K3 PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 342 - Cena 4 - lire Pc—nina plačana v gotovini . otz. učna • Spedizione In abbon. postal« TRST, sobota, 13. julija 1946 Uredništvo ln uprava, Piazza Goldoni it. 1 • L Tel. št 93806 93807. 93808. Kokoplal ae ne vračajo S sedanjo stavko In z odločnim nastopom ljudskih mnoiic na ulicah smo zadali fašizmu močan udarec, toda borba proti njemu se mora nadaljevati brez prestanka. Osnova te borbe mora biti budnost vsega našega ljudstva, mora biti združitev vseh demokratičnih sil, mora biti ofenzivni duh vseh protifašlstov. PO DVANAJSTIH DNEH SPLOSNE STAVKE Ljudstvo gospodar položaja nadaljuje borbo proti fašizmu odločno, brez oddiha do - zmage Stavka je prekinjena, boj proti fašizmu se nadaljnje! meščani, delavci, d , K»ETJE, PROT1FASSSTI i>° JE. DA SE JE STAV-I ZAČELA DNE 1. JULIJA E protest proti vanda- I eizmu, razbijanju in ropa-[ rasističnih band cln- * V SEDEŽIH SINDIKALNIH, ^turnih IN POLITIČNIH ORGANIZACIJI NAŠEGA LJUD-y^A- 30. JUNIJA IN 1. JULIJA *0 OZivrljeNE FAŠISTIČNE “KVADRE, SESTAVLJENE IZ TARih kriminalcev, ki so ®SCI V vihtenju pendre-A in rabi noza, ter oja-ane s študenti, rasistični in šovinističnih idej, °novile teror in na-R*!E, ki ga je izvrševal v»SlZEM V LETIH 1919, 1920 IN J21- VSE TO SE JE VRŠILO odobravanjem istih ne-'‘AVednih in nepoučenih KI SO MORALI PRAV r^ADl TEGA PRENAŠATI ,^Tiranje in Mussolinije- ve Vojne z vsemi posledi- z žalostjo, bedo in ^DEJANJEM. Je PRODANE duše so lah-h Razbijale, pustošile, JJlenile samo s pomočjo JVlLNE POLICIJE, KI JO « Ustanovila zavezniška oJaska uprava, ta poli- wA p° IZBIRI SVOJIH CLA-V°V In PO DUHU, KI VLADA j. NJEJ, ni NIC DRUGEGA ot vojska v službi pro-Dske reakcije, oro- ® ZA TEMNE NAMENE FA-J STIČNEGA CI.N-A, VSAKDO . Lahko UGOTOVIL, DA JE “APADALCEM, Ij.J POSAMEZNE OSEBE, UnrALA POTUHO CIVILNA PO- ' POLTCIJA JE TU NA- jJ°ALCE VČASIH CELO SCITI-N JIM DAJALA POGUMA. Za 'fAk STANje. ki je nastalo, C° 2A NEMOTENO ORGA- Wv AN'TE BAND' sestav- IZ FAŠISTOV, KI SPA- v0 pred sodisce, in iz KO SO RAZBI-SEDEZE in napa- , pred ,.Nih zločincev, kot za poslopje. Ob deseti obletnici «pohoda na Kirn* so v Rimu organ zirali fašistično r^stavo, kjer so posebno poveličevali pe.žig Narodnega doma. Dogodke onega dne so imenovali »vespri triestini* (tržaški večeri). Toda s požigom Narodnega doma niso bili ti »vespri* zaključeni. Onega tragičnega ve-čera je fačistična in šovinistična svojat po že pripravljenem načrtu napadla edo vrsto slovanskih ustanov, trgovin, uradov -n privatnih stanovanj. Namesto napada!cev so aretirali napadene Aretirali niso nobenega Ital ja-na, nasprotno, mnogo Slovencev, ki se jim je posrečilo rešiti se iz gorečega poslopja in zbežati iz rok podivjane drhali, so odpeljali na polic Jo. Pri izvajanju tega teronjg je bilo jasno ko na dlani, da Je slo za skupen skrbno pripravljeni načrt, kar potrjuje dejstvo, da so se obenem odigravali enaki dogodki na Reki, v Pulju in drugod. Enako kakor v Trstu, so v Pulju organiz rali zborovanje, kjer so drhal podžigali proti Slovanom. Tudi v Pulju je drhal, ki Jo Je vodil poznejši fašistični poslanec Bilucaglia, napadla Narodn1 dom in ga zažgala. Opuslosili so tudi pisarno dr. Cukona. V Pazinu so razdejali in oplenili hrvaško tiskarno. Na Reki, -kjer je takrat gospodoval D An-nunzio, so razdejali vse slovanske trgovine, lokale in društva. V pristan čču so oplenili pet jugoslovanskih jadrnic. Uresničili bomo načela dem: kradle Tem dogodkom je sledila dolga doba narodnega gospodarskega in političnega zatiranja primorskega ljudstva. Leto dni je, odkar smo sl za ceno lastnih žrtev in lastne krvi priborili svobodo. Danes pa nam to svobodo še vedno kratijo, še vedno barantajo z nami in z na-Co zemljo, s krvjo prepojeno. Zo-'pet bi hoteli izroč ti del primorskega ljudstva na milost In nemilost tis im, ki so 30. junija in 1. julija pokazali, da so vredni dediči svoj h fašističnih prednikov. Plameni, ki