o Imi Leto il - Štev. 17 (41) UREDNIŠTVO In UPRAVA Čedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432) 7 13 86 Požtnl predal Čedad štev. 92 Casella postale Clvidale n. 92 ČEDAD 1.-15. septembra 1975 Autorizz. Tribun, dl Trieste n. 450 H ZTT Izdaja Tiskarna R. Liberale - Čedad Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Izhaja vsakih 15 dni NAROČNINA: Letna 2000 lir Za Inozemstvo: 3000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 »ADIT« DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. In abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir OBNOVIMO GORSKO SKUPNOST Odobritev zakona v italijanskem parlamentu o ustanovitvi gorskih skupnosti je sprejelo prebivalstvo gorskih področij z velikim zadovoljstvom. To zadovoljstvo je bilo upravičeno, saj je bila z zakonom končno dana možnost, da se ustanovi organizem, ki se bo od blizu spoprijemal s številnimi problemi gorskega prebivalstva, problemi, ki čakajo rešitve že stoletja. Zaradi tega so postajali gorati predeli vedno bolj obuboženi, medtem ko so se velika industrijska središča vedno bolj bogatela na njihov račun. Iz hribov se je izselila najboljša delovna sila, iskajoč kruha in zaposlitve v večjih industrijskih centrih ali — kot je naš primer — v tujini. Ker niso do sedaj razumeli — niti tisti, ki so imeli najboljšo voljo — problemov goratih predelov, je bila želja zakonodajalcev, da prepustijo usodo hribovcev v njihove roke, s širšo upravno avtonomijo ob znatni podpori cele države. Nobeden ne more poznati problemov in okolja tako kot tisti, ki v njem živi. Izhajajoč iz tega dejstva bi morale biti gorske skupnosti izključno v rokah gorjanov, njih strokovnjakov, v rokah vseh demokratičnih sil, sindikalnih in drugih organizacij. Toda to se lahko zgodi samo tam, kjer obstojajo napredne in demokratične sile. V takih krajih lahko postane gorska skupnost važen instrument samoupravljanja v rokah zainteresiranega prebivalstva, s širšo avtonomijo, z možnostjo načrtovanja, organskih posegov in racionalnih investicij. Seveda, vse to se lahko zgodi, če so na razpolago sredstva. Če sredstev ni, postane tudi najboljši zakon kot lepa, a prazna pločevinasta škatla, brez vsebine. Kako je začela delovati gorska skupnost nediških dolin? Ali je zadovoljila s svojim delovanjem pričakovanja naših ljudi? Naš odgovor na to vprašanje ne more biti pozitiven. Zakaj? Najprej dve poglavitni ugotovitvi. Prvič: deželna vlada je aplicirala s prečejšnjo zamudo državni zakon o ustanovitvi gorskih skupnosti, je omejila avtonomijo, delokrog in kompetence slednjih. Skratka: državni zakon je bil precej izpraznjen, kar se dobre vsebine tiče. Poleg tega je dežela nakazala smešno nizko denarno vsoto za funkcionalnost gorskih skupnosti. Sredstva, ki jih je nakazala, ne zadostujejo niti za reševanje problemov redne u-prave. Druga ugotovitev je, da je bila naša gorska skupnost močno kondicionirana s prisotnostjo v njenem svetu številnih konservativnih elementov, ki so bili gluhi na vsakršen klic po obnovi, po naprednih in demokratičnih upravah. Nas je najbolj prizadel odklon po z.aščiti etničnih, kulturnih in jezikovnih vrednot naše skupnosti, posebno če pomislimo na dejstvo, da so otoki jezikovnih skupin v Italiji brez etnične kontinuitete in kulturnih tradicij in so dobile zaščito v statutih svojih gorskih skupnostih. Odkrito nam je bilo rečeno, da če bi se nahajali nekje v središču Italije, bi bili dobili tako zaščito uidi mi! Tako so se nekateri voditelji naše gorske skupnosti — svojeglavo ali po naročilu — požvižgali na ustavne pred pise in mednarodne obveznosti države. Bomo nadaljevali po tej poti? Volitve 15. junija letos so prinesle globoke spremembe tudi po naših dolinah. Razni mogotci so se preveč časa zibali na nezavednosti našega prebilvastva tako, da so brez skrbi zaspali. Ko so se prebudili po 15. juniju, so se znašli pred grenkim presenečenjem, znašli so se pred drugačno realnostjo: KD je zgubila 4 od 9 občin, ki sestavljajo našo gorsko skupnost. Volitve so odprle možnost novega in naprednejšega načina upravljanja ter dejanske obnove. Dosedanji voditelji gorske skupnosti so pred zapadom mandata. Krna lu bo prišlo do obnovitve novega odbora, sveta in drugih njenih organizmov. V svet skupnosti bodo izvoljeni novi občinski svetovalci, z bolj odprtimi idejami. Primeri v raznih italijanskih občinah, pokrajinah in deželah nam pričajo, da je možno ustvariti dialog, najti skupen jezik in sodelovanje med ljudmi, ki pripadajo različnim strankam ustavnega loka, v interesu vseh prebivalcev. Odveč je povedati, da smo za tako rešitev tudi v upravljanju naše gorske skupnosti. Nespametno in zelo škodljivo bi bilo, če hi kogarkoli odklonili zaradi njegove politične opredelitve, posebno če gre za ljudi, ki izpričujejo vso dobro voljo za rešitev naših gospodarskih, socialnih in narodnostnih problemov. Treba je iskati sodelovanje in podporo vseh ljudi dobre volje in demokratičnega prepričanja, na vseh ravneh. Takšne ljudi dobimo danes v vseh strankah ustavnega loka. Treba bo iskati podporo in zaslombo v deželi, da nakaže več sredstev naši skupnosti, da bo lahko reševala svoje številne probleme. To je nasvet, ki ga dajemo odgovornim političnim činiteljem v naših dolinah. IZIDOR PREDAN Lepi so naši hribi, doline in vasi V VIDEMSKEM POKRAJINSKEM SVETU PRVIČ ODJEKNILA SLOVENSKA BESEDA PROF. PETRIČIČ ZAHTEVAL REŠITEV VSEH NAŠIH PROBLEMOV V sredo, 19. avgusta, se je pod predsedstvom komunističnega svetovalca Pelizzo-nija — ki je kot najstarejši svetovalec predsedoval prvi seji — sestal videmski pokrajinski svet, da izvoli predsednika in odbornike ter preuči program, ki ga je predložila