na nji obvisi. Na njej so najprej opazovali prikazen, katero imenujemo magnetizem. Kristalizuje v osmereih. Osmeree je omejen z osmimi trikotnimi ploskvami. Jlagnetovee je pa z večine gručav. P)arve je železaste. Sveti se kovinsko. Gbražen dà črn prah. Trd je kakor živec in petkrat težji od vode. Nahaja se na (Štajerskem, v Banatu, na Moravskem, na Švedskem in na Noi'veSkem, na Uralu in v Sibiriji HI. ().sml■rl'(^ SO od njega cele gore. Tudi magnetovec daje izvrstno železno rudo. Tz o])isanih štirih rud dobivamo skoi'o vse železo, ker samo-čistega železa je najti v prii'odi silno malo. I )obljeni kosovi hranijo se v rudninskih zbirkah kot velika redkost. Prirodno železo je ali ])oz('iinio ali izpodiielino. Pozciiinega železa našli so doslej nekaj malega na Uralu. Izpod nebno (nieteor.sko) železo pada, toda redko kedaj, iz])od neba na zendjo v podobi žarečih gruč. Ohlajeno je po vrhu èi'no, znotraj pa sivo. Znamenito je, da padejo ča.si iz ozraeja tudi meteorski kameni (Meteorsteine), ki imajo črno in .svitlo skorjo, znotraj so pa sivkasti, ])eščeneu podobni. Taki kameni v zemlji hitro razpadajo. Pri Knegiiiji na Oger-skeni padlo je 18(i(j. leta okolo 1000 kosov meteorskega kamenja jedenkrat izpod neba. Samoeisto (sa-morodno) železo jo 7 • 7 krat težje od vode. Kovno je in raztezno ter se da (b'obno žieo raztegniti in v tenko pločevino teniti. Tali se le v veliki vročini, razžarjeno se pa umeči in razbeljeno so dii variti. Na vlažnem zraku ali v zendji izjireminja se v rušo prst, železno ijo imenovano. /elezo je najkoristnejša in najpotrebnejša kovina. Mnogovrstni stroji in različne naprave so železne, i )andanes gradijo se od samega železa mostovi, ladije in celo hiše. V fužinah delajo od njega slamo-rezne nože, kose, železne verige, žage, sekire, motike, lopate i. t. d. 82. IMavcž v prerezu. A vse to železo moni si èlovok v jjlavcžili taliti iz prej imenovanih železnih rud. Izkopano in razdrobljeno rudo sipljejo od zgoraj v plavež, a na vsako plast rude všujejo plast lesnega oglja ali premoga. Da se ruda hitreje tali, pridenemo jej tudi vapnenca ali Jedavea. V dnu plaveža zapalimo poprej naloženo oglje. V dotiki z žarcčiin ogljem razkroji so železna ruda, a pri tej veliki vročini stali se železo in se zbira na dnu plaveža, od koder i)otem odteka. (.)1) jednem so tali in odteka tudi primeSeno kamenje in dela takozvano žlindro, ki je mnogo lažja od železa, zatoraj plava po ^'rhu. Tz železnih rud po plavežih dobljeno železo je surovo ali lito železo (Holl- oder Gusseisen), ki je zrnato in krhko ter se ne da kovati, pae se pa od njega lehko ulivaj'o razne stvari. V 100 delih inux 4 do 5 delov ogljika. Od surovega železa dobiva se kovno železo (Sehmiedeisen), ki je skoro eisto železo, kajti v 100 delih nema niti 1 del ogljika. Trsno jo in raztezno ter se da kovati in variti. Jeklo (Stahl) je trše od litega in kovnega železa ter ima v 100 delih 1 do 2 dela ogljika. Dobivamo je od kovnega železa, ako mu dodamo potrebnega ogljika, ali pa tudi od surovega železa, ee um odvzamemo nekoliko ogljika. Človek ima Jeklo toliko v svoji oblasti, da od nJega naredi po potrebi Jako krhko ali jia tudi Jako prožno kovino, n. pr. Jeklene vzmeti. Najstarejši kos železa .se je našel vzidan v gizejski piramidi ; .star je 4900 let. V Avstriji so najstarejši rudokopi v planinskih deželah. V zgodovinski dobi je najbolj slovelo dalee po svetu noriško (štajersko) jeklo, a bilo Jo drago, ker se je neizmerno drv potrebovalo za talenje. IV. Vnétnice (Brenze). 