so uničili slovensko knjigarno na Korzu. razdejani kulturni krožki in slovenske trgovine, napadi na Slovence in številni drugi fašistični podvigi v Trstu nas živo spominjajo na podobne metode v letu 1920. Primorsko ljudstvo, ki je v če-trtstoletn: borbi proti italijanskemu fašizmu in v štiriletni osvobodilni vojni prekalilo av-'j značaj, ne bo dopust lo, da bi »e zopet vrnili časi iz leta 1920. Skupno z italijanskim naprednim delovnim ljudstvom bo znalo tudi samo preprečiti taka nasilja. Odločnost, ki jo je to ljudstvo pokazalo v dvanajstih dneh protestne stavke, je jasen dokaz, da bo neizprosno in dosledno v nadaljevanju borbe proti ostankom fašizma, dokler se ne uresničijo načela, za katera je ob strani svobodoljubnih narodov krvaveJa da se danes ob 24 uri stavka prekine za nedoločen čas. Opomnil Je še, da s tem še ni končana borba proti fašizmu, temveč da se bo borba nadaljevala z isto ostrino, kakor smo jo vodili do danes. Ljudstvo je te besede potrdilo in poudarilo, da ne bo nehalo, dokler n« bodo vsi fašistični banditi kaznovani. Nastopil Je še drugi tovariš delavec iz tovarne, ki je poudaril veličasno, občudovanja vredno borbo delavnega ljudstva Julijske krajine ter poveznost in bratstvo delavcev in kmetov v današnji poslednji borbi za svobodo za priključitev k Jugoslaviji. Po govoru so krenile povorke z zastavami na Corso. Civilna policija se je zverinsko zaganjala proti množicam in jih pretepala do krv|, da so se pendreki kar lomili. Več ljudi so ranili in aretirali, padlo je tudi več strelov in ena krogla je priletela v sam hodnik Ljudskega doma. Policija se je posluževala jeepov in konjenice, pendreka in strelnega orožja pri svojem lovu na neoboroženo ljudstvo. Kljub vsemu prizadevanju policija mesta ni mogla očistiti, v Gorici so bile zaprte tigovine stavkokazov, njih sipe v mnogih primerih razbite in ljudstvo je doseglo svoj namen - pokazalo je fašističnim nasilnikom zopet enkrat, da si zna po potrebi pomagati samo in da je na svojih tleh samo gospodar. Foscbno značilen za to je primer, ko je ljudstvo prisililo policije, da jo aretirala fašista, katerega je osumilo, da je vrgel kamen iz drugega nadstropja. Drug prav tako značilen primer se je dogodil v bližini cinenjenega prizora. Neka žena je prisolila civilnemu policistu močno klofuto in bila nato a-retirana. Silna množica pa je skupino obkolila in ženo osvobodila. Odgovor na nove z*očine bo še močnejši Faš stl so se skušali maščevati Ukom včerajšnjega dne nad stav-kujočimi s tem, da so z noži in tolkači napadli skupino delavcev na Corsu. Dornika Franca iz Gorico so cabodli v levo stran pod srcem, Kodermaca Mirka so s težkim predmetom ranih na glavi. Civilni policisti pa so do krvi pretepli Komarja Lectpolda, Suliča Rudolfa in druge. Tovarišico Zu-ljan Vlasto iz Biljane so v ulici Santa Klara zverinsko vlekli za noge po tleh, ker je v povorki vzklikala Jugoslaviji in Titu. Dopisnici »Primorskega dnevnika* pa je civilna policija zaplenila fotoaparat, s katerim je ravno dala slikati civilne policiste pri aretaciji demonstranta, ko so ga nalagali na Jeep. Premoč ljudskih množic Vsa zverinstva fašistov samo še bolj razvnemajo srd demokratičnih množic, ki so tako dolgo mirno opozarjale na nasilja in čakale, da bi proti fašističnim nasilnikom nastopala ZVU. Nastop množic v vsej naši pokrajini Je samo prvi bledi znak razpoloženja, ki ga po zadnjih fašističnih nasiljih opažamo med ljudstvom. Odločnost najširših ljudskih plasti v stavki in pri nastopu proti fašistom še dolgo ne prikazuje vso moralno in dejansko silo, vso dinamično premoč demokratičnih množic naše pokrajine. Vse one množice, ki so hodile za pogrebom. Coverlizze, ki so nastopile 1. maja in ki so ob neštetih prilikah manifestirale svojo silo, kažejo danes znake borbenosti in naveličanosti nad dosedanjimi krivicami, ki Jih gotovo v Interesu splošnega miru n. razumno izzivati. Ti zadnji dnevi so po vsej pokrajini