večinska koalicija KD - PSDI - MF. Po uvodnih programsko-političnih izjavah vseh skupin so svetovalci izvolili za predsednika demokrščanskega svetovalca Turella, na kar se je začela razprava o programu, ki ga je predložila večinska koalicija. V to razpravo je posegel tudi zastopnik beneških Slovencev prof. Pavel Petričič, ki je bil izvoljen na listi KPI. Prof. Petričič je uvodoma z obžalovanjem ugotovil, da je večinska koalicija v svojem programu povsem prezrla specifična vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Beneški Sloveniji, kar je znova dokaz zapostavljanja Slovencev v videmski pokrajini « Kot rešujemo p r obletne drugih skupnosti v naši pokrajini — je poudaril govornik — tako se moramo zavzeti tudi za vprašanja in probleme, ki tarejo slovensko skupnost ter priznati specifičnost položaja Beneške Slovenije zaradi prisotnosti slovensko govorečega prebivalstva. Gre za splošno vprašanje, s katerim se bodo morala spoprijeti vsa politična telesa, katerih dolž- nost je ustvariti pogoje, tako gospodarske kot kulturne, za nemoten razvoj naše skupnosti. Prav zaradi tega se mi zavzemamo za stvarne izbire vseh pristojnih organov, ki naj nadomestijo tako imenovane objektivne težnje ki so vsilile in še vsiljujejo programe brez stvarnih perspektiv ter onemogočajo korenite posege za dejanski go spodarski preporod». Prof. Petričič je z zadovoljstvom ugotovil, da so po volitvah 15. junija vsi sloji prebivalstva pravičneje zastopani v izvoljenih telesih, kar je tudi posledica kultur-no-politične dinamike, ki se je razvila v Nadiških in Terski dolini na vseh ravneh. «O tem lahko pričajo predsednik Turello, prof. Jus in gospa Puppinijeva, ki so bili gostje naših krožkov v Špe-tru Slovenov. Rad bi jih spomnil na tedanje njihove pomembne političe izjave in jih vprašal, kaj je od teh ostalo v programu, ki so nam ga predložili». Govornik je poudaril potrebo, da bi odbor vključil v svoj program organizacijo pokrajinske konference o vprašanjih slovenske manjšine, katere najpomembnejši cilji naj bi bili uradno in formalno priznanje obstoja slovenske narodnostne skupnosti ter družbena in krajevna analiza, iz katere naj bi izšli prvi stvarni ukrepi za Beneško Slovenijo. «Prepričan sem — je poudaril prof. Petričič — da bodo vse politične in kulturne organizacije ter krajevne ustanove aktivno sodelovale s pokrajino pri izvajanju tega načrta, če bo slednji imel resljud-ski značaj. Soglašam tudi s tistimi, ki postavljajo kot neizogiben pogoj upravnih ukrepov, ki nas o-mejujejo kot državljane in žalijo naše dostojanstvo, poudarjam pa, da to še ni dovolj zlasti spričo novih političnih odnosov. Nujni so ukrepi za skladen gospodarski in družbeni razvoj Beneške Slovenije, za katere bi morala biti pokrajinska konferenca pobudnik». Ob koncu je prof. Petričič pozdravil v slovenščini svoje rojake: «Prisrčen pozdrav naj gre vsem Slovencem. Obljubim našemu ljudstvu, da se bom v pokrajinskem svetu v Vidmu zavzemal za vse gospodarske, socialne in kulturne pravice, ki nam pri-tičejo zaradi naše stoletne zgodovine in zaradi uspehov našega političnega in kulturnega dela». L’intervento del prof. Petricig al Consiglio Provinciale verrà pubblicato in italiano nel prossimo numero IN OCCASIONE DELLA INAUGURAZIONE DEL RIFUGIO C.A.I. SUL MONTE MATAJUR Il discorso dell’Arcivescovo di Udine mons. Alfredo Battisti La sezione del CAI di Ci-vidale ha inaugurato domenica 27 luglio il nuovo rifugio alpino. La manifestazione è stata appoggiata dalla presenza di numerosissimi alpinisti e amanti della montagna (il numero preciso è incalcolabile, si parla però di 10.000 persone circa). E un contributo che il CAI ha dato alla nostra zona valorizzandone l'aspetto ecologico. A questa inaugurazione erano presenti l'Arcivescovo di Udine Mons. Alfredo Battisti, che ha celebrato la S. Messa, il presidente del Senato senatore Spagnoili, parlamentari, rappresentanti della Regione e della Provincia. Presenti anche rappresentanti d'oltre confine. E' stata celebrata la Santa Messa al termine della quale ha fatto un breve discorso lo stesso Arcivescovo Mons. Alfredo Battisti. Prendiamo dal suo discorso alcuni significativi brani: «Siamo grati al CAI e alle autorità per l'interesse dimostrato per questa gente povera, semplice e buona. Ciò che rende bello il mondo, ciò che lo fa ricco, ciò che lo fa interessante è l'uomo. La vera grandezza del mondo è l'uomo, la vera bellezza del creato è l’uomo, fatto a immagine di Dio. Perciò l’uomo è la vera gloria del mondo. Tanto è vero che se dopo ore ed ore di cammino solitario ci capita di incontrare un uomo ci pare di trovare un amico e ci sembra che diventi amico il bosco, che diventi amico il monte, che diventi amico il mondo. Allora si salverà davvero la bellezza naturale di queste Valli, se si salverà la presenza dell’uomo. Questa terra così ricca di bellezze e di varietà dei colli e di panorami, non è altrettanto ricca di fertilità del terreno e di risorse economiche. Per questo un’emigrazione forzata ha spopolato queste Valli e i migliori figli di questa terra hanno dovuto emigrare all'estero, sradicati dolorosamente dal loro ambiente. Molto è stato fatto per impedire questo esodo all'estero. Ma resta da fare an- Continuazione a pag. 2 IL DISCORSO DELL’ARCIVESCOVO . . . Continuazione dalla 1a pag. cora un atto di coraggio per questa buona gente. Creare altre sorgenti di lavoro vicino alle Valli, perchè tanti papà devono fare lunghe ore di viaggio per recarsi a Manza-no o anche più lontano, partendo per tempissimo al mattino e ritornando molto tardi alla sera, senza potere gustare e far gustare alle loro famiglie la gioia di una loro