URN_NBN_SI_DOC-WMXD2DNJ

Poročila in ocene 229 Slavica Pavlič: Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem . Prešernova koledar- ska zbirka 2001, Prešernova družba, Ljubljana 2000, 239 str. Prof. Slavica Pavlič je v svojo biografsko enciklopedijo premišljeno uvrstila zgodo- vinsko pomembne slovenske učitelje, organizatorje šolstva in pedagoške teoretike v zgo- dovinsko kronološkem zaporedju. Njihovo raznovrstno pedagoško dejavnost je predsta- vila v družbenozgodovinskih okvirih, torej v specifičnih etapah slovenske šolske zgodo- vine. Življenjsko delo izbranih predstavnikov je podano polnokrvno in realistično, ker je povezano z orisom družbenokulturnih in šolskih razmer v določenem obdobju. Perso- nalna izolacija izbranih življenjepisov pa je presežena tudi tako, da je dejavnost pedago- gov tudi večkrat povezana s sodobniki ali soočena z njihovimi sodelavci. Knjiga je pri- vlačna, pregledna in zanimiva zlasti zato, ker je učinkovito zasnovana kot priročnik. Avtorica se je morala suvereno odločiti, koga bo uvrstila med sto znamenitih osebnosti v razvoju slovenskega šolstva. Še posebej pa je bilo zahtevno odbrati vzornike v novejših obdobjih. Ta privlačna publikacija naj bi koristila zlasti širšemu krogu naših sodobnih učite- ljev. Koledarska zbirka Prešernove družbe iz leta 2000 pa jo je razširila tudi med široko slovensko kulturno javnost. Knjiga prikazuje z delovnimi življenjepisi pedagoško zavze- tost in metodične probleme mnogih generacij slovenskih učiteljev. Obravnava pa tudi njihov nacionalni in politični boj za slovensko šolo in za socialnopolitično emancipacijo. Avtorica publikacije prof. Slavica Pavlič je zasnovala ta priročnik kvalitetno in pre- gledno na podlagi izdelanih in preverjenih zgodovinsko-pedagoških kriterijev. To ji je uspelo zato, ker pozna kvalitete in raznovrstnosti pedagoškega dela v preteklosti in danes. Didaktično-metodične vidike kvalitetnega šolskega dela je spoznavala med večletnim poukom zgodovine na gimnaziji v Idriji, od leta 1961 dalje pa je v vlogi kustosa doku- mentacije Slovenskega šolskega muzeja, od 1974 kot ravnateljica, konkretno in temeljito proučevala razvoj našega šolstva na celotnem slovenskem etničnem ozemlju. Pri znan- stveno-raziskovalnem proučevanju muzejskega gradiva, zlasti pa ob programiranju pre- glednih razstav in katalogov slovenskih šolnikov je spoznavala tudi raznovrstnost peda- goških dejavnosti. Tudi Schmidtove in druge zgodovine slovenskega šolstva so bile po- membne pri vrednotenju pedagoških dosežkov v raznih obdobjih. Med ravnateljevanjem avtorice v šolskemu muzeju pa je ta uveljavila tudi načelo, da je treba šolsko zgodovino in učiteljevo delo v preteklosti predstaviti širši publiki in učencem zanimivo, kulturno- osveščevalno in čim bolj nazorno. V uvodu knjige je avtorica opredelila namen publikacije in posebej poudarila ne- katere vidike pri zasnovi njene vsebine. V tem biografskem priročniku naj bi bili pred- stavljeni tisti pomembni slovenski pedagoški delavci, ki so v posameznem obdobju šol- ske zgodovine odločilno prispevali k izboljšanju našega šolstva. Pri tem so upoštevani organizatorji šolstva, pobudniki šolskih reform, teoretiki pedagogike kot tudi zgledni učitelji praktiki. Pri tem opozarja avtorica na težave in tveganja pri izboru najbolj zaslu- žnih izmed stotin uspešnih učiteljev. Tak restriktiven izbor je zahtevala koncepcija Pre- šernove družbe, ki se omejuje v priročniku le na sto znamenitih osebnosti v šolstvu. V uvodu je nato na kratko označila glavna obdobja v razvoju slovenskega osnovne- ga šolstva, novosti v razvoju gimnazij in napredek strokovnih šol. Posebej je poudarila 1.19 Objavljena recenzija, prikaz knjige, kritika