pokazali eno: antifašistične množice imajo po vsej pokrajini o-gromno premoč, s katero po mili volji preplavljajo vsako ognjišče fašističnih teroristov. In zdaj so jih dogodki končno navedli ali celo prisilili do tega, da so si dosledno pričele same iskati pravico. Sežancl branijo demokratične pravice Kakor vse primorsko ljudstvo, tako so se tudi Sežane! v sredo 9. julija zbrali, da protestirajo proti fašističnim tolpam, proti sedanjim nevzdržnim razmeram in proti pristranskemu ravnanju civilne policije. Neki predavatelj Je osvetli in orisal zadnje dogodke in zahteve, ki so jih stavku joči postavili ZVU. Ravno tedaj je prišel poročnik civilne policije Cesarl, vprašal po predavateljevem imenu in dovoljenju za zborovanje. Končno je hotel tovariša predavatelja odpeljati na policijo. Ljudstvo se Je temu uprlo in policist je moral oditi. Po zborovanju se je razvila po glavnih sežanskih ulicah veličastna in mogočna povorka. Ljudstvo Je navdušeno prepevalo borbene in partizanske pesmi In demonstriralo proti ravnanju civilne policije. Zaključek pariške konference London, 12. (VZN). — Danes do-1 5000 ton vojnega in pomožnega bro-poldne so se sestali štirje zunanji dovja predali Jugoslaviji, od kate- mlnistri na plenarni »sji; v teku dneva se bodo sestali še enkrat in menijo, da bodo mogli zaključiti konferenco koncem tedne. Uvodna preučitev položaja Avstriji je še vedno na dnevnem redu. Nam:stniki štirih ministrov so se sestali danes dopoldne, da bi zaključili besedila mirovnih pogodb s satelitskimi državami Nemčije. Ju-! tr bodo predložili štirim mlnietrom I končna besedila v preučitev. 5000 Ion brodovja Jugoslaviji Pariz, 12. - VZN — Zunanji ministri »tirih velesil so se danes pogodili, da bi morali vs:h pet glavnih osnutkov mirovnih pogodb z bivšimi satelitskimi in sovralsnimi državami — Italijo, Madžarsko, Rumunijo, Bolgarijo in Finsko — predložiti na mirovni konferenci. Molotov je odklonil predlog, da bi poverili namestnikom priprav Ijalno delo o vprašanju pogodbe i Avstrijo. Pred odgodltvijo seje so m‘ni-stri razpravljali o nakazilu italijanskih vojnih ladij Jugoslaviji in Grčiji. Pogodil, so se, da naj bi rega pa naj bi najmanj 3000 ton predstavljale vojne ladje. Eno križarko srednje tonaže naj bi nakazali Grčiji. Bevin Je zahteval, da naj bi dali Grč ji križarko kot odškodnino za njene .potopljene križarke. Konferenco »o zaključili danes zvečer. Namestniki sestavljalo mirovne pogodbe Pariz, 11. (VZN). — Namestniki zunanjih ministrov so zaposleni s ureditvijo mirovnih pogodb z Italijo, Finsko, Madžarsko, Rumunijo in Bolgarijo. Napredek, ki so ga dosegli je tako znaten, da upajo, da bodo mogli izdati 18. julija o-snutek pogodb 21 narodom, ki so povabljeni na udeležbo mirovns konference, ki je napovedana za 29. julij. Sestanek Kosanovlča z državnim tajnikom ZDA Washlngton, 12. - Tanjug — Ju» goslovanski veleposlanik Sava Ko-sanovič se Je sestal z državnim tajnikom Dean Ackesonom. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 13. julija 19«. Ljudstvo Trsta jasno izraža svojo voljo Dogodki, ki so se odigravali predvčerajšnjem po tržaških ulicah in trgih so bili tako mogočni, da jih ni bilo mogoče dojeti niti v celoti niti v podrobnostih. Take odločnosti, ogorčenosti in borbenosti že dolgo ne pomnimo. Dolgo je moralo naše ljudstvo zatajevati svoj upravičeni srd, dolgo se je moralo premagovati, toda končno je vse to privrelo na dan In množice so se razlile po mestu kot plaz. In ta plaz Je pomedel pred seboj vse, kar se mu je zoperstavljalo, obračunal je z onimi, ki so nekaznovano divjali zadnje čase po mestnih ulicah in z onimi, ki te tolpe, podpirajo. Včeraj je reakcija trepetala, se tresla od strahu; ves patriotizeim, ves protiljudskl srd ji je obtičal v grlu. Tresli so se kljub legiji civilnih, ameriških in angleških policistov in vojakov ter mornarjev. Ljudstvo je še enkrat spregovorilo in pokazalo, koliko skrite sile tiči y njem, pokazalo