U D K 886.3 Milčinski 1.08 Katja Podbeošek L j u b l j a n a S T I L O T Y O R N A S R E D S T V A V PROZI F R A N A M I L Č I N S K E G A N a j b o l j opazni stilemi v prozi F r a n a Milčinskega so: opazne besede, tropi, inverzi je in drobne jezikovne posebnosti kot npr. : čustveni dativ in tožilnik, členki, aluzi je, preterici je , glasovne figure, pleonazmi, dvoumja itd. T a stilo- tvorna sredstva so hkrati elementi besedne komike. Pisatel j uporabl ja vse socialne zvrsti j ez ika : knj ižni jezik, nareč je in sleng. Močna j e težnja k po- govornosti. The most conspicuous stylemes in the prose of Fran Milčinski are : cons- spicuous words, tropes, inversions, and finer linguistic characterist ics such as: ethic dative and accusative, particles, allusions, preteritions, sound figures, pleonasms, ambiguities, etc. These stylogene means are elements creating comic effects. F . Milčinski uses all social registers: l i terary language, dialect, and slang. He shows considerable inclination to colloquialism. Naslov Stilotvorna sredstva v prozi Frana Milčinskega postavlja to razpravo v območje stilistike, torej v okvir vede, ki na Slovenskem ni ravno uveljavljena. V povojnem času je slovenske stilistike, ki bi obrav- navala stil tega ali onega pisca, malo.1 V analizi se opiram na načela, ki jih je v svoji knjigi Pripovedna dela F . S. Finžgarja razvil Jože Toporišič.2 Ta načela temelji jo na do- gnanjih Michaela Ri f faterr ja , ki v glavnem nadal juje de Saussurja, Bal ly ja , Marouzeauja, torej t. i. francosko stilistično šolo. Stil je izbor iz jezikovnih sredstev in funkci ja jezikovnih sredstev. Bistvo stila je v stilemih, ki se pojmujejo kot atraktivne točke, vzbujajoče bralčevo pozornost, obenem pa so v posebnem odnosu do jezikovnih elementov, ki bralčeve pozornosti ne pritegujejo. Gre za t.i. stilno zazna- 1 Jože Toporišič: Pripovedna dela F. S. F inžgar ja , SM, L j , 1964, str. 209; Sti l Prešernove pesmi, J iS, 1966; Prešernova Pevcu, J iS, 1958/59; Zebl jarska, Umjetnost ri ječi , 1960; Ritem v prozi, J i S , 1958/59; S k j 2, Ma, 1966; S k j 3, Ma, 1967; S k j 4, Ma, 1973; Joža Mahnič: Slog in ritem C a n k a r j e v e proze, J i S , 1956/57; Boris Paternu: Problem katarze v Prešernovem Pevcu, Devetsto let K r a n j a , Spominski zbornik, Kr, I960; Anton Ocoirk: Novi pogledi na pesniški stil, Novi svet. 1951; Juraj Martinooič: C) izvoru trohejskega deseterca v Pre- šernovi baladi Pesem od lepe Vide, J iS , 1969/70; Franc Dobroooljec: Nekaj po- sebnosti iz Cankar jevega jezika, Podoba I. C a n k a r j a ; Anton Bajec: O slovenski rimi, J i S I I I , 1957/58; Janko Kos: Prešernov pesniški razvoj , L j , 1966; J. Čar: Kosovelova balada o hrinjevki , J i S , 1970/71; Dušan Pirjeoec: Ivan C a n k a r in evropska literatura, CZ, L j . 1964; Tomo Korošec: Neknj ižne in govorne prvine v novejši Zidarjevi prozi, SR , 1972. 2 Jože Toporišič: Pripovedna dela F . S. F inžgar ja , SM, L j , 1964; Razgledi po stilistiki in stilu, J i S , 1962/63. m o v a n e in s t i l n o n e v t r a l n e j e z i k o v n e p r v i n e . G l e d e n a n e v t r a l n i , t j . o b i č a j n i i z b o r j e z i k o v n i h s r e d s t e v so s t i l e m i m a n j p o g o s t , l a h k o tudi i z j e m e n i z b o r j e z i k o v n i h s r e d s t e v . Č e si s t i l e m s k o s t p r e d s t a v l j a m o v k o - o r d i n a n t n e m s i s t e m u , so s t i l n o n e v t r a l n a , t j . s t i l n o n e z a z n a m o v a n a j e z i - k o v n a s r e d s t v a n a n i č t i s t o p n j i , s t i lno o p a z n a , t o r e j s t i l n o z a z n a m o v a n a j e z i k o v n a s r e d s t v a p a p r e d s t a v l j a j o v e č j e a l i m a n j š e o d m i k e o d n i č l e . M o ž n o b i b i l o u g o t a v l j a t i t u d i d e v i a c i j e v p o z i t i v n i in n e g a t i v n i s m e r i , t o r e j p o z i t i v n i in n e g a t i v n i e s t e t s k i u č i n e k . Y p r o z i M i l č i n s k e g a r a z p r a v a n e l e e v i d e n t i r a s t i l e m e , a m p a k t u d i u g o t a v l j a n j i h o v e f u n k c i j e v b e s e d i l u . K o r p u s r a z p r a v e j e g l e d e n a r a z - l i č n o t e m a t i k o 3 5 t e k s t o v . 3 V e č i n o m a g r e z a p o d l i s t k e , k i so a n a l i z i r a n i v c e l o t i , p r i d a l j š i h b e s e d i l i h p a j e u p o r a b l j e n a m e t o d a t . i. s o n d i r a n j a , 3 Besedila so razdel jena na dva dela: Dela za odrasle: Nž (okrajšave, ki se uporab l j a jo v razpravi) — Nova žival, LZ, 1911 Sa — San je , Slovan, 1912 NmB — Nazori mlade Brede, LZ, 1911 Vgz — Y gorskem zakot ju, Kurent, 1918 Ooivb — O otiščancu in vremenski brigi, SN, 1920 Rp — Realna ponudba, letnica prve ob jave ni znana S k — Smrtna kosa, SN, 1922 Okoz — O kožici, slovnici in blagostanju, Vesna. 1921 O K r — O K r a n j c u , ki mu j e smrdel ves svet, SN, 1920 Oag — O agali, medvedih, o vžigalicah in popovi hčeri, zlasti pa o indu- stri j i , SN, 1920 KMar — Kra l j ev ič Marko, SN, 1920 Sh — S h !, SN, 1922 W i m — Vert ikalni Vatroslav in midva, SN, 1903 K K — Koncert Kocian, SN, 1907 Litv — Literarni večer, SN, 1907 MzAP — Moja zadeva z Ano Poč Morski vovk, 1902 IUP — Išče se Urša Plut, Slovenski pravnik, 1907 T e r — Terminologi ja , Slovenski pravnik, 1902 Muh — Muhoborci, v kn j ig i Muhoborci, 1912 D v k — Deželna vinska klet, Slovan, 1908 Suh — Suha roba, L j, 1920 GM — Gospodična Mici, Slovan, 1917 Delu za mladino: ' S — Skavt , SN, 1923 Sgr — Skavt govori resnico. Jutro, 1929 Pst — Pismo s tabor jen ja , Nuš rod, 1930 B i B — Butale in Butalci , Li , 1920 VBss — V Buta lah se je jo sol, L j , 1920 K s s B T — Kako sta se skušala Buta lec in T e p a n j č a n , L j , 1*902 G K — Gospod Kocmur in njegovo gnezdo, L j , 1917 (v knj igi Pt ič i brez gnezdu) T — Tonček, L j , 1917 (v knj igi Ptički brez gnezda) M — Mački , L j , 1917 (v kn j ig i Ptički brez gnezdu) Pgk — Povest gre h koncu, L j , 1917 (v knj igi Ptički brez gnezdu) M B i D k — Mlada Bredu in Deveti kra l j , L j , 1911 to pomeni, da je analiziranih samo nekaj poglavij. Stileme razporejam v štiri velike skupine: opazne besede, tropi, inverzije, ostalo. Poimenova- n je četrte enote je izhod v sili, ker ni bilo mogoče najt i dovolj širokega izraza, ki bi zajel vsebino tega dela analize. Tu so obdelani manj po- gostni stilemi, s čimer pa ni rečeno, da so manj opazni, sa j j e opazna lahko tudi manj pogostna raba ali celo odsotnost določenega stileina. Opazne besede Opazne besede so stilno zaznamovane besede, torej izrazi, ki ne zbu- ja jo samo predstavo predmeta, lastnosti, dejanja, okoliščine itd., ampak imajo še čustven, časovni, tuj, zemljepisni, pogostnostni, socialni ipd. prizvok.4 Y stilemski lestvici po pogostnosti posameznih stilemov je na prvem mestu opazna beseda. Y 35 besedilih je približno 900 opaznih besed. T a številka je le približna, ravno tako vsi drugi številčni podatki, sa j j e kakšen stilem verjetno ostal neopažen. Opazna beseda ima v besedilu različne vloge, zato je mogoče ločiti več vrst opaznih besed. K r o a t i z m e uporablja Milčinski za ironično označevanje ljudi iz določenega družbenega okolja. Rad se ponorčuje iz nekakšne jezikovne mešanice, ki so jo v njegovem času uporabljali po uradih in v časopisju. Obenem pa se tudi sam nc more izogniti modi takratnega jugoslovan- skega navdušenja. Zelo pogosto uporablja veznik nego in prislov jako, ki zvenita danes precej nenavadno in neslovensko, ali vsaj prisil jeno: Delavni smo jako. (Pst) — Tepanjčani niso dosti manj nego h r i b o v c i . . . (BiB) — Izraza jako in nego verjetno v času Milčinskega nista imela tujega prizvoka, saj ju avtor uporablja brez kakšnega posebnega na- mena. Drugače j c s pravimi srbohrvaškimi besedami. Te so verjetno že ob koncu 19. stol. delovale kot tuj element v slovenskem jeziku: Potem pa na j človeka ne boli, da si je brača onkraj Sotle za zgled in vzor sloven- skega jezika izbrala baš najodličnejšo glupost, kar jih zmoremo. (SH) — Milčinski posnema govorico svojih sobesednikov, ki so govorili srbo- hrvaško. S kroalizmi, pomešanimi med slovensko besedje, dobijo stavki neslovenski prizvok, in to deluje humorno. — Med srbohrvaške izraze sodijo še: tužno, neclostajati, soiruti, broj, glupo, mujka, deca, zuduču, uouzeoati, soedočba, naxapuniti, diooia, košulju, poraz, zaoršiii, šuma, poset iid. 4 Joie Toporišič: St i lna vrednost besed in besednih zvez, S k j Ma, 1 9 " , str. 201. Kroatizmom so blizu t u r с i z m i. Teh je največ v podlistku O agali, medvedih, o vžigalicah in popovi hčeri, zlasti pa o industriji : merak (želja), efendija, hadži, hodža, fes, čivčija (podložen kmet) itd. V tem tekstu se pravzaprav mešajo kroatizmi in turcizmi. Avtor je namreč bil v Travniku, k jer se je pogovarjal s t. i. okruinikom. Ta je govoril srbo- hrvaško, če pa Milčinski kakšnega izraza ni razumel, mu je ljubeznivo povedal turško sopomenko. To je Milčinski še m a n j razumel, in tako je prišlo do smešnih situacij , ko se pretvarja, da stvar popolnoma razume: le r. pripovedoval gospod okružnik k a j vem k a j in j e dejal , da to ni njegov čcf. Prosil sem: K a j j e čef? P a mi j e z jugoslovansko l jubeznivost jo od- govoril. da j e to merak. Čef da j e merak. Zahvalil sem se mu v svojem imenu ka! or v imenu vseh Slovencev: zdaj vemo, da je čef merak. 