presenza e poter assolvere a precisi impegni di educazione familiare. lo ringrazio, fin d'ora, tutti coloro che contribuiranno a risolvere questo grave problema umano e cristiano. Ma questa bella iniziativa del CAI mi suggerisce un altro pensiero e son sicuro di interpretare il pensiero di tutti i sacerdoti diocesani che si donano ai fratelli in queste Vani. Essi amano l'Italia. Uuesta zona, mi dicono, è una delle regioni d'Italia che non è stata conquistata con le armi ma è volontariamente entrata a far parte della comunità italiana col plebiscito del 1866. E questa libera scelta è stata onorata da una proverbiale fedeltà al-i Italia, talvolta sigillata col sangue. Ma questi fratelli amano anche la loro terra, la propria identità etnica con propria lingua, carattere, tradizioni, costumi e canti. Noi pensiamo che fornire la custodia di questi valori di origine etnica e di cultura, sia non soltanto conforme ai principi della chiesa, affermati nel Consiglio Vaticano II, ma sia anche giurevole allo Stato, perchè la varietà delle etnie e delle culture formano la ricchezza umana della nostra Patria». Mons. Battisti ha infine salutato i presenti in lingua slovena: «Srčno pozdravljam vse Slovence prisotne pri tem obredu». L’avv. Giovanni Pelizzo ha parlato, quindi, ricordando il trentesimo anniversario della fondazione della sezione del CAI di Cividale, sezione che ha ideato e lavorato per la costruzione del rifugio. Ha preso poi la parola il presidente del Senato sen. Giovanni Spagnoili che ha ringraziato la sezione del CAI di Cividale, per la costruzione del rifugio, importante lavoro che va ad uso di tutti gli alpinisti ed ha proposto che il rifugio venga intitolato ad nome del compianto sen. Guglielmo Pelizzo. La proposta è stata accettata con un lungo applauso da parte dei presenti. Ha parlato successivamente il presidente del Club Alpino di Caporetto: «Dragi planinci! Z velikim zaoovoi|Stvom vam prinašam piamnske pozdrave v imenu planinskega društva Kobario» Ha continualo a esordire in italiano aggiungendo che gii alpinisti aebbono continuare a coltivare questa formale stretta di mano che è stata ratta oggi, qui sulla cima dei in. iviatajur. L'amore per la montagna ci permette di un.re, di arfrateiiare alpinisti di paesi e culture diverse. Ha concluso l'assessore regionale Giacomo Romano che, parlando a nome delia Regione, ha sottolineato il contributo della stessa alia costruzione non solo di questo rifugio, ma anche di altri rifugi in tutta la regione Friuli - Venezia Giulia. La Banda di Orzano e il coro del CAI di Cividale hanno quindi rallegrato i presenti, per i quali vi era la gratuita distribuzione di ottima pastasciutta. F. K. TAVORJANA Kontribut za urediteu cjest Ministero za javna djela je dalo vjedet našemu komu-nu, da lahko začne zbjerat djelauce za postrojit cjesto. Kantir bo takuo uzeu 15 dje-lucu za 50 djelounih dni. Ministero bo za tuole dje-lo dalo 2 miljona in 200 tau-žent lir za plače djelucu, komun pa bo muorau skarbjet za ves materjal. SU INVITO DEL C. C. « REČAN » Importante conferenza del dott. Matteucig sui valori culturali delle Valli del Natisone Sabato 23-8-1975 presso la sala del Bar Ruttar a Ciodig abbiamo seguito con vivo interesse la conferenza dei Prof. Dott. Giorgio Matteucig sul tema «Valori culturali e biologici delle Valli del Natisone». La conferenza è stata organizzata dal C.C. Rečan di Liessa di Grimacco ed ha avuto un grosso successo di pubblico. Il presidente del circoio presentando il relatore ha ricordato i numerosi titoli che egli possiede, nonché le svariate pubblicazioni delio stesso, che spaziano dal ramo fisico, biologico e chimico sino alla scienza matematica e geografia. Egli insegna al,a Facoltà di Scienze dell Università di Napoli. Una presentazione così nutrita non poteva che riservarci un'ottima relazione del pro-iessore sul tema fissato, il prof, ha avuto con uno dei intervento, si è basata principalmente sulla polemica che il Prof ha avuto con uno dei dotti della cultura italiana, il prof. Jemolo. Polemica nella quale il Dott. Matteucig difese con serietà di studio, la ne di cultura, il non rispetto deM'ambiente significa diseducazione». Le sue ricerche sulle vipere dimostrano come nella nostra zona ci troviamo di fronte ad esemplari appartenenti a vari ambienti, quali quello mediterraneo e dell'Europa centrale. «Dimostrazione della funzione di ponte o di punto d’incontro delle nostre valli, e se ciò vale per gli animali tanto più può valere per gli uomini». Passando in rassegna i vari tipi di ofidi giungeva alla conclusione che il nostro territorio ha un valore se si con- tinua a mantenere incontaminato sia l’ambiente che la cultura locale, per il valore indiscutibile che ha sempre un territorio cuscinetto dove c’è la possibilità di uno scambio più immediato. Sono seguiti numerosi interventi tra i quali quello del consigliere provinciale prof. Paolo Petricig e del sindaco del comune di Grimacco ing. Bonini Fabio il quale ha ringraziato il prof. Matteucig per l’ottimo lavoro e i presenti tutti per essere intervenuti così numerosi. cultura dialettale con particolare riguardo per quelia delle Valli del Natisone. «La vera cultura è quella sentita e nata dal popolo, le altre sono culture artefatte che partono da principi non sempre sani». Così affermava il prof. Matteucig continuando poi col dire che «Ogni individuo ha il diritto, di parlare e coltivare il proprio dialetto. E' un suo diritto senza togliere niente alla cultura nazionale». Passava poi ad affermare che tutti i dialetti hanno avuto i loro momenti felici, e così pure tutte le culture (per quanto limitate territorialmente) hanno espresso uomini che hanno dato, poi lustro anche alla cultura nazionale. Ricordava così alcuni uomini illustri nati nelle valli ed altri studiosi di oggi che contribuiscono egregiamente al mondo culturale italiano. Passando poi alla biologia e particolarmente agli ofidi delle valli, faceva notare come l'ambiente naturale è ancora ben conservato e questo dimostra una certa civiltà pure nella gente. «Il rispetto dell’ambiente è espressio- gsma CM 75 ORMU UDINE XXII. RAZSTAVA MODERNI DOM HOBBY ŠPORT REKREACIJA oprema - pohištvo - radio-tv -gospodinjski stroji - obrtni izdelki - razsvetljava - sanitarije - ogrevanje - gradbeni stroji in material - prefabri-cirani izdelki - keramika za pode in obloge - vse za vrt - najpopolnejša razstava za mednarodne obiskovalce 11.