je tudi, da gorjš onemu, ki bi hotel še nadplje izzivati njegovo potrpežljivost. Dojeni teh dni bo še dolgo vplival na mesto In spomin nanje bo kvaril sen marsikateremu (meščanu. Mnogo je bilo epizod, ki kažejo na neustrašenost našega ljudstva, ki se zaveda pravic, pa tudi vseh krivic, ki Jih mora vsak dan pretrpeti. Priobčujemo še nekaj podrobnosti o tem veličastnem dnevu. Predsinočnjim se je ob 19.30 uri skupina delavcev zbrala na trgu Goldoni. Napadli so jo reakcionarji akcijske stranke, ki so nenadoma prihiteli iz svojega brloga. Delavci so Jih najprej odločno odbili, nato pa pognali v beg. Tekli so kot zajci. Delavci so ostali na trgu in so se umaknili šele, ko jih je k temu prisilila vojaška policija. Isti večer ob 21, uri Je bilo na trgu pred šentjakobsko cerkvijo množično zborovanje, čeprav ga je policija skušala preprečiti. Pri Sv. Jakobu so tudi pretepli tri fašiste in tri stavkokaze. Okoli 12.30 ure por.oči je pred vojašnico civilne policije eksplodirala bomba. Policisti, ki so bili na straži, so zbežali v vojašnico. i Preteklo noč so »tavkujoči delavci preplavili vse mesto s propagandnimi letaki. Panika med pristaši CLN-a Včerajšnji dan je pokazal, da so izkušnje končno izučile tudi trgovce v središču. V mestu si videl le zaprte žaluzije, le plaho se je tu pa tam dvignil kak železen zastor in spustil prihuljenega kupca. Tudi od preostale peščice tramvajev ves dan ni bilo opaziti skoraj nobenega. Krožili so veliki oklopnjaki, na vsakem vogalu si srečal policijski Jcop ali kamion in kljub temu j« prevladoval občutek da je vse to zaman proti volji ljudskih množic, proti ljudski premoči, ki sl Jo čutil v prisotnosti zasukanih delavskih rokavov na vsdh mestnih središčih in križiščih. Drhal šovinistov, ki jih policija ni hotela zapreti, je pregnalo ljudstvo. Množični sestanki po vseh mestnih okrajih so bili včeraj številnejši in bolje obiskani kot prejšnje večera. Tudi množica je bila bolj navdušena. Tudi napadi na prometna sr'd-stva in sabotažne akcije so oe ponavljale. PoB bno huda jo bila eksplozija včeraj ob 2. tfri zjutraj, ki jo težko poškodovala tramvajsko napeljavo v ulici Raffaello Sanzio. Iz več tovarn so stavkokazi pričeli dezertirati, ko so se pričeli nemiri. Razni okraji so odposlali poslanice zmagovitim državam Brazilije, češkoslovaške, Nizozemske, Avstralije in Nove Zelandije, Ljudstvo je ves dan zasedalo prometne ulic? in s svojo navzočnostjo preprečilo prisotnost južnjaških fa- šističnih band. Tudi stavka je po vseh industrijah zgrabila še nove elemente in ni nikjer oslabela kljub vsemu nasilnemu prizadevanju policije. Ali ni borba ljudstva pravična? Kakšna j? civilna policija, in kako razumljivo Je, da se ljudstvo z vsemi sredstvi bori za odstranitev takšne policije, to zelo nazorno prikazujejo naslednji primeri v nebov-pljoči pristranosti: Predvčerajšnjem ob 11.30 je skupina študentov obkolila v ulici Torri dva delavca. Vprašali so ju, odkod prihajata in kaj tam počneta. Ker sta delavca molčala, so Ju zgrabili za delovno obleko in gledali okoli sebe, ali prihaja od kod kako policijsko vozilo. Prišel je jeop s civilnimi policisti in gizdalini so ga poklicali. Agenti so poskočili z Jeepa ln zagrabili enega tovariša v modri delovni obleki ter ga kljub njegovim ugovorom pretepali s pendreki, ga vrgli na avtomobil in odpeljali. Delavec, ki je ostal med skupino napadalcev, jim je po prvem trenutku presenečenja pojasnil, da sta oba delavca šla tam mimo čisto slučajno. Povedal jim je tudi, da je iz Brescie. Ko so s.udentje to zaslišali, so ga začeli objemati, poljubljati in prositi odpuščanja. Nato so ga prijeli pod roke in ga povabili na c vilno policijo, da rešijo še njegovega tovariša. V ulici San Lazzaro je skupina stavkujočih zahtevala od lastnika neke trgovne, naj jo zapre. Intervenirala sta dva policista z naperjenim orožjem in ustavila stav-kujoce. Skupina meščanov je prisostvovala prizoru. Nenadoma je iz