1'ako z leksikalnega kot s fonetičnega stališča so zanimivi d i a l e k - t i z i n i . V povesti Muhoborci Milčinski pripoveduje: Nogam pravijo »bedresa«, lasem »griva«. Dekle je »zijala«, obleko imenujejo »cunje«. — Tako namreč govorijo v Idri j i , k jer je avtor nekaj časa služboval. Glede na zapis je zelo zanimiv ribniški dialekt v Suhi robi. Milčinski piše na pol fonetično, kar je za leto 1920, ko je bilo delo objavljeno, dokaj drzno dejanje. Ilibničan Matevž npr. pripoveduje: Gaspadar . ali ste ka j r j a k l i ? Vajste, ne smaj te zameriti , sem ranku malu gluh, naisem vas prej rezločnu slišal. K a j tistu . . . Pri jazni besajdi naj , de bi človek odrajkel . Vajste , žlicu nosim kar s sabo, nič se ne vaj , k d a j pride prav. De bi nam bog požegnal in sveti diili tiidil Fonetično so pisani samo glasovi, ki so drugačni od glasov v knjižnem jeziku. Vendar kl jub temu zapis deluje kot pravi dialekt (napaka od- rajkel) in doseže svoj namen: prikaže pristnost in nenarejenost bistrega Ribničana. Druge besede so opazne zaradi svojega časovnega prizvoka. Taki a r h a i z m i so npr.: smotka, duri, gorjup, dični oča, nikarte, cebali, vkupe, vobče, bilje, oddehniti se, solnce, čreoljar, ondi, hkratu, poose, včasi, kali, soldi itd. V besedilu O otiščancu in vremenski brigi pravi Milčinski o svoji ženi, da »je pripravljena liki državni nameščenec se podvreči najstrožjim zaprisegam«-. Mislim, da se izraz liki v pomenu kot' danes v nevtralni govorici sploh ne uporablja več in je zato stilem, ki je precej odmaknjen od ničte stopnje. Na isti stopnji je tudi besedica baš za 'prav, ravno': Zakaj da bi baš jaz moral vzeti Ano Poč? (MzAP) — Prece j starinsko delujejo na današnjega bralca deležniki na -vsi: Mož v najširšem pomenu besede, ne izključivši nobenega spola. (Oovb) — Starinska je tudi besedna zveza priboljšaii k plači: Ra jš i novi živali par kronic priboljšani k plači... (Nž) — Le redko se danes še sliši predlog ž v zvezi z zaimkom: In je prišel z njimi na dan. (GK) —• Y Ptič- kih brez gnezda pravi Kocinurka: Rajša sina v Turinu, kakor razbojnika doma! (Pgk) — Danes se prislovi s svojo odnosnico ne ujemajo v spolu, sklonu in številu, zato učinkuje primernik rajša starinsko. Precejšnjo stopnjo opaznosti imata tudi pridevnika rod in zaorien. Mlada Breda je npr. »pričela neusmiljeno kričati po motivu rodih samokolnic« (NmB), s pomenom 'po motivu ostrih, raskavih samokolnic'. — Umazanost je zaoržna lastnost pri drugih (Rp) — 'ničvredna, slaba'. — Starinske be- sede nimajo kake določene funkcije, da bi npr. označevale govor starej- ših ljudi ali da bi bilo dogajanje časovno odmaknjeno. Gre pač za jezik, ki ima danes starinski nadih. Takrat ko je bil pisan, je bil verjetno, z redkimi izjemami, običajen. Naslednja vrsta opaznih besed so l j u d s k e p o p a č e 11 k e oz. besede, ki so splošno ljudske, npr.: štacuna, knof, bajar, oštir, na rooaš, obrajtati, pošlatati, kloštr, planke, flinta, kušeoanje itd.: Paternošter daj dedcu v klobaso! (BiB) — V kloštru je b i l . . . (GK) — Poslušani, pošla- iam, pa so bile že tri prepeličke žive. (T) — Tu imaš tisti knof, ki si mi ga posodil. (T) — Ti pa stojiš kakor koklja ob bajar ju... (Vzg) — Take besede uporabljajo večinoma preprostejši l judje: Kocmurka, Nanča, otroci, včasih pa jili uporabi tudi avtor sam. Y Realni ponudbi razlaga: Toda nasprotnikom nič, niti knof a n e . . . (Rp) — Obtoženci se spomi- nja jo le še na svoje »žlake«, ki so jih dobili, ko so bili zaprti »zaoo l jo barufe«, ali pa ker so se »skampl ja l i« (Ter) — Te besede spet uporab- ljajo ljudje iz nižjih slojev: tatovi, vlomilci, morilci. Espresivnost Mil- činski povečuje z ljudskimi besedami tudi v naslednjih dveh primerih: Vesten uradnik ne bo skrunil uradnega popirja s takimi in enakimi po- pisi. (GM) — . . . č e s a r si pa ne kupiš v štacuni za bridke pare očetove! (S) — Tako kot v teh primerih je vidna težnja k vsakdanjemu občeval- nernu jeziku tudi v fonetičnem zapisu pesmice: Jest sem jo pa oidu/oidu, oidu, oidujmuho, muho, muhojflige one baoh. ( W i m ) — Zadnji verz je sicer nemški, ampak Milčinski ga pogumno zapiše tako, kot se izgo- varja. S takimi besedami se Milčinski približa vsakdanjemu občevalnemu jeziku in s tem vnaša v pripoved živost in neprisiljenost. Obenem pa mu to besedje služi kot element humorja, saj že sama razlika med knjižno in neknjižno besedo vzbuja občutek smešnega. Posebno atmosfero ustvarjajo v besedilih č u s t v e n o o b a r v a n e b e s e d e . Svojemu prijatelju pravi Milčinski pujsek (Dvk), svoji hčerki pa dekletce (Okoz). Pomanjševalnice najpogosteje izražajo ljubkoval- nost: Sklene palček in kazalček obeli rokic — kako majhno je vse to! — druge prstke r a z p r o s t r e . . . (NmB) — Ni pa čisto jasna vloga pomanj- ševalnice v naslednjem odlomku: Muliobor j e imel namreč občinskega slugo, ta občinski sluga j e imel ženo, ta žena j e imela na desni nogi otiščance, ki so jo k slabemu vremenu čuda skeleli, in kadar so jo skeleli, j e mož vedel, da j e treba vzeti dežni plašček, in kadar so ga takšnega videli tržani, so rekl i : »Dež bo, občinski hlapec ima plašček!г (Muh) Izraz plašček deluje ironično. Lahko da izraža odvisnost moža od žene, ki mu z materinsko skrbjo reče: »Vzemi plašček!« Ironija je funkci ja pomanjševalnice tudi v naslednjem stavku: Tako je, l jubi gospodiči! (Vgz) — Ti gospodiči so namreč literarni kritiki, ki sploh ne vedo, kakšne težave ima pisatel j z literarnimi junaki. Včasih pa ponianj- ševalnica označuje samo majhnost: Gospodična Ana, ali hočete tale gnezdek? (T) — Pripona -ek j e morda nekoliko neobičajna in je bolj pogostna v otroški govorici kot -ece (gnezdeče). Norčevanje in posmeh je čutiti iz naslednjega stavka: O, človek, kakor cvetka si na livadi — rdeč peteliriček ali rumen petelinček ali moder petelinček! (Sk) — K večji ironičnosti pripomorejo še patetičnost in ponovitve. Nekoliko man j pogostne od pomanjševalnic so kletvice. Pisatel j si upa kletvico postaviti celo v naslov, čeprav v neizpisani obliki. Tako npr. frazeologem sakramenski hudič skrajša na začetnici, druge črke pa zaznamuje s črticami. Vse to pa je opremljeno s klicajem na koncu in narekovajem, tako da beremo samo: »S — — — — h !