70. Premog (die Steinkohle) Je goriva rudnina, ki se nahaja v razločnih skladih ali nasadih v zemeljskih plasteh. Cesto je kamenu podoben, često pa lesu. Nastal Je namreč iz rastlinskih tvarin, ki so se v teku časa ])orudninile. Znano je, da podrta drevesna debla strohné in zgnijó za nekoliko let, bilke, listje in suhljad pa še prej. Vse drugače pa Je, ako Je les zakopan v zendjo, ker zrak ne more do njega. Ondaj ne more trohneti in gniti, da si tudi ue ostane, kakeršen Je bil. Izpreminja se, ker izgubiva nekatere sestavine, ki izstopajo v obliki vodno pare, ogljikove kisline in drugih plinov. A zategadelj HO ostanki bolj ogljičiiati, in čini dalje trajc ta presnova, tem bolj so izpremeni rastlinska tvarina ter se porudnini. To presnovo imenujemo ogljenitev, a izpreinenjeno rastlinsko tvarino: premog. V starodavnih easih rasle so vsakovrstne rastline v veliki množini na zemlji. JJoraslo drevje se je podiralo in ležalo na tleh. Na mesto starega drevja povzdignilo se je mlado, ki je na rodovitnih tleh bujno raslo. Na ležeče drevje nanesla je voda prsti, peska in blata (greza) ter je popolnoma pokrila. Naplavljeni grez in pesek .se je pozneje strdil v kamene plasti, a ])od njimi pokopano drevje je ogljenélo. V starejših skladih je ogljenitev že povsem dovršena, v mlajših pa traje še zdaj. Zató je inlajši premog često ves lesu podoben, pri starejšem je pa rastlinsko liee navadno zabrisano. Po tem, kako je ogljenitev dovršena več ali menj, razločujemo : (() črni premog, h) rjavi premog in c) šoto. 83. Prciiiiigovi slvladi. Črni ]»reiiiog (die Sehwarzkohle) nahaja se v nižjih zemeljskih j)Iasteh. Ci-n je, in takšen je tudi njegov pi-ah. (Jasi se sveti jirav živo, časi pa je teman. Ogljika ima v sebi 75 do i)() odstotkov, /apaljen gori polagoma, ako ima močan prepih. Goreč razvija mnogo vročine in daje od sebe osobiten vonj. Iz njega se izločuje svetilni plin (Leuchtgas), pa tudi ])remogov katran. Ostala sivkasta ali črna, troskasta tvarina se imenuje koks (Coaks), ki gori brez plamena in brez vonja in dajo nmogo vročine. Orni premog našli .so |>ri nas h; tu in tam, toda povsod v neznatni množini. V našem cesarstvu ga ima največ Oc.ška, Moravska, Slcska in Ogcrska. Hevenia Amerika prvakuje glede črnega i)reinoga mej vsemi deželami. Jliavi premog- (die Brauidvolile) je mlajši od črnega, nahaja se v gornjih zemeljskih jjlasteh in je često ves lesu podoben. ]\jav je, večkrat pa tudi črn. Obrazen pa da vsegdar ijavkast prah. V njem je 50 do 75 odstotkov ogljika. Gori rajši od črnega premoga, in siccr v navadnih pečeh, ter dajo več vročine od lesa, a menj od črnega premoga; vonja pa neprijetno. Naše eesarstvo obiluje na tem gorivu. Mogočni skladi rjavega premoga nahajajo se mej peščenei in in mej ilom. Pri nas se koplje sosebno v Zagorji in v Šalki Vasi na Kranjskem, v Trebovljah, v Plrastniku, na Laškem, v Grižah in pri Konjicah na štajerskem, potem po več krajih na Koroškem in pri Krapanu blizu J^arbana v Istri. Sota (Torf) je najmlajša ogljenina in se dela še dandanes po barjih, največ od posebnih mahov (šotni mah), ki ])0 baijih j)osebno brstno rastó. Pri tleli ti mahovi odmirajo, a ker voda brani zraku pristop do njih, ne gnijó, ampak ogljené, a navzgor poganjajo nove vršiče. Spodnji šotni skladi so najstarejši, zato so tudi temnejši in gostejši ter so več ali menj podobni ijavemu premogu. Posušena šota gori prav rada, a za njo ostane nmogo pepela. V naših krajih je naj'več šote na Ljubljanskem barji. Hribine (Gesteine). 71. Läbora (Conglomcrat) je sprimek obličastili kamenénih kosov. Znano je, da vali tekoča voda po svoji strugi kamenéno kosove, ki so se odtrgali od razpokanega skalovja. Pri tem valenji sc pa kosovi 8-1. Làlxirii. tarejo med seboj in ob strugo ter se pri tem obrusijo in ogladijo v znane oblice. Ko ])a vodi sè padecm pojema moč, j)opušča te oblice, in sicer najtežje najprej, za tem lažje. Mej oblice seséde se ali vapnen-čev ali kremcnjakov pesek, časi ilovica ali tudi kaka druga razdrobljena rudnina, ki izpolni vse praznine, otrdne ter zveze oblice, in te se sprimejo v novo hribino, laboro. Ob Soči, ob Savi, ob Ljubljani in di-ugodi naiiaja se l.ibora prav na debelo. Časi je jako čvrsta in je posebno dobra za v zid, in tudi mlinski kameni se klešejo od nje.