skupine izstopil neki debeli gospod in potiskal nekoga pred seboj ter kričal: »Zagrabite tudi tega, saj Je s’ciavo*. Policija je poslušala. Predsinočnjim je civilna policija okoli 18.30 pripeljala pred svoje prostore kamion, poln zelenjave in smokev, ki ga je bila prej zasegla. Agenti so si režeč se polnili usta nato pa so metali melancane, buče« in drugo zelenjavo ljudem. Pri tem je bilo čuti vzklike: Glej, glej, kake dobrote imajo s’ciavi! Včeraj okrog 7.30 ure sta hodila po ulici Dante v smeri obale delavca Ustolin in neki njegov to- variš, oba stavkujoča. Nenadoma ju je brez kakega vzroka aretirala civilna policija. Na kvesturi so tovariša Ustulina zadržali, drugega pa izpust li. 11. t. m. med 10.30 in 11. uro sta na trgu Ponterosso dva južnja-ka, agenta civilne policije, en kaplar in en narednik, udarila ponovno po hrbtu a pendrekom neko ženo, ki Je zaman poizkušala, da j'ma nekaj pove. Oba policista sta držala naperjena samokresa. S trga Ponterosso sta zbežala dva kamiona stavkokazov pometačev. Ko so se ustavili pred kvesturo, jim je neki kaplar civilne policije dejal: »Povozite jih, razbite jim glave z lopatami, vas te pridemo braut*. 12. 7. okrog 11. ure so policisti v ulici Fabio Severo izpustili dva fašista na mestu, kjer so mislili da jih nihče ne vidi. Ljudstvo je kazalo včeraj nad postopanjem policije vse večjo ogorčenost. »Delavnost* policije na po-©dnih mestih, kjer množica tega ni mogla preprečiti, ni niti najmanj učinkovala na vse višjo moralo stavkujočih, 2 temveč le stepjeva-lo borbenost ljudstva. »Maščevali bomo žrlve s poostreno borbo proti ostankom fašizma« Množica slovenskih in italijanskih antifašistov Gorice spremila na zadnji poti žrtev CLN-ovskih fašističnih tolp Uršiča Alojza Na 12. dan stavke v Gorici so se tsoči stavkujočih in vsa goriska okolica s kmečkimi množicami ter meščani poklonili žrtvi zadnjih fašističnih zloč nov, ki jih nemoteno izvršujejo pod pokroviteljstvom CLN in civilne policije — goriški šovinisti. Smrt borca-junaka, — bivšega komandanta Briško-benežkega odreda, kapetana tov. Uršič Alojza, ki je bil zahrbtno in mučeniško ustreljen dne 2. julija zvečer, se je bliskovito raznesla po vsej goriški dežel'. Na današnji dan pogreba so prihajali že v zgodnjih jutranjih urah njegovi soborci-partizani, kurirji, kmetje ,in delavci iz vseh okrajev. Številna.udeležba garibal-dinctv iz daljnih vasi Furlanije in zapadnih Brd in Benečije nam je pokazala, da so kili to soborci priljubljenega tov. Urš ča, ki jih je najprej kot komandant Briško-be-nefikega odreda, potem kot komandant neke garibaldinske enote, vodil in vzgajal v duhu nepomirljive protifašistične in pravične borbe. Po gorisk h ulicah so zjutraj izobesili številne slovenske in italijanske zastave z zvezo iri žalnim trakom. Ob pločnikih so se zbirali ljudje in čakali na mimohod. Okrog 10. ure zjutraj je sprevod krenil izpred civilne bolnice v ulici Brigata Pavia in spremljal krsto v cerkev Srca Juzusovega. Krsto, ki je bila ovita v jugoslovansko zastavo, so nosili njegovi bojni tovariši, garibaldinci. Na čelu so partzani in garibaldinci nosili tri velike zastave, jugoslovansko, slovensko in ital jansko z zvezdo, za njimi pa številne vence iz vseh goriskih okrajev, vasi, iz raznih podjetij, antifašističnih organzacij in društev. Posebno mnogo vencev so poslale iz vseh strani priljubljenemu tov. Uršiču Zveze primorskih partizanov. Nepregledna množica v sprevodu Mismo sami Odmev splošne stavke v Jugoslaviji in svetu SploSna stavka v coni A ima vedno večji odmev ne samo v naši coni in bližnjih krajih, temveč v vsem svetu. Posebno živo zanimanje Je vzbudila zaradi svojega doslednega stališča proti ostankom fašizma v Jugoslaviji. 