« — Taka oblika priteguje pozornost in bralec se z nekakš- nim ugankarskim navdušenjem loti branja. Zanimiv pridevnik je Milčin- ski naredil iz kletvice pr moj duš. Fante, ki se tako pridušajo, imenuje •svetoduške fantine« (Vgz) — Kmet se jezi, kako » p r e k v a t o in preteto premalo mu ponujajo za lisičjo kožo« (OKr). — Avtor pa se zaklinja pred urednikom: Tako mi Boga in svetega evangelija... (KMar) — Vprašanje je, ali na j se beseda Boga bere z naglasom na prvem zlogu ali na drugem. Verjetno je kletvica učinkovitejša, če se ifpošteva prva možnost. Milčinski je uvedel v svoje pisanje celo skatološke izraze. Kran jec se npr. pritožuje, da »ves svet smrdi po dreku« (OKr). — Komično deluje že sam prenos besede iz vsakdanjega občcvalnega jezika v pisanega. Še bolj pa je smešno, ko se Milčinski potem tej besedi izogne in pravi: »In mu je ves svet smrdel po oném v brku« (OKr). Nekakšni j e z i k o v n i p r e с i o z n o s t i dolgujejo svojo opaznost besede kot takisto, naozočna razprava, dihljaj, vtiskooati se v spomin, mičkeni palček, skomizgniti itd.: Hočeš nočeš se ti otiskuje v spomin be- seda za besedo . . . (Zg) — Žena je skomizgnila z r a m a m a . . . (GK) — V drugem primeru gre še za t. i. hiperkorektnost, ko rabi dvojino z ra- mama namesto običajne množine z ramami. Taka pretirana pravilnost je v nasprotju s težnjo k pogovornosti, in pri Milčinskem preseneča. Stopnja opaznosti je največja pri t. i. p r i l o ž n o s t n i h b e s e - d a h : Mojster Kocian je izborno klaviril... (KK) — . . . sodišče se je obrnilo na velečastiti župni urad s službenooljudno tozadevno zapros- b o . . . (IUP) — Velečastiti je kasneje sporočil službenouradno, kdaj je rojena Urša Plut (IUP). Vlado je oturalal, kar pomeni, da je pel pesem Od Urala do Triglava (Dvk). Tepanjčani jedo ovsen kruh, zato jim pra- vijo oosenarji (BiB). Neka klika pa strahooladuje stranki (KK). — Podobne besede so še: mokronosar, govorančiti, žioad, knjižure, babooje itd. Ti izrazi so napravljeni po običajnih besedotvornih vzorcih, niso pa v splošni rabi. Označujejo, da je določena stvar, lastnost, dejanje nekaj posebnega. Pogosto Milčinski razbije klišejsko zvezo in zamenja en njen del z drugim izrazom. Gre torej za o b n o v i t e v k l i š e j a . Tako dobi novo vsebino, obenem pa bralca asociativno spominja na stari kliše: Kdo jaha preko belega Sarajeva? (KMar) — Belega je stalni pridevek za Ljubljano (bela Ljubljana). Taka stalna zveza je tudi oneboopijoča kri- vica. Tu je Milčinski nadomestil drugi del zveze z nesnago in tako Peter ne bo mogel postati skavt, ker ima za nohti oneboopijočo nesnago (S). Gre torej za izkoriščanje frazeološke stilne vrednosti dveh členov be- sedne zveze. Posebno funkcijo ima b e s e d j e k o t g a i m a C a n k a r : Ali ni čudačudno: človeku se sanja, da sanja. (Sa) — Tak način tvorbe elativa s podvojitvijo istega izraza je tipično Cankarjev. Milčinski ga uporablja popolnoma zavestno, kajti ost v tem besedilu je naperjena proti Can- karju in dekadentni literaturi. V Suhi robi uporablja podoben besedo- tvorni način, ko pravi, da j c bil Ribničan Matevž samskosamcat človek. Na Cankarja spominja še samostalnik ozduh in prilastek truden: . . . in bi dal duška nad svežini demokratičnim ozduhom, ki oživljajoč nam preveva domovino. (Oovb) — Potem zopet Iruden m i r . . . (Litv) — Znano je, da sta bila Milčinski in Aškerc nasprotnika, zato je dekodiranje fraze smatrati oes soet figoj še toliko lažje. Zelo pogosto uporablja Milčinski k r a t k o o b l i k o g l a g o l a v tretji osebi množine: Tepanjčani pripovedujejo, da rede v Butalah občinsko liš in kadar volijo župana, sedijo bradači okoli mize, nanjo deno občinsko živinče in v čigar brado zleze, ta je župan. (BiB) — Kratki glagoli so zastareli, včasih pa delujejo poetično. Pri velelniških oblikah gre včasih za p r e m a k n j e n o r a b o g 1 a - g o l s k e g a v i d a oz. vrste glagolskega dejanja, kar deluje starinsko: ...hodite z m a n o . . . (KMar) — Zato lepo tekajte zdajle z m a n o . . . (KMar) — V obeh primerih je odnos govorečega do ogovorjenega zafrk- ljiv in nekoliko slabšalen. Raba dovršnika namesto nedovršnika in obratno je precej opazna: Ali ne morem prezirati, da . . . (Oovb) — Pra- vilno bi bilo prezreti, vendar ima nepravilnost določen pomen, saj po- stane beseda nenadoma dvopomenska. Pire privošča svojemu sinu govor (T), kuharica za zabeležuje svoje izdatke. (Nž) Kadar Milčinski p o s n e m a p o l i z o b r a ž e n s k i n a č i n i z - r a ž a n j a , nalašč uporablja nekatere besede napačno: Današnje raz- mere so jako gmotne in to v najslabšem pomenu te besede. (Rp) Otroci večkrat govorijo v s 1 e n g u. Skavt Peter piše pismo v skavt- skem slengu. Tako pravi, da je vreme bolj socialno, t j . slabo, in da so sijajno lačni, kar pomeni, da so zelo lačni, čeprav je hrana dobra kakor pes (Pst). Pri skavtih je treba prebiti izpit in se naučiti delati žive in mrtoe vozle (S). Otroški slengizmi so tudi imena i^izličnih igric kot kozo biti, mance loviti, bližati itd.: Likar in Kocmur sta torej bližala. (T) — Ali ti kaj nikaš? (T) •— Tam so le kozo bili in mance lovili... (T) — Iz šolskega slenga pa je primer: Sedi, cvek na kvadrat... (Sgr) Slengizmom so blizu ž a r g o n i z m i i z s o d s t v a . Navadno so to i z p o s o j e n k e ali pa с i t a t n с b e s e d e : Ali zakonite pravice so se ji navzlic temu varovale in sicer po nji »postav l j enem in hkrati dekre- tiranem« kuratorju, odvetniku dr. Korenu. (IUP) — Tu gre za dobesedno citiran izrek, ki pomeni 'po skrbniku postavljenem s posebno odločbo'. Besedilo ima obliko sodnega spisa in zato mora biti jezik čim bolj ura- den, čeprav gre to na škodo razumljivosti. Zanimiv je primer, ko je citatna beseda uporabljena kot nekakšno mašilo, da s e ' p a č pomnoži število naštevanih stvari in s tem doseže občutek načitanosti pripove- dovalca: Poražena vsa fronta, poražen Valjhun in politični ričet, poražen Kajtimar in protiutež in režim in metoda in razum in program in cuveant consules in vsi in vse! (lip) — Milčinski piše besede buffet Y dvojnim f, torej kot tujko iz francoščine. V času moderne je bila uporaba tujk nekakšna moda, ki pa pri Milčinskem ni opazna, morda le z redkimi iz- jemami: Dr. I. se zmuzne v buffet... (Litv) — Vlado je res fin d e č k o . . . (Dvk) Opazni so tudi n e n a v a d n i i n d o l g i p r i l a s t k i : . . . i n mu je mrko lice zopet zasijalo kakor sonca topla obla. (KMar) — Vprašam, ali sem zavezan tudi to o analih naše notranje politične borbe nezasli- šano natolcevanje mirno pretrpeti? (MzAP) — S takim prilastkom se na videz poveča pomembnost odnosnice, obenem pa stavek zveni bolj učeno. Zelo izvirna so l a s t n a i m e n a : Pavle Tinta (Sgr), jahalni klub Štibalca (KMar), krčmar Kiselca (Vgz), gospod Cmok ( W i m ) , Francot Turkaoidel (BiB), sveta Jokonda (NmB), Veka, Srebra, Nemira (NmB) itd. Ta imena so pogojena v bistveni lastnosti oz. značilnosti imenova- nega. Pavle Tinta je učenec in ima precej opraviti s črnilom, krčmar Kiselca bi moral točiti kislo vino, pa ga ne, gospod Cmok je zelo debel itd. Iz grafikona j c razvidno, da so najopaznejše priložnostne besede in lastna imena, sledijo dialektizmi, turcizmi in ljudske popačenkc, nato kroatizmi, potem arhaizmi, nato kletvice. Najmanj pa so od ničte stop- nje odmaknjene izposojenke in pomanjševalnice. Ta razvrstitev je deloma subjektivnega značaja, saj ta lestvica ni nastala na podlagi pogostnosti, ampak na podlagi mojega dekodiranja opaznih besed. Zato je to samo neka splošna slika te vrste stilemov. Jasno je, da je v določeni situaciji npr. pomanjševalnica lahko na isti stopnji opaznosti kot npr. prilož- nostna beseda. Proces v obratni smeri pa ni mogoč. Opazne besede so opazne zaradi neslovenskosti, arhaičnosti, nefrek- ventnosti ali zato, ker so na novo ustvarjene. Kroatizmi so npr. verjetno že v času, ko so dela Milčinskega nastajala, imeli bolj tuj prizvok. Avtor jih uporablja, da se lahko ponorčuje iz jezikovne mešanice, ki so jo takrat rabili v javnem življenju. Glede na snov se spreminja tudi jezik. Skavt Peter govori skavtski sleng. Ribničan Matevž ribniški dialekt, sodniki govorijo nekakšen sodni jezik, v katerem so tudi latinski citati, poseben jezik pa govorijo obtoženci, ki uporabljajo tudi ljudske popačenkc. Arhaizmi se pojavljajo tako v sceničnem besedilu kot v premih go- vorih in nimajo kakšne posebne funkcije. Vprašanje je, ali so besede ki imajo danes časovni prizvok, bile arhaizmi že v času Milčinskega ali jih tako občutimo šele danes. Ko nam Milčinski sporoča stvari, ki so ga na kakršenkoli način raz- burile, uporablja čustveno obarvano besedje: inanjšalnice, ljubkovalne besede, slabšalne izraze, kletvice itd. Večinoma so to besede, ki jih ljudje rabijo v razgovornem jeziku. L e s t v i c a o p a z n o s t i o p a z n i h b e s e d Li P b L p N E V T R A L N O Li = lastna imena Pb = priložnostne besede Lp = ljudske popačenke I) = dialektizmi T — turcizmi 1) KI Iz K = kroatizmi A = arhaizmi KI = kletvice Iz = izposojenke P = pomnnjševulnice Izrazi, ki namigujejo na nekatere znane osebnosti, so cot •n od doka- zov, da je smisel avtorjevega pisanja v dnevni aktualnosti in da je večina njegovih besedil pogojena s tekočimi problemi, ki imajo včasih širši družbeni značaj , včasih