-21. SEPTEMBRA 1975 SEJMIŠČE CORMOR TORREANO Dl MARTIGNACCO (VIDEM) DOM PASQUALE BUJON BENEČIJA LA GENTE DELLE VALLI 32 ....... -...... —-------- = La madre infatti, secondo la Chiesa, possiede la «grazia del sacramento» di cui sono sprovvedute, mettiamo, le nubili consacrate a Dio e alle buone opere; l’avrebbero se fossero sposate ed avessero dei figli». Conseguenze dello sfasamento della famiglia? Jub Klar, penalista inglese: «Dalla ristrutturazione della famiglia, in senso moderno, ossia materialistico, avvenuta in seguito alla emancipazione della donna, ha origine, tra gli altri mali, la delinquenza minorile». Ed il Procuratore Generale Pontrelli, all’inizio dell'anno giudiziario 1973, commentando il forte aumento dei crimini nel Friuli - Venezia Giulia: «La causa (aumento della delinquenza minorile) è data principalmente dalle insufficenze della famiglia moderna, rivelatasi “incapace di portare a maturazione la sfera affettiva degli adolescenti e divenuta essa stessa motivo di frustrazioni e d’angoscia, matrice degli impulsi che spingono i giovani al delitto. Perciò la prevenzione di tale tipo di delinquenza deve compiersi in primo luogo in famiglia». Quando gli uomini si azzardano a rimaneggiare la natura, fanno di solito la figura dell'apprendista stregone — mirabilmente commentata dal la musica di Paul Dukas —. Sapete che cosa accadde: il mago si era assentato per certi suoi negozi raccomandando al garzone di non toccare nulla e di riempire, nel frattempo, di acqua la vasca che avrebbe dovuto servire per un importante esperimento. Il garzone, per risparmiarsi la fatica, tirò fuori il librone delle magie e trovò la formula per far lavorare la scopa. La scopa si mise a trasportare l’acqua dal vicino torrente alla vasca. Intanto anche le scope del vicinato vennero in aiuto coi secchi traboccanti. In breve non soltanto la vasca fu piena, ma anche la casa, tanto che l'acqua usciva dalla porta e dalle finestre. Il garzone spaventato cercava febbrilmente sul librone, senza poterla trovare, la formula del disincanto. Fortuna volle che arrivasse il mago a rimettere tutto a posto, non senza una buona tiratina d'orecchi al suo garzone. Se è vero che per legge di natura i figli debbano essere educati dai genitori, non c'è progresso che li esoneri dal loro dovere. IL SECONDO EFFETTO che deriva dalla progressiva maturazione della mente del bambino, è l’impossibilità fisica di apprendimento oltre la misura segnata dalla ma- turazione. L’apprendimento segue la maturazione la quale non può essere affrettata col nozionismo intensivo. Diversamente sarebbe come voler fare entrare un litro di acqua in un ditale: in un ditale starà soltanto un ditale di acqua e non di più. Ne consegue che l’asserto secondo cui il bambino che frequenta l'asilo impari di più, è falso. Le parole non penetrano, vengono semplice-mente registrate. Il senso delle parole viene assimilato man mano che, colla percezione, avviene la connessione e la maturità delle cellule nervose. Nella clinica dello sviluppo infantile di Yale (USA) fu particolarmente studiato il comportamento di due gemelle monocoriali. La prima fu addestrata, la seconda no. La seconda giunse ad avere una equivalente abilità non appena conseguì la necessaria maturità. Obiezione: «|| bambino ha sufficente tempo a casa per essere educato dai genitori». No. Gli asili infantitli nelle Valli funzionano dalla mattina al pomeriggio inoltrato. Nei primi tempi la vita del bambino si svolgeva, tra veglia e sonno, tanto di giorno che di notte. In seguito ha dovuto adattarsi all’ambiente. Ora l’attività operante, per es. l’apprendimento, si svolge nella gran parte del giorno. Necessariamente alla fine il diagramma del suo ciclo operante, fondato sul metabolismo organico, discende rapidamente. In considerazione di qye-sto fatto le esperienze americane, che sono le più complete, prevedono la permanenza dei bambini nei nidi di infanzia e negli asili, soltanto per poche ore al giorno e solo per alcuni giorni della settimana. Prevedono frequenti vacanze e solo alcuni periodi di frequenza all'anno. E ciò non per tutti i soggetti, chè alcuni ne sono sconsigliati,, (A. Gesell) (*). APPRENDIMENTO DELLA LINGUA Siccome è un argomento che ci interessa in modo par- ticolare, riporto brevemente quanto è stato accertato a questo riguardo. «... occorre tener presente che quando il piccino comincia a parlare, all’inizio del secondo anno di vita, egli impara di pari passo a pensare, collegando gli oggetti, le persone, le emozioni ed i sentimenti a determinate parole... Ed è il binario della lingua materna che gli permette questa iniziale connessione con il mondo... Le prime idee espresse nella lingua materna costituiscono l’impalcatura su cui si costruirà la personalità del bambino», (stella da «Discussione»). Può essere pregiudizievole per