7.e drugt dan po sramotnih dogodkih zadnjega junija in prvega julija so se v prepolni dvorani ljubljanske epere zbrali slovenski kulturni delavci in naslovili vsem kulturnim delavcem sveta ter štirim zifnanjim ministrom v Parizu protest, v katerem so obsoditi in opozorili na teroristična dejanja italijanskih šovinistov, ki Jim noben še tako ogaben Izpad in zločin na antifašistične ustanove in antifašiste ne vzbuja nlkakega sramu. Zborovanju slovenskih kulturnih delavcev so siedila tudi druga množična zborovanja po vseh mestih Slovani je in Jugoslavije. Jugoslovanski tisk posveča stavki posebno pozornost. Stavkovni bilteni in stavkovna poročila so tiskana na prvih straneh. Listi na-glašajo, da Je nerazumljivo, da so po zmagoviti vojni nad fašizmom delavci sami prisiljeni izvesti borbo proti ostankom fašizma, ki si prizadeva, da z vsemi skorumpiranimi politikanti, ki so se danes zbrali v Trstu, napravijo ognjišče nemirov ln se s pomočjo fašistične propa. gande reakcionarnega tiska po Gocbelsovem zgledu ln po svojih tradicijah trudi, da bi — ko drugje niso uspeli — napravili sporno točko za velike zaveznike. Dalje Jugoslovanski tisk poudarja borbenost delavstva, ki ne bo dopustilo, kakor se je zgodilo po prvi svetovni vojni, da bi se v Trstu fašizem znova zgnezdil in zastrupljal ozračje med narodi. »Ljudska pravica* piše: »Danes, v dneh veličastne berbe ljudstva Julijske krajine proti fašističnim požigalcem knjig kulturnih ustanov, v dneh splošne stavke v coni A, je ponovno prišla do izraza prava demokratična volja, pravi obraz ljudstva Julijske krajine. Predvsem se divimo vseljudskemu značaju te velike borbe. Vse, kar je poštenega in plemenitega v Julijski krajini, živi in dela za eno stvar: za zmago v tej borbi proti fašizmu.* Jugoslovanski tisk prikazuje vsej svetovni javnosti resr.lco o tržaških dogodkih, ki Jo hočejo nekateri nazadnjaški listi izmaličiti. Jugoslovansko Javno mnenje je navdušeno nad junaškim zadržanjem in nerazrušljlvo voljo množic cone A, ki se zna, kakor v minuli vojni, odločno ln dosledno boriti proti ostankom osovraženega fašizma. Prav tako pa kaž? veliko zanimanje za stavko ves napredni svet in v popolnem razumevanju in solidarnosti soglaša z napori in cilji našega ljudstva. Namesto anekdote V Coroneu so štirje priprti reakcionarji napovedali gladovno stavko. (Uh!?) Pa ne mislite, da mislijo cares. Njih gladovna stavka je le v tem, da odklanjajo orano, ki Jo prejemajo pri. pornlki. Organizirali pa so »1 hrano — »obilo mortadele in kruha* od zunaj. se je razvila po korzu na Ifateri-nijev treg. Godba je svirala žalne koračnice, ljudstvo na pločnih pa je izkazalo poslednjo čast padlemu junaku s poklonom in molitvijo, možje so s? spoštljivo odkrivali in dvigali pest. Tov. Du'ci »...dokler ne bomo priključeni k Jugoslaviji" Na Katerinijevem trgu *se je od padlega junaka — mučenika, preden so ga odpeljaljali v njegov domači kraj, v Idrsko na Kobariškem, poslovil v imenu slovenskega ljudstva tov. Dujc, ki je dejal, da pokojni Uršič, zalužni partizanski borec, ni edina žrtev. Pred njim jih je bilo 46.000, ki so dali v borbi proti fašizmu svoje življenje. Naša svoboda je bila draga, ker smo si jo priborili za ceno toliko tisoč žrtev sami. In danes se borba za svobodo nadaljuje. V tej gigantski borbi, ki s? stopnjuje iz dneva v dan, je vse primorsko ljudstvo. Borba se ne bo končala prej, dokler Be ne pometejo zadnji ostanki fašizma, ki so s« organizirali okrog CLN, katere ščiti tudi civilna policija in jim zavezniška vojaška uprava ne ovira de-lovanla. Čaša je polna, naša potrpežljivost je šla predaleč. N? bomo več dopuščali zločinov, požigov in umorov, branili se bomo sami. Zaenkrat smo odgovorili z generalno stavko, ki je naše zakonito sredstvo, ker so nas napadli, izzivali spričo .civilne in vojaške policije, ki Je vse to dopustila. Nadaljevali bomo našo borbo, dokler-ne zmaga demokracija in resnična ljudska volja. Nadaljevali bomo borbo do priključitve celotnega našega ozemlja Jugoslaviji, kjer bomo edino na varnem za svoja življenja. »Zato terjamo in bomo terjali —» j? zaključil govornik — naj s« krivci pokličejo na odgovor. Terjamo obenem, da se izpustijo na svobodo vsi antifašisti, ki Ječe v zavezniških zaporih. Pred krsto tov. Uršiča obljubljamo, da ne bomo prej odnehali. dokler se ne kaznujejo krivci zlošinov, dokler ne bnno zaživeli svobodni v svoji domovini Jugoslaviji. Slava tov. Uršiču in vsem bor-cCm,' ki so dali življenje v borbi proti fašizmu! Slava!