pa so na ravni osebnih obračunavanj z na- sprotniki. Precej izvirna je izbira lastnih imen, ki so običajno liumorna in na- migujejo na kakšno lastnost imenovanega. Nevtralna poimenovanja so zelo redka. Kadar ne gre za komična imena, krsti Milčinski svoje junake glede na starost, poklic ali socialni položaj; včasih ime skri je za kratico. Tropi Tropi niso značilni samo za pesništvo, kot bi se na prvi pogled ute- gnilo zdeti, ampak so eno od sredstev splošnega jezikovnega izražanja. Razdeljeni so na besede s prenesenim pomenom in besede z zamenjanim pomenom. Milčinski nima ravno izvirne tropike. Prece j j e tropov, ki so na stilemski lestvici zelo nizko, veliko pa je tudi takih, ki so že skoraj na meji ničte stopnje. B e s e d s p r e n e s e n i m p o m e n o in je v 35 besedilih približno 840. P r i m e r e so precej klišejske. Pogosto so vzete iz vsakdanjega ob- čevalnega jezika. Navadno hoče z nj imi avtor povečati nazornost: S a j se je Peter tudi jokal, kakor otrok se je jokal, ki mu pogača pade o mla- ko. (GM) — . . . nož, ki tako reže, bolj kakor briteo. (T) — Zanimiva je zadnja primera. Milan pripoveduje Tončku o Likar ju, ki zna coprati in ima pištolo. Zdi se, da se Milanu primera reže kakor briteo zazdi pre- malo in zato doda še prislov bolj. Približevanje h pogovorni govorici nakazujejo naslednje primere: Ti pa stojiš kakor koklju ob bajarju in si ne veš pomoči. (Vgz) — . . . v slovnici j e doma kakor o lastni košulji. (Okoz) — Vse bi obrnili nase, kakor cucki bi bili poraženi... (Rp) — Kakor kafra bi izginil . . . (Rp) — Prece j stereotipna je tudi primerjava: . . . s k a k a l je po tleh, po listju kakor neroozna kobilica. (Sa) — Skakal j e namreč škorpijon, ki pomensko niti ni zelo oddaljen od kobilice, zato primera ne preseneti. Zanimivejše je primerjanje sanj z jetreami: San j si ne morem naročiti, kakor se naročajo kisla jetrca o gostilni. (Sa) — San je so pač nekaj abstraktnega, jetrca pa so še kako materialna. Ker je razlika med prvim in drugim členom primerjave precejšnja , j e pri- mera učinkovita in humorna. Nekako uradniško zveni stavek: lil zato so moje besede zanesljive kakor notarski akt... (IUP) — Pogosto je v primeri tudi hiperbola. Zena poklanja v dar domovini otiščanec in sicer » k a k o r ljubeča hči predragi materi« (Oovb). — Otiščanec je obi- ča jna in navadna stvar, o kaieri se raje molči, zato zveni taka primera ironično patetično, prav to pa je njen namen. Podobno je tudi v pri- merili: Kakor skala sredi morske oihre stoji otiščanec. (Oovb) — O, člo- vek, kakor cvetka si na lioadi — rdeč petelinček ali rumen petelinček ali moder petelinček! (Sk) — V zadnjem primeru je intenzivnost pri- mere še večja, ker je v drugem delu izpuščen vezni člen kakor, komič- nost pa ustvarja ponavl janje pomanjševalnice petelinček. Brez tertiuma comparationisa sta naslednja primera: Nanča je božji volek. (GK.) — Kranjec je buča. (OKr) — Tukih primerov ima Milčinski malo. Bol j pogostne od primer so g l a g o l s k e m e t a f o r e , ki so na- vadno prevzete iz pogovornega jezika, nekatere pa so ustvarili že drugi pisci. Neka j primerov: Veste, sa j se bosta vzela, Menartov Peter in naša. (GM) — Jaz pa, ki mi glasba ni čisto tuja in sem osebno in na svoja ušesa čul in uspešno prestal dva o r a t o r i j a . . . (NmB) — Izvirna in na- zorna je naslednja metafora, ki vzbuja asociacije na smolo ali slino: Sredi vasi se cedi r java mlakuža, j i pravi jo potok. (BiB) — Milčinski rad daje že ustaljenim metaforam novo vsebino: . . . t a k o bi ostrmel, da bi sedel kar vznak... (BiB) — Običajno se pade vznak. Podobno je še v stavkih: Francot Turkavidel je rodil Gregorja Brezhlačnice. (BiB) — Tajinstveni ta način obvestitve me je globoko pretresel. (S) — Zadnja metafora je hiperbolična, sa j nas navadno pretrese smrt ali kak drug tragičen dogodek, tu pa gre le za skavtsko sporočilo. V metafori se včasih skriva evfemija: Skavt Peter l jubi resnico in zato »je z iskreno besedo razodel dami, pardon! da linija njenih nogavic ne ustreza zako- nom lepote... (Sgr) — Veliko mero nazornosti imajo naslednje meta- fore: Toda ne sme se takole butniti vame z vprašanjem. (Okoz) — . . . in si je švigal s prsti po ščetinah pod uglednim nosom. (KMar) — »Eee!« sem potegnil, kakor bi z a p e t . . . (Zg) — V zadnjem primeru je glagolska metafora okrepljena še s komparacijo. Komičnost naslednjega stavka je v nepričakovani, nekoliko grobi metafori: . . . pa jo primem pri jazno okoli glave in j i zatrobim v ulio . . . (Sa) — Tipično ljudske metafore so v Suhi robi: . . . p r i d n o je zalagal žgance. — »Bog daj!« je pozdravil in se iznebil krošnje na klop . . . — »Kaj tistu,« je rekel Matevž in se po- rinil za mizo. — Iz ljudske pesmi je vzeta glagolska metafora: Četa iz devete dežele je pridrčala pred grad (MBiDk) Nekoliko manj pogostna od glagolske je i m e n s k a m e t a f o r a. Navadno ima funkcijo ponazar janja : Oratoriji so pri deci po mnenju veščih žena vedno zunanje znamenje notranjega neredu. (NmB) — Ora- torij j e otroški jok, notranji nered pa je slaba prebava oz. črvičenje po trebuščku. Milčinski pripoveduje o svoji hčerki, zato imajo metafore čustven in ljubkovalen prizvok: Najra jš i izvaja dve skladbi, ki ju že dodobra poznamo. Prva je : Jutranj i spev samokolnice in se pričenja : E-e-e-e, druga pa, v velemodernem duhu zloženi oratorij Sv. Jokonda, se intonira miže, s štirioglatim gobčkom in doli zavihano spodnjo ustnico. (NmB) — Prece j izviren in liuniorcn je nasleden primer: Pomenek s tremi kilami človeštvu in nekaj čez ni tako preprost. (NmB) — Te tri kile so seveda avtorjeva hčerka. Zelo izviren je izraz za planinstvo: To so slabi nasledniki enostranskega gojenja vertikalne turistike! ( W i m ) — Svojo novo kuharico ima Milčinski za tako neumno ženišče, da jo imenuje kur nooa žioal: Moja nooa žioal mi je zbolela. (Nž) — T e j oznaki primerno ta nova žival tudi kuha: Nrp.: Sioa luža in neoesekaj notri: to je juha (Nž) — Ali pa mrko močvirje, plašno zro iz njega nejasna telesa: to je golaž. (Nž) — Včasih se Milčinski norčuje iz že ustaljenih metafor. V Smrtni kosi se posmehuje pompoznim in vsebinsko praznim govorom: Neizprosna smrtna kosa ga j e pobrala baš od obeda, ki ga j e užival v krogu neutolažene svoje vdove, dame v naj lepših letih z dobro ohranjeno opravo za tri sobe in sredi hvaležnega potomstva. (Sk) — P e r s o n i f i k a c i j e imajo največkrat humoristično vlogo: Nič ne dvomimo, da kima umetnikoma še vrlo lepa bodočnost... (KK) — Tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci — k a j mislite! — in ne pamet: takšni so. (BiB) — V zadnjem primeru je Milčinski pravzaprav razširil že znan frazeologem biti skregan s pametjo in tako je dobil stilem novo vsebino, ki deluje hu- morno. Pogoste so personifikacije, ki so znane iz vsakdanje govorice in so na meji ničte stopnje: Me je bila usoda orgla za par dni na naš jug . . (Oag) — . . . španskega kral ja je pripeljala pot skoz ubožno našo vas . . (T) — . . . da se mu je bridka žalost naselila v domorodnem srcu. (OKr) — V prenesenem pomenu je treba razumeti stavek, v katerem Milčinski trdi, da ima »še celo skladnico (sanj) na razpolago, dobro asortirano, sanj vsake vrste, po vsaki ceni, za vsak okus« (Sa). San je so popredmetene, kot drva so zložene v skladovnico in mogoče j ih je celo kupiti. Takšno razvrednotenje sanj je satirična ost teksta, v katerem Milčinski persiflira Cankar ja . Podobno p o p r e d m e t e n j e p o j m a je tudi v primeru: Pravi jo : zbrani so samo somišljeniki in ti prineso prepričanje in tobak že s seboj v gostilno. (Rp) — Prepričanje je nenadoma na istem nivoju kot tobak in s tem je tudi razvrednoteno. V Ptičkili brez gnezda želi Milčinski predvsem vzgajati. Temu na- menu služijo tudi p r e g o v o r n e m e t a f o r e : Jest boš imel dosti, nič se ne boj, ampak ubogati moraš — kdor ne uboga, ga tepe nadloga. (T) — In ker slab zgled ko j najde posnemovalcev... (T) — . . . i n ker drugič kruh drugod vedno boljše diši kakor doma. (T) — Včasih pa vplete pregovor v pripoved zaradi humorja: In čakal je še tisti, ki je s češnje padel. (Zg) Po opaznosti so na isti stopnji kot pregovorne metafore tudi s t a 111 i p r i d e v k i : . . . i n nikoder drugod nego v beli Ljubljani. (GM) — Vesoljnemu soetu da je na razpolago moja ideja . . . (Oag) — Največ je stalnih pridevkov v pravljici o mladi Bredi, in sicer so preneseni v prozo iz ljudske pesmi: . . . p r e k o polju drži uglajena cesta, za cesto se dviga beli grad. (MBiDk) — . . . in izlila jo je v zeleno travo in na trdo skalo. (MBiDk) — . . . vedi me v svetlo kamrico na mojo belo posteljco... (MBiDk) — Kot stilotvorno sredstvo služijo Milčinskemu tudi k l i š e j s k e f r a - z e , ki so običajne v splošno občevalnem jeziku: D a sem gospodom pri »meščanski stranki« trn v peti, ki ga bi na j ra jš i v žlici vode utopili, v e m . . . (MzAP) — »V krogu mojih pri jatel jev!