il bambino, nella prima infanzia, il bilinguismo, in quanto non acquisterà un 0-rientamento preciso. Se la lingua materna è lo sloveno o il friulano, anche neM'asilo dovrebbe essere la stessa, altrimenti il bambino potrebbe essere turbato da conflitti emotivi. (Continua) Del poslušalcev na konferenci G. Matteučiča v Klodiču VELIK SHOD EMIGRANTOV V PUSII VESI POZDRAV PREDSTAVNIKA BENEŠKIH EMIGRANTOV ADA CONTA Krajevna sekcija ALEF iz Pušje vesi (Venzone) je na dan velikega šmarna (15. avgusta) priredila skupno s komunsko administracijo shod emigrantov te ubožne doline, ki so se v tem času poletnih počitnic vrnili domov, da prežive nekaj dni ali tednov pri svojih najdražjih. Zbrali so se v komunski dvorani, da so razpravljali o svoji perečih problemih, kajti njihova bodočnost je v tem trenutku splošne gospodarske krize, zelo negotova. Tega shoda, v Pušji vesi, se je udeležil tudi predstavnik Zveze beneških emigrantov Ado Kont, ki je poleg pozdrava furlanskim in beneškim emigrantom iz Terske in Krnahtske doline v svojem govoru orisal težko stanje sezonskih delavcev, katerih je bilo že ob pričetku sezone odpuščenih več kot 50 tisoč in ravno toliko Skupina ribolovcev Nella mattinata del giorno 27 Luglio, lungo il fiume Co-deriana, si è svolta una gara di pesca sportiva alla trota organizzata dalla locale Società Pescatori Sportivi. Alla gara hanno partecipato 19 pescatori, tutti iscritti alla sezione. La gara, una novità a Clodig, ha suscitato molto entusiasmo fra i pescatori stessi e la popolazione che assisteva alla competizione. Vincitore è risultato il Sig. Bergnach Rino di Cras di Drenchia avendo avuto all'attivo 10 trote pescate, equivalenti ad un peso complessivo di grammi 2.140. Alle spalle si sono classificati nell'ordine: 2° Pietro Scuderin con 8 pesci, 3° Marcello Primosig con 7 pesci, 4U Aldo Marinig con 6 pesci, 5° Alberto Buco-vaz con 6 pesci. La premiazione, alla quale sono intervenuti il Sindaco di Grimacco Sig. Fabio Bomni, nonché, in rappresentanza del Centro Valli di Cividale, il Sig. Italo Nadalutti - Presidente ed il Sig. Armando rag. Gasparut-ti - Segretario e rappresentante della Regione, ha avuto luogo presso il Bar da Aldo con una folta cornice di pubblico plaudente. Dopo un intervento del Sig. Gasparutti che ha evidenziato il valore jih je menda že brezposelnih. Govoril je tudi o tovarnah v Belgiji, ki jih vsak dan zapirajo v velikem številu in je že brez dela 8% delovne sile. «Nič bolje ni v Nemčiji», je dejal Ado Kont, «saj je tam že več kot en milijon delavcev brezposelnih in že krožijo govorice, da bodo poslali domov velik del emigrantov. Tudi v Argentini žive emigranti dramatične u-re», je nadaljeval, «ker je bil pesos štirikrat zvalutiran in v sedanjem času bi si ne mogel nihče dovoliti, da bi prišel domov vsaj umreti». Kont je v svoj pozdrav vključil še več drugih podatkov o nezaposlenosti in emigraciji, še posebej pa je poudaril, da je iz Beneške Slovenije odšlo v svet 80 odstotkov vsega aktivnega prebivalstva. «Skupaj se moramo boriti za boljšo bodočnost, si medsebojno pomagati, v ok- morale e sportivo della manifestazione nonché i notevoli progressi che le Associazioni dei pescatori hanno ottenuto in campo Regionale, il Sindaco Bonini, dopo aver elogiato la Società Pescatori di Grimacco per l'azione svolta nel campo della pesca, ha proceduto alla premiazione. I premi, in parte offerti da sportivi del luogo fra i quali è doveroso segnalare il Sig. Marinig Aldo di Liessa che ha messo a disposizione una coppa per il 1° premio, hanno soddisfatto i vincitori che hanno posato in gruppo per una foto ricordo. Una nota di colore: — il Sig. Vogrig Ugo, ultimo classifica-o avendo all'attivo unsolo pesce, e ciò nonostante l’ammirevole impegno profuso nella gara, ha trovato conforto aggiudicandosi la coppa.. Nè sono mancati gli imprevisti; un pesce, evidentemente più affamato degli altri, ha abboccato contemporaneamente a-gli ami dei Sigg. Vogrig Giuseppe e Scuderin Cirillo i quali, dopo un tentativo di disputa, si sono spartiti amichevolmente il pesce. Il Presidente della Società pescatori, visto il successo ottenuto dalla gara, assicura che la stessa verrà organizzata anche nel prossimo anno. viru tega skupnega boja pa prosimo za vašo solidarnost v boju za priznanje slovenske manjšine v videmski pokrajini in izvajanje 6. člena ustave». Kont je nadaljeval: «Moramo in hočemo biti svobodni ljudje in si sami graditi svojo bodočnost. Furlani in Slovenci se moramo medsebojno spoštovati, spoštovati moramo naše posebnosti, naše navade in naš jezik. Zato se moramo boriti proti emigraciji, ki je naš skupni sovražnik». Tudi tokrat, kot že večkrat ob podobnih prilikah, so furlanski emigranti z burnim aplavzom izkazali svojo solidarnost beneškim Slovencem. Uspela manifestacija je obsegala še nekaj recitacij furlanskega pesnika - emigranta Leonarda Zaniera, končala pa se je ob zvokih domače godbe s sprevodom do krajevne šole, kjer je bil ljudski praznik. REZIJA Folklorni festival v Ravenci V dneh od 8. do 10. avgusta se je vršil v Reziji drugi folklorni festival, katerega se je udeležila domača folklorna skupina s svojimi tradicionalnimi plesi ob igranju «zitere», folklorna skupina iz Pasian di Prato in pevski zbor iz Spetra od Nadiži. V tem času, ko si skoraj vsak človek privošči nekaj pocitnic, si lahko predstavljamo, koliko si jin je iz-uraio prav to lepo in hladno aonno Rezije za parctnevni oadih in razvedrilo. Udeležencev je bilo letos namreč toiiKO, da je bil vsak koti-ceK zaseden m so se moran ljudje kar gnesti. Rezijan-sKa skupina se namreč dobro uveljavlja tudi na dru-gin lestivalin po Italiji in