* — Mogočno je mod množico odjeknilo »Slava*. Tov. Msrlnl i Sama mati pokojnega Uršiča pa je tajniku okrožnega NOO, ki ji laže prenašati ta veliki udarec, ko laže prenačati ta veliki udarec, ko bodo vsi Slovenci rešeni izpod tujega jarma. Zavezniška policija streljala in ranila antifašista 9. julija okoli 11.30 ure zvečer je zavezniška polcija napravila preiskavo v stanovanju Tavčarja Viktorja v Biljah. Ker ga ni našla doma, ga je čakala po preiskavi. Njegova žena pripoveduje, da je. eden izmed policistov ostal v hiSi, ostali pa so odšli. Kmalu nato Je zunaj počil strel. V grozni slutnji je stekla na prag svoje hiše ter videla svojega moža Viktorja ranjenega na kamionu. francosko-iagoslovanskegaprijafeljstva Pariz, 12. - AFP — Sinodi Se Je vršilo v palači »kemije* veliko ma-nifestacijsko zborovanjte društva francosko - jugoslovanskega prijateljstva v proslavo pete obletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Poslanec Piere Willon je govoril o medsebojnih st kih Francije in Jugoslavije, poveličeval francoski odpor in vstajo jugoslovanskih partizanov pod vodstvom maršala T ta. Minister za finance srbske vlade Stambolič je opisal zgodovino upora jugoslovanski narodov in njihove borbe proti nemškemu okupatorju. 77 mladincev iz Francije potuje v Brčko Parte, 12. — Včeraj je potovala skozi Pariz skupina 77 (»mladincev iz Pas de Calais-a, ki potujejo po posredovanju omladinskega izseljeniškega društva v Brčko-Banovicl. Skupina je odpotovala v Marsefl-les, kjer se bo, ko se bodo združile vse skupine, ukrcala na ladje za pot v Jugoslavijo. Povratek jugoslovanske delegacije iz Albanije Beograd, 12. (VZN). — Danes dopoldne je prispela iz Tiran« v Beograd jugoslovanska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Sta-noja Simiča, ki je v Tirani sklenil pogedbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči med Albanijo in Jugoslavijo. Odlok o plačanih dopustih delavcev Beograd, 12, - Tanjug — Jugoslovanski minister za delo Krstulo-vič je govoril novinarjem o dveh odlokih jugoslovanske vlade na zadnji sej, ki se nanašata na letne plačane dopuste delavcev in uradnikov kakor tudi na ravnanje z ženskami pred nosečnostjo in po porodu. Minister je poudaril važnost teh odlokov, ki predstavljata korak naprej za dosego osnovnih potreb delavcev in uradnikov. Odloka stopata v veljavo takoj. Italija in njena politika V Italiji še vedno delujejo fašistični novinarji Finska je predala Sovjetski zvezi nemško lastnino London, 12. — Kot je sporočila radjska postaja v Oslu, Je finska vlada odločila predati Sovjetom vso ■nemško lastnino na Finskem. Odlok se nanaša tudi na vrednostne papirje in nemške delnice, ki so J last finskih ustanov. Pariz, 12. — Pod naslovom »Prijateljica Italija* piše Arragon v tedniku »Lettres frangaise* čla-nik( v katerem javlja vsebino resolucije, ki jo je izglasoval francoski kongres v zvezi z odklonitvijo Toscaninija, da bi prišel dirigirat orkestru v Parizu zaradi odstopil-ve občin Tenda In Briga Franclji. V tej resoluciji obsojajo Toscani-nijevo dejanje ugotavljajoč, da ne koristi italijanski stvari, če upo-rablja orožje, ki se ga je poslužil v borbi proti Mussolinijevemu fašizmu in ki ga sedaj obrača proti francoski demokraciji. Potem ko Je kongres sprejel enoglasno to resolucijo, je Arragon prebral pismo, katero je dobil od nekega antifašističnega Italijana in ki se glasi takole: »Se(jaJ, ko smo končno zmagali v stvari republike, ki je bila v veliki nevarnosti zaradi zunanje politike, nam demokratični prijatelji vseh dežel hočejo odtrgati danes Tendo In Brigo in jutri mogoče Trst in Julijsko krajino. Ne razumejo, da pomeni to hoteti uničiti italijansko demokracijo in skušati pomagati, da na novo zraste meo-fašizem, ki je povzročil Italiji toliko zla.