« — naj jih koklja brcne... (MzAP) — . . . k a d a r smo ga imeli pod kapo. (Dvk) — Zato pa tudi v es svet pometa z nami! (Dvk) — Človek nima desetih rok, da bi na vse strani s t r e g e l . . . (M) — Milčinski uporablja te fraze povsod, tako v resni kot v humorni pripovedi. Z njimi želi ustvariti pristnost in neposrednost, ki smo je vajeni v vsakdanjem govoru. B e s e d z z a m e n j a n i m p o m e n o m je v 35 besedilih pri- bližno 160. Take vrste besede imajo najpogosteje ponazorovalno vlogo. Z njimi se avtorjevo podajanje resničnosti skrči. To lahko doseže na tri načine: z met oni mijo, sinekdolio ali antononiazijo. M e t o n i m i j e Razred pa je drvel iz klopi, da pobira, pa je neusmiljeno pričel k i l i a t i . . . (Sgr) — In javnost na j sodi! (MzAP) — Le malo še in omotica objame parter in lože. (Litv) — Seveda so iz klopi drveli učenci, sodili bodo l judje, omotica pa je objela ljudi v parter ju in ložah. Milčinskemu svetujejo »naj si omisli novega »Kniggeja« ...« (MzAP), in avtor ve, da si mora kupiti knjigo o lepem vedenju, ki jo je napisal Adolf Knigge. Za zamenjavo avtorja z delom gre tudi v naslednjih primerih: Če bo tako pisal, ne bo prišel v Grafenauerja. (Sli) — . . . v s i Zvoni in kresovi, oba Wolf a in Pleteršnika sta mi že polna tega stisnjenega bil ja. (Okoz) — Za nasprotje med živini in neživim elementom gre v naslednjem pri- meru: Jako mi je žal, toda ni pomoči in prizadeta gospoda upoštevaj brez nadaljnega obvestila in me črta j v svojih knj igah! (Sk) — Tu ime zamenjuje osebo. Miselnemu obzorju kmečkih ljudi je prilagojena meto- nimija v stavku: Pobrisal je obisku stol in stopil zapirat kamrina vra- t a . . . (GM) — . . . j e ponovil košati obisk ... (GM) — Y zadnjem primeru daje občutek pristne kmečkosti še prilastek košati. Ta obisk je namreč Lončarka, Mickina mati. Y sobi sta samo ona in krojač, ki j e tili, po- hleven človeček. Z nekakšno nedoločno označitvijo Lončarke doseže avtor nasprotje med samozavestno materjo in konformističnim krojačkom. S i n e k d o h e Pozornost vzbuja uporaba ednine namesto množine: Po pravici ju je obsipalo navdušeno občinstvo z viharnim ploskom. (KK) — Tik do mesta segajo prostrane šume, po njih še prebiva medved, kosmatin. (Oag) — . . . na čigar поте sluznice j e bilo menda vlažno vreme zadnjih dni zelo neugodno v p l i v a l o . . . (MzAP) — Običajno govorimo o nosni sluznici Zdi se, da je Milčinski spremenil ednino v množino, ker je ta človek tako smrkal, da bi lahko imel več nosov in seveda tudi več sluznic. Gre torej za intenziviranje. Komičen je naslednji primer: Sosedje so ga zavi- dali, pa se jim je ponoči umaknil izpred oči in si j e za spomin in pleme s seboj vzel nekaj parkljev iz vsakega hleva in kar h parkl jem spada. (BiB) — T a Butalec je seveda vzel cclo žival. Avtorju sinekdolm služi le za to, da doseže humoren učinek. Za t. i. pars pro toto gre tudi v pri- meru: . . . in- so si tam postavili ognjišča. (Bi) — To pomeni, da so se tam naselili in si postavili hiše. A n t o n o m a z i j e Ni da bi govoril: sami Sherlock Ilolmesi se mi sanjajo. (Sa) — San ja se mu namreč o slavnih detektivih. Tako mislim: noben Valjhun, noben sin Kajiimara lega ne bo vzdržal, vsi bodo osramočeni se potuhnili z zbo- rovanja. (Rp) — Valjhun, sin Kaj t imara j e pač vsak Slovenec. Toda poudarjati sem hotel zgolj, da nimam niti nagnenja niti sposobnosti za vlogo Don Juunu. (MzAP) — Govoreči torej ni nikakršen ljubimec. S podobnimi primeri Milčinski poudarja pomembnost stvari ali pa, kot v zadnjem primeru, pove določeno značajsko lastnost, ki je ob primeri s slavno osebo še nazornejša. Tropika je precej stereotipna, čeprav so tudi izjemni primeri. Dosti je tropov, ki so skoraj na meji ničte stopnje. Večinoma gre za trope, ki se uporabl jajo v vsakdanjem govoru in so opazni pravzaprav le zato, ker so običajni za govorjeni jezik, zdaj pa j ih bralec vidi napisane. Milčinski uporablja besede s prenesenim pomenom in besede z zame- njanim pomenom za označevanje afeklivnih stanj, včasih pa z njimi poudarja nenavadnost situacije. Pogosto gre obenem še za hiperbolo, včasih za evfeinijo. Glede na tematiko se tropika pri lagaja duhovnemu obzorju pripove- dujočega. Ko gre za vzgojno delo, j e več pregovorne metaforike, ko gre za satiro, je polno ironičnih glagolskih in imenskih metafor, komparaci j in personifikacij . Približevanje k splošno občevalncmu jeziku je vidno v pogostih klišejskih frazah iz l judskega jezika. Nekateri tropi tudi ne morejo skriti, k a j j e avtorjev osnovni poklic. Čeprav j e klišeiziranost očitna, imajo včasih stereotipne metafore veliko predstavno moč, in sicer takrat , kadar avtor npr. kakšno l judsko rečenico poživi z novim stilističnim elementom. Običa jno ima taka po- pestritev kl iše ja komičen učinek. Metonimije in sinekdohe so večinoma iz vsakdanjega občevalnega jezika in imajo ponazorovalno vlogo, z antonomazijami pa pisatel j na j - večkrat karikira znane osebnosti ali pa gre enostavno za skrčeno poda- j a n j e določene predmetnosti. Inverzi je Inverzi j j c v 35 besedilih približno 617. Glede na to, k a j se v povedi premenjuje , ločini dve vrsti inverzi j : makrosintagmatske in mikrosintagmatske. 1. M a k r o s i n t a g m a t s k e i n v e r z i j e Na jbol j pogosto j e invertiran glavni stavek v odnosu do odvisnega. Y glavnem stavku potem običajno pride do mikrosintagmatskih inverzij . Če si plačala kak račun za veselico, te vprašam. (M) — Stilno nevtralno bi se ta stavek glasil: Vprašam te, če si plačala kak račun za veselico. T a k a inverzi ja ima smisel le, če gre za poudarek. Iz sobesedila izvemo, da J e r a j sumi ženo, češ da j e ona vzela denar, ki bi ga morali dobiti na veselici. Gospa Jera jeva se razjezi, zato mož nekoliko omili svoje su- mničenje in poudari, da jo vprašuje le po tem, če je plačala kak račun za veselico. Podobni primeri so še: Da sem ga namenil za tri leta v vo- jake , sem že povedal. (Vgz) — T a k e vrste inverzi ja j e neke vrste prete- r ic i ja , ki je pogosta v občevalnem jeziku. Pomembnejši del sporočila je na prvem mestu v naslednjih inverzi jah: Kako se drug drugega po- zdravl ja jo, j c že taka tajnost. (S) — Ali je Urša Plut zapustilu ka j potomcev, j i ni bilo znano. ( IUP) — Drugačen lip inakrosintagmatskili inverzi j j e naslednji primer: Naj me kokl ja brcne, če j e bil denar njen, ki ga j e vrnila. (M) — Stilno nevtralno bi bilo: Naj me kokl ja brcne, če j c bil denar, ki ga je vrnila, njen. Invertiran prilastkov odvisnik deluje sicer okorno, vendar poudarja, čigav je bil denar. — Makrosintag- matske inverzije niso pogoste in imajo nižjo opaznostno stopnjo kot mikrosintagmatske. 2. M i k r o s i n t a g m a t s k e i n v e r z i j e Tu gre za zamenjano mesto stavčnega člena in naslonk. Pogosto je p o s t p o n i r a n j e p r i l a s t k a , ki navadno izraža afekt. Kocmur se liuduje na občinske može: Škrici salamenski, j im bo že pokazal! (GK) — Mati Lončarka na pol v šali na pol v jezi imenuje svojega bodočega zeta sema šemasta (GM). Butalec pa pravi Tepanjčanu: Strela skrtačena, če mi uganeš in poveš še to, kako je ime moji ženi Katri, pa ti dam še ženo povrhu, kar tvoja na j bo! (KssBT) — Ta besedna zveza je precej izvirna glede na vrsto klišejskih zvez kot: Podobico Matere božje j e bila pre- rezala na dvoje. (GM) — Oče nebeški! (GM) — . . . kajne, miška moja, midve bova že iz stekleničice pupali, ko pride najin čas. (GM) — Starinski oz. ironični prizvok imajo prilastki za odnosnico v stavkih: Pa tudi hlače njegooe so vredne, da se omenijo . . . (Muh) — Y lučanju kamenja so se že od nekdaj odlikovali paglavci muhoborski. (Muh) — Rahlo grotesken je primer: Krohot peklenski! (Ter) — Priredno sestav- ljeni prilastki so redki: Omenjeno bodi, da imam glas prepričljio in ozirajen. (Rp) — S takim besednim redom Milčinski poudarja obe lastnosti svojega glasu. V pravl j ici o mladi Bredi j c več postponiranih prilastkov, znanih iz ljudskih pesmi: To ni meglica, mlada Breda, to je sapa konj, ki j ih j c polna steza zelena. (MBiDk) — Skr i j se v skrinjo slikano... (MBiDk) — Čustven odnos govorečega do ogovorjenega izraža vrstni red prilastek — odnosnica — prilastek: »Hčerka, ljuba hčerka moja,« j e rekel, »pripravi se, danes si stara 16 let.