urugod. Povsod žanje dobre uspene. Dne 23. in 24. avgusta je bila v Palermu med prvimi klasificiranimi, 31. pa je bila v Kamniku v Sloveniji, od koder je šla potem na turnejo po Jugoslaviji. S tega mesta ji želimo dosti uspehov. Spomenik padlim v vojnah v Sv. Juriju Dne 21. julija je videmski nadškof monsig. Alfredo Battisti odkril in blagoslovil spomenik vsem padlim v vojnah, ki so ga postavili pred cerkvijo v vasi Sv. Jurij (Bela). Spomenik je iz nabrežinskega kamna in ga je izdelal Giovanni D’Arte-gna. IZ KANALSKE DOLINE V Ukvah obnavljajo stare običaje Na vaškem prazniku sv. Jakoba so mladi prostovoljni gasilci organizirali dobro uspelo manifestacijo, s katero so prikazali, kako so do današnjih dni znali ohraniti v Kanalski dolini stare ljudske običaje. Po sv. maši, ki jo je bral župnik Mario Gariup, so se mladi pari uvrstili za folklorno skupino Planinka iz Ukev in prehodili vse vaške ulice in se ustavili med pohodom v vseh petih gostilnah. Povsod so peli in popili kozarec belega vina, ki so jim ga natočili gostilničarji iz z rdečimi nageljni okrašenih steklenic. Popoldne je bilo po vasi vse veselo in mnogo turistov je imelo priložnost, da so si ogledali tamkajšnjo folklorno nošo. Pevski zbor Planinka je ob zaključku zapel pod vodstvom Francesca Sivza več narodnih slovenskih, furlanskih in nemških pesmi. Dregi breuci I Že kadar sem vam biu začeti pisat u Novem Matajurju, sem vam biu naznanu, da bom pisu, od časa do časa, tudi naše stare pravce. Telekrat je na varsti adna stara, ki mi jo je povjedu muoj rajnik tata, ko sem biu šele maj lian. Par starim sta živjela u njeki naši gorski vasi buogi kumet in n]ega žena. Imjela sta puno otruok in veliko mi-zerjo. Starši in otroci so bli vičkrat lačni kot siti. Njeke-ga dne, ko niso imjeli kaj za pod zob, je kumet ves obupan zaupiu, da bi šu služit tudi hudičju, le da bi kaj zaslužu in mogu preredit družino. «Pojdi brat gobe, jih bomo skuhali!» mu je jala žena. «Ja, gobe. Kje jih ušajam sada? In tudi če jih ušajam, kaj jih boš zabelila s sv. križem?» jo je uprašu. Su je usedno iskat gobe u lot velikih kostanju. Prehodu je puno lotov in senožet, a za gobami ni bluo ne sledu ne smradu. Ves trudan in obupan se je vračju daniu in preklinju njega žalostno usodo (destili). Na sredi poti je srečju adnega lepuo oblječe-nega gospoda. «Kumet, zakaj si takuo ža-lostan in obupan?» ga je u-prašu neznani gospod. «Kakuo bi ne biu žalostan in obupan, ko nimam kaj dat za jest mojim številnim otro-kam!» se mu je potožu kumet. «Jast ti lahko pomagam!» mu je gospod ponudu roko. «Kakuo mi lahko pomagate, če me ne poznate? Ali mi daste kajšno djelo?» «Ne, obednega djela. Mene se usmilijo buogi ljudje. Na, uzam, tle imaš en žakjac zlatih sudu!» mu je ponudu. «Kaj naj napravim za vas? Kakuo vam jih varnem?» ga je uprašu kumet, ves veseu, da se mu je na poti ukidala tajšna srečja. «Jih ne bo trjeba varnit. IZ TERSKE DOLINE Speleološki muzej v Centi Ob priliki proslave 20. letnice ustanovitve Furlanske zveze za raziskave so v Centi (Tarcento), v bivši palači Frangipane, odprli naravoslovni muzej in prisotnim predstavili prvo brošuro, ki jo je pripravila ta Zveza. Deželni odbornik Mizzau je nato v svojem govoru podčrtal, da se bo dežela še naprej zavzemala, da se ohrani naravno bogastvo tega področja. Prisotni so bili tudi poslanec Santuz, deželni odbornik Volpe, župani in odborniki sosednih komuno v ter šolske in vojaške oblasti, kot častni gostje pa 19 članov francoske Dam ti eno Ijeto in en dan cajta. Do takrat boš muora zvjedet, kakuo mi je ime. Ce ne boš z vjedeu, te pope jem za sabo, da boš denar odslužil». Sila kola lomi, pravi naš stari pregovor. Ker je biu kumet u težavah, je sparjen tole čudno pogodbo. Uzeu je žakjac denarja in šu pruoti domu. U veselosti, da ne bo vič družina tarpjela lakote, ni pomislu na težavo, ki jo bo imeu, da bi z vjedeu za ime naznanega, a takuo radodarnega gospoda. Med potjo jo je zaviu u oštarijo in se ga napiu. Kupu je kruh in druge potrjebe za družino. Kadar je paršu damu, se žena ni mogla prečudit, od kod usa tale dobruota. Ko ji je pokazu še zlati denar u ža-kju, se je prestrašla. «O Jezus, Marija devica, al si ga ukradu?» ga je upra-šala. «Ne. Ko sem gledu gobe in premešavu listje pod njeko skalo, se mi je odkru pred očmi tale čudež». Se ji je zlagu. Žena mil je vjervala. «Sam Buog nas je videu, ker smo se mu usmilili. Bo trjeba, da pojdemo na Staro goro, da se zahvalimo Materi božji, pa tudi sv. maše bo trjeba plačat!» mu je svetovala. Od tistega dne so živjeli u družini kot gospodje. Nič ni manjkalo, a mož ni biu veseu. Ponoči se je obračju u pastjeji. Ni mogu spat. «Kaj ti je, da ne moreš spat sada, ko nam nič ne manjka?» ga je vičkrat upra-šala žena. On ji ni odgovarja. Kar na drugo stran se je obarim. Ko je šlo mimo že vič kot pou Ijeta in se je ponoči obračju u pastjeji, ga je žena spet uprašala, kaj je, da mu ne pusti spati. Tedaj ni mogu vič. Use ji je povjedu. «O Jezus, Marija devica, hudič ti je dau denar. Po te bo paršu!» je zajokala žena. Tisto nuoč sta dugo govorila in premišljevala, kaj naj napravita, da bi se rešila. speleološke zvese Haut Marne, člani speleološke skupine iz Tržiča (Monfalcone), Gorice in Trsta. Skupina raziskovalcev in delavcev iz Zavrha (komun Bardo) je organizirala izlet v znane Završke jame, kjer so podelili spominske tablice tistim, ki so odkrili leta 1925 te jame in jih tudi valorizirali. To priznanje so prejeli sorodniki bratov Alfonza, Fortunata, Petra in Jožefa Pinose, Vigija in Guerina Pinose, Petra Negra in Vigija Negra. Spominske tablice je podelil s priložnostnim govorom svetovalec speleološke skupine «XXX ottobre» iz