* Arragon komentira pismo tako: Skušati izsiliti koristi z grožnjo neofašizma je navaden argument, katerega šibkost pisec ne vidi. Mi vemo, da je novi fašizem mogoč, kakor tudi vemo, da morajo biti zločini starega fašizma poplačani in da italijanski demokrati čutijo posledice fašistične vojne in‘da bi morali imet pameti, da ne obsojajo za to druge, temveč italijanski fašizem, ki je odgovoren, da mora danes Italija plačati račun. ' Pod trajnimi aplavzi je nadaljeval Arragon, nisem mogel opustiti, da sporočim to kongresu, kar mi Je pisal italijanski antifašist in kar predstavlja važno izpoved. AH niso že to predznaki neofašizma, ko grozi že zaradi možnosti, da bi b.l Trst priključen demokratični Jugoslaviji in ko protestira proti dodelitvi Tende in Brige Franciji. Ni mogoče jasno, da taka izpoved pomeni za francoske pisatelje, ki so jo že vnaprej čutili, Zeljo, da s? zavzemejo z vso pravico in logiko za to, da se Trst da Jugoslaviji. Odgovarjajoč na trditve italijanskega pisatelja Ignacia Silone, ki trdi, da je protlfrancoska reakcija rimskega tiska posledica, da še vedno delujejo fašistični novinarji, trdi, da to ne more povzročiti, da bi mi menjali naše mnenje tn bo to vvvečjem imelo nasproten učinek. Mi jim svetujemo, naj bodo pazljivi, ker so taki kolerični izbruhi Italije zelo podobni učinkom, ki so jih imeli kriki Duceja na črne srajce v pogledu Francije in v zvezi s čudnimi zahtevami Italije proti Franciji*. Arragon je Izjavil: »Mislim, da imam pravico govoriti tako odkrito svojim Italijan, skim prijateljem, ako oci žele, da jih le tako imenujem*. Med ostalimi zanimivimi stavki navajamo še tega: »Ko so Napoleonove armade, ki so bile osvajalne, prinesle v lilijo sporočilo • o francoski revoluciji, so jih sprejeli Italijani * ve" seljem in navdušenjem, kar J8 predstavljalo primer, da je naro razumel svoje prave narodne interese*. V pogledu Trsta so Italijani 1* . včeraj pomagali Titovi armadi. T® J dejstvo ima svojo vrednost in j8*, vabim svoje italijanske prijatelj* naj premišljajo ln jih rotim, ®*j ne služijo temnim Interesom, ** niso italijanski ln naj ne *<5ru*j' jejo svoje glasove z onimi *voj® bivših ubijalcev, ki tvorijo gl*80-ve fašizma. Angleški listi o nemškem vprašanju «IzpolniIi omo do kraja našo dolžnost: Na Goriškem so neuklonljivi, neustrašni v nadaljevanju borbe proti fašizmu Slošna stavka na Goriškem se nadaljuje in tržaški dogodki z dne 11. t. m. so prestrašili goriske špekulante v središču nic3ia, tako da so z današnjim dnem le bolj hermetično zaprli svoj« izložbe. Tudi bomba, ki se Je razpočila pred tekstilno tovarno v Podgori, Je delovala na stavkokaze in delavce, da v tovarni ne delajo več zvečer ln ponoči, kar pomeni, da se je od- nezakonlto. Pa nam je preposti kmečki človek mirno odgovoril: »Ali smo vprašali za dovoljenje za časa nemške okupacije, ko so nas iz Londona klicali na sabotažo. 511 smo proti nemškim vešalom ln SS-ovskim stranicam, samo da Izpolnimo našo zavezniško dolžnost. Danes pa, ko nadaljujemo to dolžnost napram svojemu narodu, naj bi bila naša borba nezakonita? „Od!očnof neustrašno naprej !“ Nato Je spregovoril tov. Marini v italijanščini. Dtjal je: «14 mesecev po končani vojni so še vedno naši tovariši, antifaš sti, ki s svojo krvjo rdečijo ulice naših mest. Celih 14 mesecev so demokratične organizacije opozarjale zavezniško vojaško upravo ra novo-porajajoče se fašstičnc tolpe, ki se organizirajo vpričo vse javnoali. Na vsa ta opozorila pa so odgovorili s tem. da so pomnožili aretacije znanih borcev narodno osvobodilne borb?. Dovolj je tega! Ce no mi«! jo odgovorni organi vzpostaviti red*ln zagotoviti varnost prebivalstva, bo ljudstvo samo prevzelo potrebne ukrepe, Tov. Uršič Je postal žrtev istih zločincev, proti katerim se Je on dolga leta b