« (MBiDk) — Posebno funkcijo ima prilastek za odnosnico v primeru: »Beži no, pastirček be- tleliemski!« j e rekel Zoran. (Sa) — T a k naziv tistega, ki mu je name- njen, ponižuje in ga prikaže kot naivneža. Slabšalnost je povečana še s pomanjševalnico. Pogosto je invertirano prislovno določilo. Za a n t e p o n i r a n j с d o l o č i l a gre v telile primerih: Plaho se je oziral objokani Tonček po novem, tesnem domovanju . . . (T) — Možak je pi jan in po cesti razgraja. (Ter) — Bridko je bilo slooo od mame. (Pgk) — Tako preme- njeno prislovno in povedkovo določilo podpira čustveno doživljanje do- ločenega dogajanja ali pa poudarja nenavadnost situacije. Podobno funkcijo imajo inverzije tudi, kadar je p r i s l o v n o d o - l o č i l o v ji o s t p o z i с i j i glede na povedek: Mel si je oeselo roke. (Ter) — Ni se mogel prelivaliti, kako se mu godi dobro... (Pgk) — T a stavka bi izgubila svojo ekspresivno moč, če bi bil besedni vrstni red v n j ih nevtralen: Veselo si j e mel roke, Ni se mogel prelivaliti, kako dobro se in ti godi. Nekako uradno in skoraj svečano zvenita stavka: To j e tista žalostna slovenska rana, ki polagamo svoj prst vanjo! (KK) — Včasih take inverzije nimajo posebne funkci je in so zgolj posledica veznika na začetku povedi: In je narezala vmes debele kose slanine . . . (BiB) - Da poveča ekspresijo, Milčinski premenjuje mesto predmeta. Misel- nemu obzorju preprostega pi jančka je prilagojen a n t e p o n i r a n o p r i s l o v n o d o l o č i l o v stavku: To pa neprijetno dirne po zaužitem alkoholu ojačeno samozavest pi jančka, ki smatra zaradi tega za potrebno izjaviti, da je tri leta cesarja služil in da pozna postave. (Ter) — Na- vaden vrstni red: da je cesarja služil tri leta, nikakor ne bi imel tako ljudskega prizvoka, kot ga ima stilno zaznamovan besedni red. — Stavek V igri je pogrešala logike bi bralec najbrž sprejel kot običajno, ne po- sebno pomembno dejstvo, zato je avtor predmetu spremenil mesto in s tem opozoril bratca na ironični element, ki se skriva v povedanem: /L/ogike je pogrešala v igri... (Litv) — Čustveno zavzetost ob določenem dejanju izraža inverzija: Če kar treščiš vame z vprašanjem, potem se- veda ne morem odgovoriti — še svoje lastno ime bi pozabil tisti hip. (Okoz) — Poudarno funkcijo ima inverzija v stavku: Govor ima pod- pisani pripravljen in spisan na čisto in je prima, brezkonkurenčna roba. (RP) Obratne inverzije, torej gre za p o s t p o n i r a n p r e d m e t , so v naslednjih primerih: Držal se je Tončka še kmctski duh. (T) — . . . da se sučejo po tvojih očetovskih ukazih in govore, kakšne jih učiš besede. (Vgz) — V obeh primerih gre za čustveno vlogo inverzije. Podoben je pomen inverzije, kadar je p o s t p o n i r a n o s e b e k : Pa j i tako reci, da sva se skregala midva in šla narazen. (GK) — V stilno nezaznamovanem besednem redu osebek ne bi imel takega poudarka: Pa j i tako reci, da sva se midva skregala . . . — Ločila sta se, ker je poklicala Jera Milana, na j pride, da se ne prehladi. (T) — Zdi se, da j c avtor naj- pre j pozabil povedati, kdo je poklical, nato pa je osebek dodal. Stilna zaznamovanost je opazna, kadar je o d n p s n i с a l o č e n a o d p r i l a s t k a . Pisatel j daje takim stavkom posebno pomembnost: Lepo imaš hčer! (GK) — Vrinjeni povedek med prilastkom in odnosnico pove, da ta hčer pravzaprav ni lepa, in da je stavek mišljen ironično. Čustveno prizadetost osebe, o kateri pripoveduje, izrazi, avtor s stavkom: V veliko j i j e bilo zadoščenje, da sta se sredi njenega samaritanskega dela vrnila gospod in gospa, trudna, vendar še veselo razigrana. (M) — Začudenje nad nenadoma razkritim dejstvom se skriva v stavku: Devet- deset imam kil! (Nž) — Ponos pa veje iz trditve: Rodbinski sem oče. (Rp) — Pisateljeva hčerka mora biti res bistra, saj da učitel j ica svoji izjavi poseben poudarek: »Veseli me,« je rekla, » j a k o nadarjeno imate hčer.* (Okoz) — Pisatel j je ogorčen nad tem, da se Hrvati nauče od Slo- vencev samo kletvic: Sakramenskega se nauči hudiča in potem meni, da je kos slovenščini v jeziku in pismu, toliko da, plačivši biljeg, ne za- hteva o tem uradne svedočbe. (SH) — Podobni so primeri, k jer je r a z d r u ž e n a p r i r e d n a z v e z a : Ni se mogel prelivaliti, kako se mu godi dobro: gledališče imajo in godbo... (Pgk) — Moj oče in tooj sta si jezik kazala čez planke. (T) — Preprosti govorici kmečke ženske odgovarja besedni red v primeru: >Vina sem ti prinesla, kruha in kuro,« j e rekla m a t i . . . (GM) — rej- nice so drage, mleko stane in milo... (GM) — Večji poudarek na drugi del priredile zveze pride v naslednji inverziji : Zeno ima in nepreskrb- ljeno deco in je pristne l jubljanske k r v i . . . (GK) Kot inverzija se čuti tudi p o s t a v l j a n j e p o v e d k a n a z a - č e t e k a l i n a k o n e c s t a v k a : / I / m a pa Hilda še mlajšega brata Frica, ki se slabo u č i . . . (Ter) — /S/edaj se pa bojim, ali se nisem s svojo izjavo prenaglil, in ka j Hilda poreče. (Ter) Z n e n a v a d n i m m e s t o m n a s 1 o n k se Milčinski približuje pogovornemu jeziku: Je prišel torej Kranjec v Zagreb in je bil trden . . . (OKr) — Je oprašal c a r . . . (BiB) — Je odgoooril ž u p a n . . . (BiB) — V teh primerih gre za tipično razgovorno uporabo pomožnika pred po- vednim glagolom. Nenavadno mesto pomožnega glagola je tudi v stavku: Kajti je misel, ki jo kanim sprožiti, pomembna. (Oovb) — Gre za pouda- rek, ki bi izgubil svojo moč v stilno nevtralnem stavku: Ka j t i misel, ki jo kanim sprožiti, j e pomembna. — Klitika je lahko tudi zaimek: Ga vprašajo doma, kako je bilo po svetu. (OKr) — Prece j opazna so ne- običajna mesta členkov in nikulnic: Obtožencu se pa na celi aferi na j - znamenitejša zdi njegova pijanost. (Ter) — Ali bi pa bilo mogoče, ga spraoiti v drug boljši zavod . . . (Pgk) — Sicer pa je pridna in skrbna, in preden je odšla domov se zdraoit, se je že sama pobrigala za začasno namestnico. (Nž) — Naj prizanese meni in mi ne bo mar, če junaka makar opl juje . . . (Vgz) — Milčinski zelo pogosto postavlja zaimek med kakovostni pridevnik in samostalnik. Gre torej za i n v e r z i j o v l e v e m p r i l a s t k u . V slo- venščini vel ja pravilo, da stoji svojilni zaimek pred kakovostnim pri- devnikom, zato obratna stava deluje stilno zaznamovano:5 Živahni moji spremljeoalki se je kmalu zopet razvozlal jezik, trudni moji možgani so se pa vdali apatičnemu ž d e n j u . . . (MzAP) — /K/rasen človek, kudar 5 Jože Toporišič: Skj 4, Ma, 1973, str. 174. tako v čaru smelih svojih brk in podjetne svoje frizure sloni v durih brivnice. (Muh) — Podobno je s kazalnimi zaimki: Globoki ta aforizem mi je omamil možgane . . . (Ter) — Tisti hip je zapazil, da smatra vajenec Peter rodbinski ta prizor za ugoden povod lastnemu počitku. (T) — Take primere najdemo že pri Tavčar ju. Zanimiv je primer, v katerem gre za nenavadno mesto kazalnega zaimka, obenem pa je odnosnica sredi dveh prilastkov: Nesrečni koder ta pogumni! (Vgz) — S stilno nevtralnim besednim redom bi se stavek glasil: T a nesrečni pogumni koder! Milčinski uporablja še posebno vrsto inverzij, ki niso inverzije v pravem pomenu besede. Gre za invertirane besedne zveze, ki so zelo znane. Milčinski pa j ih preobrne v frazeologeme s stilno nevtralnim besednim vrstnim redom: Od priznane strani se j e bila svoj čas izrekla pikra sodba o vremenskih prerokih, ki so se kratko malo pozvali, da gredo žvižgat rakom. (Oovb) — Znana je namreč Prešernova besedna zveza vsi pojte rakom žvižgat. Morda ob tej ugotovitvi nekoliko prece- njujem vedenje bralca, vendar mislim, da je bil bralec, ki so mu bili ti podlistki namenjeni, vsaj toliko literarno izobražen, da je lahko deko- diral