List 38.
Rujavo seno,
kako se napravlja in kaj koristi.
Rui avo seno ali rujava mrva (Braunheu) je iznajdba novejših časov; pri nas je ta naprava še celo malo znana, pa tudi v tacih deželah*, katerim je znana, so nekateri gospodarji preveč boječi, da bi se je lotili, kakor zasluži.
V časniku družbe kmetijske Tirolske gosp. Jurij Kolb po lastnih skušnjah napravo rujavega sena z navdušeno besedo na srce poklada.
On trdi, da se ž njim
1)  veliko časa in dela, pa tudi
2)  veliko krme prihrani. Vse to dokazuje.
Naj tedaj na prid gospodarjem pred vsem povemo, kako on uči, rujavo mrvo pripravljati.
Seno se ne sme, kakor je navada, suho domu zvoziti, ampak vlažno (feucht); senc se ne sme na senožeti po zraku in solncu posušiti, ampak v sapi ali v svislih na kupih po lastni gorkoti.
Težko je sicer, prav natanko povedati, kako vlažno naj je seno ali koliko vlažnosti naj še v sebi ima, kedar se domü vozi; al par stopinj vlažnosti več ali manj, to nič ne škoduje, in gospodarju zarad tega ni treba preboječemu biti. Vselej naj je pa seno še toliko vlažno, da pri nakladanji in izkladanji sena cvetje, per-jiče in seme ^e še trdno držijo stebelj in ne odpadajo. Utegne pa seno še nekoliko bolj vlažno biti, le tako presno (frišno) ne sme biti, da je še trava.
Ko se je seno domu zvozilo, mora gospodar posebno na to gledati, da se na kupu močno pohodi in stlači. To delo je sicer težavno, ker delavci pri neprenehanem tlačenji veliko vročino strpeti morajo; zato mora gospodar zmirom vpričo biti in včasih sam na kup stopiti, da se prepriča, je li kup trdno stlačen ali ne. Pretrdo ni kup nikoli stlačen; če pa moreš od strane z roko v kup seči, je to znamenje, da je še prer ah el.
Cem bolj trd je kup, tem bolj in hitreje se zgreje, tem bolj mokrota iz njega izpuhti in sen6 tem bolj postane suho in prhko. Delavci pa morajo enakomerno in neprenehoma stopati po kupu in ga tlačiti; Če le enkrat postoje , se ta plast pozneje ne stlači več trdo, seno se ne zgreje enakomerno, vlažnost ostane na tem mestu in senö plesne. Zato ne moremo gospodarjem dosti priporočati, da so sami ali kak drug zanesljiv človek namesti njih pri tem delu pričujoč, ki delavce nadzoruje in jih naganja, da neprenehoma pohajajo se-neni kup. Na 100 kvadratčevljev površine se šteje 1 delavec, da seno s pohodom tlači.
Seneni kup ali stolp ne sme p o d 4 čevlje in ne cez 20 čevljev visok biti; širok utegne biti kakorkoli. Ce je kup niži od 4 čevljev, se seno ne zgreje zadosti,  vlažnost izpuhti prepočasi in plesnina se ga loti.
Če pa je kup viši od 20 čevljev, se zgreje preveč, vročina ne more hitro zbežati in senö se potem vname.
Ko je seneni kup 4 do 20 čevljev visok, se na-nj položi pol čevlja slame, in naj delavci še pol ure tlačijo. V to slamo puhti vlažnost in tako se odvrne plesnoba.
Ko je tako kup narejen, že po preteku 3 dni začne v njem vročina, ki postane tolika, da ne moreš roke v njem držati. Odslej mora kup popolnoma miren biti. Cez 6—8 tednov se zgubi vročina in seno je suho in prhko; po barvi je ruj a v o, sem ter tje je tudi kak listek črn,   močno   in prav prijetno diši.
(Konec prihodnjič.)
302
List 39.
Rujavo seno,
kako se napravlja in kaj koristi.
(Konec.)
Tako kakor smo zadnjič rekli, se napravlja rujavo seno.
Kdor se vprvic tega loti, je res v nekakem strahu, kako se bode ta naprava izvršila, vendar moremo zagotoviti,^da nikakoršnega strahu ni treba.
Ce se pokošeno   seno   le   preveč   presno  in   zeleno,   tedaj kot trava domu ne pelje, se ni nič bati.
Nekateri sicer priporočajo seno na travniku v kupe spraviti, da se v njih razgreje in potem, ko je rujavo barvo dobilo, kupe razmetati, da se seno popolnoma osuši. Al tako delati bilo bi zelo neumno, kajti pri ru-javem senu ni rujava barva poglavitna reč, dobiček rujavega sena more se kje druge j iskati.