Trsta. Začela sta moliti z otroci. Molitve so se podoplale u hiši. Bližu se je cajt, da bo paršu neznani gospod — ali hudič — tjerjat, kar mu pripada in mu nista še vjedela za ime. Pršlo je Ijeto dni. Manjku je še en dan. «J ut re pride po te!» mu je joče jala žena. Mož ni odgo-voriu. Biu je obupan, llzeu je žbrinčjo in šu za Jeseno-vik po listje, za stejo pod žvino. Ko je grabu listje, je začu blizu sebe en Ijep otročji glas. Pogledu je pod se in videu, da pleše blizu njega, na skali, en majhan, nag otročiček. Biu je nagojčic, ki je lepuo pjeu: «Ko bi vjedeu ti kmetič, da je meni Špik-Šparki ime, kakuo bi bluo dobro zate!» Kumet je nabasu žbrinčjo listja in odnesti veselo damu. Tisto noč je žena u velikem strahu parčakovala dneva. Mož pa je parvikrat po Ijetu dni mernuo zaspau. Hitro po punoči je zaguču en strašan vjetar. Okno kambre se je odparlo z uso silo. Pred pastjejo se je znajdu neznani gospod - hudič. Žena je zarjula, mož se je zbudu. «Al si zvjedeu, kakuo, mi je ime?» ga je jezno uprašu hudič. «Poberi se, špik - Šparki!» mu je zarju kumet. Hudič je strašnuo zagarču, da se je stresla usa hiša. Poblisknilo se je. S strašnim vjetram je paršu in s strašnim v jet ram odšu. Tisto jutro je potukla tuča uso dolino, a kumetu je ostu denar in rješu se je pred hudičem. Takuo konča tale pravca. U naših dolinah jih je puno prave o hudičih, škratih, na-gojčicah, o zaudanih gradovih, zakladih, štrijah in kri-vopetah. Mislim, da bo lepuo, če vam jih napišem, da jih bojo poznali tudi naši otroci tajšne, kot so nam jih pravli naši te stari, kadar smo bli majhani. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac CLODIG SIMPATICA GARA m PISE PETAR MATAJURAC KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Župan Sv. Ljenarta R. Osgnach, sekretar domačega kulturnega društva G. Osgnach, deželni odbornik dr. Mizzau, župan občine Grmek ing. Fabio Bonini in župan Dreke Sergio Zufferli PRAZNIK EMIGRANTA IN SV. ROKA GRMEK BELGIJA VELIK GROB NAŠIH LJUDI U Taminesu je umani Tona Kešanu iz Zverinca Če bi postavili u varsto use križe naših ljudi, ki so podkopani u Belgiji, bi bla varsta duga brez konca. Po zadnji uejski je bila Belgija tista, ki je parva od-parla urata italijanskim delavcem. Ker ni bilo par nas djela, so se usi moški napotili tja, djelat u miniere. «še dobro, da se je odpar-la jama, da gremo lahko služit!» so pravli takrat naši ljudje. In rjes je imjela Belgija odpartih puno jam. Jih ni manjkalo. Iz njih se ni varnilo puno naših mladih mož. Dost pa jih je umarlo zavojo boljezni, ki so jo dobili na pljuča u teh jamah. Zadnji od takih je Anton Tomasetig, Kešanu iz Zverinca, star 62 ljet. Biu je penzionan kot invalid. Še mladega je spravla s tega sveta silikoza. Rajnik Tonin je biu paršu tudi ljetos, kot usako ljeto, na poljetne počitnice damu, da bi pogledu svojo žlahto, znance in parjatelje. Biu je veselega karakterja. Usi so bli radi u njegovi družbi, u njegovi kompaniji. Par dni prej, ko se je varnu spet u Belgijo, nam je povjedu, ka-kuo je pisu od sudatu Genju Peknemu, pismo, ki smo ga publicirali u zadnji številki Novega Matajurja. Za dva dni potle, ko se je vamu u Belgijo, nas je za saldu za-pustiu. Umaru je u torak, 12. avgusta. On in usa njega družina so bli člani Zveze beneških emigrantov. Ljubu je svoj dom, svojo zemljo, naš jezik in našo kulturo. Za njim žalujejo številni parja-telji in znanci, a posebno družina, ki ne bo mogla pozabit svojega pridnega in dobrosarčnega očeta. Usi ga bomo ohranili u ljepem spominu. Rajnik Anton Tomasetig • Kešanu iz Zverinca HOSTNE Umaru je triletni otrok Petar Floreancig U petak, 29. augusta, zjutraj se je raznesla po rečan-ski dolini žalostna novica, da je na hitro umaru u videmskem špitalu 3 letni o-trok, Petar Floreancing, Uo-lacu iz Hostnega. Ponoči se je počutu slabo. Starši so ga odpeljali u če-dadski špitau. Tu so svetovali naj ga odpeljejo u videmski špitau. Dol so ga tudi peljali, a je po par urah umaru. Ugotovili so, da je imeu meningitis. Novica o otrokovi smar-ti je globoko odjeknila po celi rečanski dolini. SEUCE U videmskem špitalu je na naglo umarla Angela Bla-sutig, udova Bevilacqua, stara 80 ljet. Rajnka Angela je bila družine te bogatih iz naše vasi, a poročena u Špje-tar. Željela je biti podkopa-na u rojstnem kraju. Nje pogreb je biu na Ljesah u pan-djejak 25. augusta. SV. LJENART Naš pevski zbor je zmje-raj buj poznan po naših dolinah in po drugih krajih, za-tuo ga vabijo na razne kulturne predstave. U nedeljo, 24. augusta, je nastopu u Passons, blizu Vidma, na festival «Unità». Med drugimi je zapeu tudi dve slovenski pesmi in od-nesu puno aplavzu. čingjali tudi ljetos djelajo škodo po njivah 2e skor usako ljeto u tem cajtu pridejo čingjali na naše njive in djelajo veliko škodo. Dostkrat pojedo cjelo njivo kompirja ali sierka in takuo zgubimo pardjelke, ki bi jih nucali za preživjet zimo, navarh tolga pa še raz-rijejo uso zemjo. Nje dugo, da so čingjali požarli njivo kompirja 35-ljetnemu Aldinu Dornjaku iz Jagnjeda in je takuo zgubu 25 kvintalu kompirja, ki bi ga muoru pru te dni izkopat. Na usako vižo bi muorli domači jagari organizirati lou, da bi jih čim več pobil, zak se ne more ubit usjeh, ker jih je tarkaj. • čingjale so videli malo caj-ta potle še u kumunu Dreka in Prapotno. Ženo iz Kravarja povozu auto Amalijo Predan, ki je stara 88 ljet, so muorli pejat u špitau, zak jo je povozu njen sosjed 24- ljetni Giordano Bledič. Pri tem inčidentu se je Predanova poškodovala na glavi in zlomila desno nogo. Ko gremo u štampo, smo zvjedli, da je Predanova umarla nekaj dni po inčidentu Stlačilo ji je roko Zlo huduo se je poškodovala desno roko 26- ljetna