frazeologem žvižgat rakom. — Podobno je še z nekaterimi besed- nimi zvezami, ki so pogoste v ljudskem jeziku: Naj me blagovoli takoj brcniti koklja, če ni sledeča historija skoz in skoz resnična, ne dosti manj . (GM) — Sola in cerkev bosta storili svoje, naše visokostoječe časopisje svoje in žena in jaz tudi ne bova križem držala rok. (NmB) — Takšen poseg v ljudski jezik napravi pripoved bolj knjižno, obenem pa postane pripovedovanje bolj živo. Inverzije imajo najpogosteje poudarjalno vlogo, torej j e premaknjen poudarjeni stavčni člen. Včasili želi Milčinski z invertiranim besednim vrstnim redom opozoriti bralca na manj važno stvar, včasih poudarja nenavadnost dejanja , spet drugič so inverzije brez posebne funkcije. Inverzije rade povečajo ekspresivno moč povedanega ali pa izdaja jo čustveno prizadetost govorečega. Pogosto so inverzije posledica posebne stave naslonk, ki stoje na začetku stavka. Milčinski večkrat uporablja razgovorni pomožnik, ki je posledica afekta ali pa hoče z n j im samo posnemati vsakdanjo govorico. Veliko je šablonskih inverzij tipa miška moja, in inverzij prilastka: šema šemasta, ki so znane že od Jurčiča dalje. Manj opazne so makrosintagmatske inverzije, k jer j e premaknjen glavni stavek v odnosu do odvisnega. T a k a zamenjava nastane zaradi afekta ali pa pri pretericiji . Ostalo Poleg že obravnavanih stilnih sredstev je še vrsta jezikovnih malen- kosti, ki so prav tako stilotvornega značaja. Težnjo k pogovornemu jeziku je opaziti v uporabi t. i. č u s t v e - n e g a d a t i v a i n t o ž i l n i k a t e r p o g o v o r n e g a z a i m k a . Z dativom naslonskih oblik avtor čustveno obarva sporočilo: N a j mi baba še kda j pride in me prosi na posodo! (M) — Žalostna nam ma jka ! (KK) — Včasih pa gre samo za pogovornost: Grem, pa mi pridejo nasproti gospod korar M e j a č . . . (GK) — Še večja je stopnja pogovornosti v upo- rabi tožilnika: Urezali smo jo čez Št. Rupert na Mokronog. ( W i m ) — Kranjcu se Zagreb zameri, pa jo useka proti domu. (OKr) — Primera za pogovorni zaimek pa sta: Ti, čuj , glej naše literate! (Sa) — Vi, Jera, pazite na svoj jezik! (M) — V obeh primerih gre za čustveno priza- detost. Pogovorni so tudi č l e n k i kot na primer: V Trstu da imajo hišo, se j i pravi najdenišnica. (GM) — No, Mici, zdaj pa le povej gospodu, kam da misliš in kako! (Pgk) Tipično pogovorna j e s t a v č n a s t r u k t u r a z d v e m a s p r e m n i m a s t a v k o m a : In sem mu stoar razložil: »Kdor si ne snaži nohtev,« sem dejal, »da se mu s v e t i j o . . . (S) — T a k sintaktični vzorec se pogosto pojavl ja v govoru ljudi, ki hočejo svojo trditev oz. spo- ročilo podkrepiti: Zena je odgovorila: »Nak,« je rekla, »le za skavta se pripravlja.« (S) Poudarili in hkrati humorni značaj imajo p 1 e o 11 a z 111 i. Milčinski hoče poudariti, da je stvar, o kateri piše, resnična in da ne bi kdo po- dvomil, pravi: Jaz sem sam in osebno imel tiste sodne spise v rokah, čez 400 listov že obsegajo in prebral sem jih vestno in preudarno od konca do kraja. (IUP) — Da gre samo za poudarek je vidno iz besedne zveze od konca do kraja, ki je nesmiselna, sa j je konec isto kot kraj . Mišljeno je seveda od začetka do konca. Verjetno gre za pomensko zamenjavo z rečenico, ki j e znana iz ljudskega jezika na oseh koncih in krajih. — Podoben primer j c : Jaz pa, ki mi glasba tudi ni čisto tuja in sem osebno in na sooja ušesa čul in uspešno prestal dva o r a t o r i j a . . . (N111B) — S tem pleonazmom avtor opozori bralca na dejstvo, da je slišal dva oratorija, kar ni kar tako, in da se j c temu vredno čuditi. Ko oponaša govor pol izobraženega meščanstva, uporablja Milčinski med osnovnim besedilom še b e s e d e , k i s o v s e b i n s k o p r a z n e : Šola je steber človeške družbe in sploh in i и k o dalje, kakor že rečeno. (Okoz) — Sporočilo, ki gu ta stavek prinaša je samo: šola je steber člo- veške družbe, pa še to je stereotipna fraza. Zadrego gospodarja, ko pride v Kocmurjevo stanovanje, izraža zveza besed in kaj sem hotel reči, čeprav natanko ve, da hoče denar: In k a j sem hotel reči — pri te j priči denar ali pa mi gresta vun! (GK) — Pisatel j se ne spominja natančno, k a j j e pripovedoval gospod okružnik, zato to pove takole: Je npr. pri- povedoval gospod okružnik kaj vem kaj in je dejal, da to ni njegov cef. (Gag) Y vsakdanjem pogovornem jeziku pride pogosto do a n a k o 1 u t a. Ko začne govoriti, pripovedovalec še nima izdelanega sintaktičnega ogrodja in tako pride do neskladnosti. To se dogaja tudi Milčinskemu, in sicer ne zavestno, kar je v pisanem jeziku lahko le jezikovna površ- nost, če seveda tak anakolut nima določene funkci je : Svojega junaka, mladeniča iz gorskega zakotja — z najs i ja jne jš imi vrlinami telesa in duha sem ga bil opremil, lepo dušo mu vdahnil v prikupno vnanjost. (Vgz) — Zdi se, da je avtor pozabil, k a j je hotel povedati. Tudi iz sobe- sedila ni razvidno, kakšno misel na j bi ta stavek prinesel. Neke vrste anakolut je tudi: kako j i je ime, ne vem; povedala mi ga ni, meni pa se ne ljubi jo izpraševati po njem. (Nž) — Za neskladnost med začetkom in nadaljevanjem stavka gre tudi v primeru: Te in take naprave in pripo- močki — kdo jamči za njih sposobnost, kdo j im jamči tudi le za voljo točnega poslovanja — ko so brez prisege, brez sleherne zaobljube naši majki Jugoslaviji! (Ooivb) Z e v g m a je navadno znak slabega stila, Milčinski pa jo spretno izkorišča kot del humornega inventar ja: Vem, da nekateri profesorji in take vrste l judje trde, da sta morje in Krk in da uspevajo tamkaj fige in ribe in pomaranče in parniki. (Sgr) — Podobna je tudi vezava dveh vprašalnic na en glagol: Jaz pa bom preudarjal in se posvetoval, ali in kaj bi se clalo storiti za fanta. (Pgk) — Isti povedek služi za različna dejanja v primeru: Eden je bil jetičen, drugi je imel nezvesto ženo, tretj i stanovitnega mačka, četrtega j c dražilo, da drugi več vedo nego on. Vsi so bili nezadovoljni, pa si niso lečili jetike, /.ene, mačka, pameti. (OKr) — Gre za nekakšno telegrafsko krčenje besedila, ki ima humorni učinek. V humorni inventar sodijo tudi različna d v o u m j a : Tuka j v Bo- hinju ne moreš štediti. (Pst) — T a stavek lahko pomeni, da ne moreš varčevati v banki, ali pa, da zapravljaš. Čeprav skavt Peter piše, kako ni mogel vložiti v hranilnico enega dinarja, si starša lahko mislita svoje. — Butalec pove grajskemu gospodu, ki gu sprašuje po kozi: Prodal, prodal, davno prodal, t ja čez mejo. Tam se je obrejila in je storila osla, ki ga imajo zdaj v graščini za sodnika. (BiB) — Osel je lahko žival, vendar v tem primeru Butalec misli na žaljivko za človeka. Milčinski izkorišča tudi g l a s o v n e f i g u r e , in sicer rimo, alite- racijo, onomatopejo in sinestezijo: To je bila omaka, pa nisem dognal kaka. (Nž) — Vse svoje dejanje uravnajte tako, da vas domovina pogre- šala ne bo! (Sk) — Ko vam to pismo pišem, si bridke solze brišem. (Pgk) — Funkci ja rime je utemeljena le v drugem primeru, v obeh ostalih stavkih pa gre zgolj za slučaj. V drugem stavku se Milčinski posmehuje praznim frazam, ki so j ih polni različni govori. Za podkrepitev ironije služi rima, ki na j klišejsko fraza še olepša in napravi sprejemljivejšo za poslušalstvo. Čisto slučajna je verjetno aliteraci ja: Kako prekoato in preieto pre- malo mu ponujajo zanjo. (Suh) — Živahnost dajejo besedilom onomato- pejski izrazi: Bomf! vrže buzdovan na mizo in sede. (KMar) — t Huit!« mi je zažvižgal založnik, »huit! hodite z mano, imam idejo!