Ta dobiček pa obstaja:
1. V tem, da se z rujavim senom veliko časa in dela prihrani.
Vsak gospodar ve, da se pri navadni košnji mora seno po 3 ali 4, če deževno vreme nagaja, pa še večkrat po travniku razmetavati. Zato pa je treba veliko časa in veliko delavcev. — Rujavo senö nasproti pa se da pri ugodnem vremenu že v enem dnevu domu izvoziti, al vsaj v dveh dneh vselej, če le ne dežuje. Pred dvema letoma smo zjutraj od dveh do desetih pokošeno senö že popoldne ob dveh s travnika domu peljali in nikoli lepšega in tečnejšega send videli*   Ravno
tako se nam je posrečilo takrat z otavo, ko so nasproti drugi, ki so z nami vred kosili in po navadi senö na travniku sušili, zelo nesrečni bili s svojo košnjo zato, ker je drugi dan začelo deževati in jim je dež potem večkrat nagajal tako, da so še le čez 3 tedne namesti dobre mrve suh gnoj domu peljali.
Takim nezgodam se gospodar mnogokrat ne more ogniti, ki senö na travniku suši.
Iz vsega tega je tedaj očitno kot beli dan , da se z napravo rujavega sena veliko časa in dela prihrani.
Z rujavim senom se prihrani
2. veliko več krme (živinske klaje):
a)  pridela se je namreč veliko več.
Ne verjel bi, kdor se ni sam prepričal, koliko več krme se pridela z rujavim senom.
Kaj bi koristilo, pokositi seno o polnem cvetji, če se ne izvozi še vlažno s travnika, tega nikakor ne razumemo. Naj gospodar po košnji le na travniku ostane in naj opazuje senö, ko se je osušilo, bo pa videl, kako perje in cvetje polagoma odpada. Kedar so stebla suha, takrat se gotovo tudi cvetje in perje v prah zmelje; al ravno zato, ker je perje in cvetje prah postalo in se na travniku ne vidi več, mislijo ljudje, da so vse s senom domu izvozili. Da pa to ni res, se gospodar lahko prepriča, če nekoliko periš trave po košnji na zračnem kraju sušiti da in jo ondi ležati pusti, potem pa tako posušeno travo primeri z^ nekolikimi periši sena na naloženem senenem vozu. Se posebno pa velja to od detelj, na priliko od rdeče, nemške in turške detelje; kako izvrstna krma so te detelje, če iz njih napravimo rujavo seno!
b)  Rujavo senö je veliko bolj tečno ali redivno, kakor navadno senö.
Perje, cvetje in seme imajo veliko več redivne moči v sebi, kakor stebla; al prihranjeno perje, cvetje in seme ni še vse, kar dela več tečnosti in redivnosti v rujavem senu.
Ce pomislimo, koliko prijetne dišave (aroma-matičnega) izbeži iz navadno pridelanega sena in če nasproti temu v poštev vzamemo to, da veČi del te dišave ostane v rujavem senu, moramo po takem pač priznavati , da je rujavo seno veliko veliko bolj redivno in okusno, kakor navadno seno, in res bi bilo zanimivo, obojno seno zarad tečnosti kemično preiskavati in ob enem pozvedeti, kaj se je spremenilo v senu po vročini, katera se naredi na kupu pri izdelovanji rujavega sena. Al mi to preiskovanje prepuščamo kemikom in smo za zdaj zadovoljni s tem, da vemo, da je živini:
1)   rujavo seno ljubše, kakor vsako drugo,
2)   da v mleku, v mesu in za moč pri delu 80 funtov rujavega sena toliko zaleže, kolikor 100 funtov navadnega.
Ce se seno ni še toliko osušilo, kolikor želimo, in Če deževno vreme nastopiti žuga, vozimo ga raje nekoliko bolj vlažnegu domu in kedar ga razkladamo z voza, naj en delavec, kedar seno na kup poklada, kjer se ima rujavo seno delati, zmirom na eno lego sena dene eno lego slame in to tako dolgo, da seneni kup nameravano višino doseže. Slama na-se vleče vlažnost ali mokroto; dobiva, kedar seno na kupu vre, čedalje bolj temno barvo in dišavo sena, po kateri tudi ta slama dobi okus sena. Največkrat smo rženo slamo po tem načinu predelali v dobro krmo; se ve da to velja tudi od druzih slam.
3)   Z rujavin: senom se prihrani veliko prostora, kajti dva voza vlažno pohojenega sena ne potrebujeta toliko prostora kot en voz suhega. — Ker rujavo seno na kupu tako trdo stlačeno leži, zato imamo en poseben nož, s katerim seno navpik od zgori doli od  kupa režemo.
Glavna stvar zmirom, in to moramo še enkrat ponavljati, je pa to, da je kup najmanj 4 čevlje visok in da se   kar   največ je mogoče,   trdo vkup stlači.
Naj naši gospodarji ta poduk, kakor mislimo, popolnoma jasno pisan , pazljivo berö, in potem prihodnje leto brez strahu poskusijo. Porok smo jim, da se ne bodo kesali , kajti deževno vreme jim v prihodnje ne bode moglo več nagajati.
-    310