Romana Obit, ko je tlačila senuo u «imballatrice». Mašina ji je roko zmečkala in zlomila. Upajmo, da bo kmalu ozdravila. Takuo kot usako ljeto, so organizirali tudi ljetos praznik emigranta ob priliki vaškega patrona Sv. Roka. Praznovanje je duralo kar 5 dni, od 14. do 18. augusta. Za to parložnost se je zbralo puno emigrantov tudi iz drugih dolin, ki so paršli domov na počitnice. Use je pozdravu deželni odbornik dr. Mizzau. Praznik je organiziru poseben komitat, s kolabora-cijonam domačega kulturnega društva in šentlenartske-ga kamuna. Za praznovanje dneva e-migranta in sv. Roka so par-pravli tudi bogat kulturni program. Nastopili so pevski zbori «Rečan» iz Ljes, «Ne-diški Puobi» iz Podbonesca, «Pod Lipo» iz Barnasa in pevski zbor Sv. Ljenarta. Usi so prepjevali domače, furlanske in italijanske pje-smi. Nadvse simpatičen je biu nastop desetih beneških godcev, ki so med sabo tekmo- Podbonesec Obiskali so nas pedagoški delavci iz Tržiča na Gorenjskem Dne 28. avgusta nas je na uredništvu «NovegaMatajur-ja» zelo razveselil obisk 60. pedagoških delavcev iz osnovnih šol «Heroja Grajzer- vali. Parvi premijo je dobiu Eliseo Missana iz Ažle, drugo Eliseo lussa iz Petjaga, trečjo Luciano Lauretig, če-tarto Paolo Ugavan, peto Paolo Predan, šesto pa najm-lajši godac Paolo Sdraulig. Medalje na spomin praznika so dobili tudi ostali 4 godci. U saboto, 16. augusta, zvečer, so napravli puno smje-ha in odnesli puno aplavzu s kratko komedijo «Sarde-lon», ki jo je napisu u našem dialektu Izidor Predan, Mario Bergnach iz Petarnie-la, Remigio šimulnu in Gabriela Kuoserjova iz Gorenje Kosce. To priča, da so naši ljudje občutljivi za humor, posebno če poslušajo humoreske u našem jeziku. Na koncu naj povemo, da je šlo praznovanje u Sv. Ljenartu kar dobro. Tudi ura je bila ljepa, samuo u pandjejak zvečer je no malo nadlegavu daž. Trjeba je tudi pohvaliti organizatorje, saj so se rjes potrudili, da ni nič manjkalo. ja», «Heroja Bračiča» in «kokrškega odreda Križe» iz Tržiča na Gorenjskem. Med potjo po Nadiški dolini so si ogledali Landarsko jamo in nazadnje tudi številne zanimivosti zgodovinskega mesta Čedad. Želeli bi še več takih obiskov, saj je to dokaz, da se naši bratje v Sloveniji zanimajo za naše probleme in z vnemo sledijo naši borbi za dosego pravic, ki nam priti-čejo. U štupci bojo zgradili novo kazermo za karabinierje in financarje Na iniciaitivo deželnega odbornika Romana Speco-gne, ki se je še kot pokrajinski konselir interesirau za probleme naših dolin, so dali pred kratkim u apalt gradnjo kazerme na konfinu u Štupci, kjer je največji trafik, saj je ta blok parve kategorije. Gradnja te kazerme bo koštala 320 miljonov lir, delo pa je preuzela firma Cargnello iz Brugnera. V teli kazermi bodo stali u enim kraju financarji, u drugim pa karabinierji. Te nove infrastrukture bodo pomagale, da bo no malo olajšan trafik čez blok «Rdeče hiše» u Gorici in da bo oživela internacionalna trgovina u Nadiški dolini, ki je zdaj, lahko rečemo, skoraj mrtva. AHTEN Erminio Sigura - Sura iz Subida umaru na bitro Žalostna novica, da je na naglo umaru naš vaščan 42-ljetni Erminio Sigura - Sura po domače, je pretresla vas naš komun. Kar je šu obiskat svojega brata, mu je paršlo huduo. Judje, ki so tuole videli, so hitro obvestil brata, ki ga je peju z auto-mobilom u videmski špitau, kjer je pa paršu, na žalost, martu. Rajnik Erminio je biu ka-mjonist in je s svojim dje-lom nimar pomagu rad svojim vaščanom za use po-trjebe par trašportih. Sada smo ga za zmeram zgubil in zatuo se mu za use, kar je za nas dobrega nare-du, zahvaljujemo. Na njegov pogreb niso paršli samuo vaščani, a še dosti parjateljev iz sosednjih vasi. Zveza beneških emigrantov mu je v slovo položila ljep venec. Rajnik Erminio pusti ženo in dva mala otroka, stara štir in dvje ljeti. Hudo prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje. AŽLA Umarla je Luisa Leban vd. Bergnach Na dan 16. augusta je umarla u čedadskem špitalu Luisa Leban uduova Bergnach iz Ažle. K zadnjemu počitku so jo spremljali na domači britof usi vaščani, parjatelji in znanci use okolice. To kaže, da so jo usi imjeli rad. Žlahti rajnke Luise izrekamo naše sožalje. Sergio Sinicco, šindak iz Barda vn NASI ŠINDAKI Do sedaj smo vam predstavili že skoraj vse nove župane komunov Nadiških dolin, tokrat pa vam bomo spregovorili kako je v Za-padni Benečiji. V Bardu v Terski dolini je bil s prvim glasovanjem že tretjič potrjen za župana, 37-letni agrarni perit Sergio Sinicco. Izvoljen je bil na listi DC. Tudi pri teh volitvah je lista DC dobila 12 sedežev, lista «Civica unione democratica Val Torre» pa tri. Sergio Sinicco je bil izvoljen z 10 glasovi od 14. glasovalcev (Livio Di Lenar-do je bil namreč odsoten). Za odbornike so bili izvoljeni: Giorgio Pinosa iz Zavrha, Valerio Iacolutti iz Tera; za suplente pa Livio Di Lenardo iz Njivice in Renato Mizza iz Podbrda. Tudi v komunu Tipana je bil že s prvim glasovanjem ponovno potrjen za župana 47- letni Fortunato Tomasi-no. Ko je kandidiral prvič, je bil izvoljen za konsilirja, v drugo za podžupana, sedaj je pa že drugič izvoljen za župana. Se pravi, da je priljubljen ljudem in zmožen opravljati težko delo župana. Lahko rečemo, da se je res vneto zavzemal za vse probleme komuna, ki so nešteti. Izvoljen je bil vedno na listi DC. Za odbornike so bili izvoljeni: Evaristo Melissa (DC) iz Prosnida, Bruno Noacco (DC) iz Tipane; za suplente pa Renato Spelat (DC) in Roberto Berrà (PSD). Fortunato Tomasino, àindak iz Tipane • ; Mario Bergnach iz Petarniela. Remigio Šimulnu in Gabriela Kuoserjeva iz Gor. Kosce igrajo na prazniku emigranta v Sv. Lenartu beneško komedijo «Sardelon»