« (KMar) — In potem se poslužujejo za svojo bahari jo še nezaslišano zanikrnega na- reč ja : »Perrrmejduš/« (Sh) — Toda mojster Pire je stresel glavo in rekel »brrr«. (M) — Sinestczij je malo: Enemu je podarila blesteč glas, dru- gemu krepko p e s t . . . (Ooivb) — Besedna zveza blesteč glas ni izvirna, zato tudi ni posebno učinkovita. Milčinski rad poveže d v a s t a v k a , k i v s e b i n s k o n e s o - d i t a s k u p a j : Pa ni ta profesor tista starina, ki ti jo pošiljam v škatljici, ampak je bil silno lačen. (Pst) — S tem vnese v poved komič- nost. — Pretresljiva vest o neizprosni smrtni kosi se tiče moje lastne, žal prezgodaj preminule malenkosti in je »smrtna kosa« jako lep izraz. (Sk) — Preseneti že prva oseba, da gre za neresno vsebino, pa potrdi še drugi del misli. Zelo redko rabi Milčinski t. i. p 1 u r a 1 i s m o d e s t i a e , zato je, ko se pojavi, toliko bolj opazen: Rekli smo, da ima resnica včasih prav prijazno l i c e . . . (Sgr) — Vprašanje je, če ima množina v tem primeru posebno funkcijo, ki bi se j i , glede na vsebino besedila, pisatelj lahko izognil. Utemeljeno vlogo pa ima raba množine namesto ednine v sati- rični kritiki, k jer se norčuje iz načina pisanja tedanjih kritikov: Zadnji Kocianov koncert v veliki dvorani hotela »Union« je žel v naših listih soglasno pohvalo. Zal, da se tej pohvali ne moremo pridružiti neomejeno. Naša časnikarska oest nas sili izjaviti, da s koncertom nismo bili v vsakem oziru zadovoljni, da srno bili deloma celo neprijetno dirnjeni in ogorčeni. (KK) Starinsko učinkuje o n i k a n j e : Naš gospod so se zredili (Nž) — Verjetno je bilo to stilno opazno že v času, ko je besedilo nastalo, sa j j e Milčinski želel poudariti, da je njegova kuharica, ki je prišla v mesto s podeželja, neuka. Obenem pa onikanje izraža neko pretirano spošto- vanje do gospodarja. Preprosti obtoženec onika svojega očeta in pred sodiščem pravi takole: /P/rašal j e namreč, po katerem paragrafu bo sojen, češ oče so mu doma povedali, da čim višji paragraf, tem nižja kazen. (Ter) — Milčinski sam pa rabi onikanje za osebe, iz katerih se hoče malo ponorčevati: Ta gospod so pač nekoliko preobilni za ozko- stružni potok in bo res treba regulirati enega izmed nj i ju . ( W i m ) — Komičen prizvok ima tudi gospoda v stavku: Vlado mi j e prišel povedat, da so odhajajoča gospoda potomci drugega deželnega jezika — sicer čisto normalni l judje, le smisla za ubrano petje, žal, prav nič nimajo . . . (Dvk) Zanimiva je t r a n s g r e s i v n a a d v e r b i a l i z a c i j a : Koder mu je izpod klobuka visel v čelo. (Vgz) — Običajno bi rekli: na čelo. Besedna zveza o čelo poudarja poseben položaj oz. lego kodra. T a zveza je še posebno opazna, ker se nekajkrat ponovi: Naj bo, sem dejal, na j ima poleg splošne telesne lepote še posebni kras mladega moža, koder v čelo. (Vgz) — V tem primeru gre seveda za elipso. Da poživi pripoved, Milčinski večkrat uporablja m e d m e t e : O, pravim, premislite svoje početje! (Vgz) — V tem primeru začetni o navaden stavek spremeni v stavek, ki je patetičen in rahlo ironičen. Avtor namreč tako svari literarne kritike. Pogovorno zveni medmet na začetku tegale stavka: No, Lončarka je vedela, zakaj ne s k o p a r i . . . (GM) — Doka j izviren je medmet liolaj: Holaj, liolaj, odprite ženinu, odprite svatom! (MBiDk) — Nekoliko starinski je nuj: Tebe volimo, nuj, skoči noter, nam boš medne hruške ven metal! (BiB) — T a medmet priganja in pomeni 'no daj ' . K živosti napisanega pripomore tudi k o l i z i j a č a s o v : Razred pa je drvel iz klop i, da pobira, pa je neusmiljeno pričel kihati in en basovski glas je dejal, da je to Gedeonov meč in kazen božja. (Sgr) — Pogojnik je zamenjan z indikativnim stavkom: da pobira proti da bi po- bral. Za čustveno prizadetost gre v primeru: Tepel se ne boni, seveda sili se umikam, ali L jubl jano si zapomnim! (Dvk) — ,Običajno bi bilo: L jubl jano si bom zapomnil. Preteklik je zamenjan s sedanj i kom v pri- meru: Še si ni bil docela svest Jera j črnih oblakov, ki se mu zbirajo nad glavo. (M) — Čustveno je opozorilo: Psa spuste nate, če se j im prikažeš! (GK) — Prihodnjih je zamenjan s sedunjikom: psu spuste nate proti />sa bodo spustili nate, in: če se jim prikažeš proti če se jim boš prikazal. — K večji oživitvi de janja pripomore klišejska fraza v sedanjiku sredi pripovedi v pretekliku: Vzorne in brez madeža sicer niso bile vžigulice niti tedaj, vsaka se ni vnela, ali na 6 do 8 jalovih je vendar prišla, ako Bog da, ena dobra, da si zapalil si cigareto, pa mirna Bosna. (Oag) Z n a t r g a n o p r i p o v e d j o , ki j e posledica nedokončanih stav- kov, je avtor hotel posnemati način govora Ane Poč: . . . po končanem komadu je dala duška svoji slabi volji z opazko, da sploh ta g o d b a . . . in tudi ta kapelnik . . . zakaj kaže hrbet tako odlični gospodi, ki posluša, in da se j i zdi, da je v Kamniku to vse bol j t a k o . . . (MzAP) — Govorno nemoč in zadrego izraža tudi tale primer: . . . in pove, da se je spomnila, da v p i s a r n i . . . in sploh . . . in zato je šla šele ob šestih z doma. (MzAP) — Tri pike označujejo artikulacijske premore. Tudi gospod Bertoncelj j e v zadregi, ko pride po stanarino in že vnaprej ve, da ne bo dobil denarja : Tako r a z g r a j a n j e . . . j e j j e j j e j . . . tak vik! Snoči, danes z o p e t . . . stranke se pritožujejo . . . moja hiša tega ni vajena . . . (GK) — Trojni pikčasti pomišl ja j spet označuje premore. Eno od stilnih sredstev je tudi p r e t e r i с i j a : In le oziri na časni- karsko dostojnost nam branijo, da ne rabimo edino primerne besede: škandal. (KK) — Avtor na videz noče povedati določene stvari, v resnici pa jo pove. O Ani Poč na primer pravi: K a j da ima znotraj v te j glavi je seveda drugo vprašanje — če bi bil količkaj hudoben, bi ji svetoval, na j se z njo nikar ne suče preblizu ognja. (MzAP) — Iz pogovornega jezika je znana preterici ja: Ne hvalim se rad, ali resnica je l juba Bogu — moj govor je tak! (Rp) Nekakšna prikritost in uradnost j c v u p o r a b i 3. o s e b e n a - m e s t o 1. : Pisatelj si umiva roke. (Vgz) — Glede na to, da je besedilo v 1. osebi, bi moralo biti : Jaz si umivam roke. — Podoben je primer: Zato tudi podpisanemu ni zameriti, da se ozira po zaslužku in se priporoča častitiin strankam kot govornik na shodih. (Rp) — Pisec se skri je za nazivom podpisani. Uradnost te izjave poveča še brezosebnost. Manj opazne so a n t i t e z e : Fant dela in ne ve, da dela; uči se in ne ve, da se uči. (Pst) — To mu je bilo včasi prijetno, včasi neprijetno. (Sgr) — Take antiteze nimajo posebne vloge. Opazna pa so s t o p n j e v a n j a : . . . in v sredo na seinanji dan sem že imel priliko, jili gledati iz oči v oči: male, micicane, angelske nedolžne pujske, ki se, rekel bi, še drže majkinega k r i l a . . . (Zg) — Avtor očitno pretirava, da poudari neke vrste oboževanje odojkov onkraj Sotle. — Prosil sem ga, rotil, pestil — zaman! (Vgz) — V tem primeru gre za naraščanje do pomišl ja ja, ki mu sledi upad. Za stopnjevanje gre tudi v primeru delne ponovitve: Resnično res! ( IUP) — Včasih intenzi- vira povedano tuja sopomenska beseda: Poraz katastrofalen! (Rp) — Zanimiva j c členitev po aktualnosti: . . . v s i so bili do kože mokri, car in njegovi ministri, strežaji in lakaji. (BiB) — Hierarhično lestvico poživlja še dvojna vezniška vezava. Milčinski je zelo pogosto uporabljal p a s i v. Naslov Išče se Urša Plut j e vzel kot primer za napačno rabo Breznik v svojo slovnico. Y Zbranih spisih so taki primeri popravljeni. Y nekaterih stavkih je pomen nejasen, ker se da pasiv interpretirati na dva načina: Vprašalo se je torej županstvo za leto in dan, kda j j e umrla rajnica. (IUP) — Lahko se je županstvo vprašalo samo sebe, ali pa so ga vprašali drugi. Primeri pasiva so še: Prosi se, da se strankarstvo odloži v garderobi! (Dvk) — Sumniči se mojo soprogo . . . (M) — V zadnjem primeru je osebek namer- no zamolčan, ker J e r a j noče kar naravnost povedati, na koga letijo njegove besede. Včasih pisatelj k o p i č i p r i l a s t k e : /VJisoka, okrogla, zelena, zaprašena peč pa je puhtela tropično vročino od sebe. (Ter) — Gre pravzaprav samo za naštevanje lastnosti. V tem primeru kopičenje nima pravega pomena. Opaznejši je priredim zložen povedkov prilastek, ki spominja na Cankar jev stil: Seveda se je udeležil izleta in je prišel domov lačen in naoclušen in je povedal, da je bilo jako lepo. (S) Kot humorno sredstvo izkorišča Milčinski tudi o k s i m o r o n : Begal je po sobi in si pulil plešo. (KMar) — Mož v najširšem pomenu besede, ne izključioši nobenega spola. (Ooivb) Opazne so še t u j e s t a v č n e k o n s t r u k c i j e : Mislim, da se vidim, mlajši. (Nž) — To pomeni: Mislim, da izgledam mlajši. — . . . po- tem so jo rezali vsi štir je domov, od starih dveh vsak enega izmed mladih pod pazduho. (M) — To je t. i. francoska stavčna konstrukcija. Čeprav nekoliko manj, pa je vendar opazna tudi raba k o n v e r z - II i h p r i d e v n i k o v : Te in take naprave in pripomočki — kdo jamči ra njih sposobnost . . . (Ooivb) Za prozo Milčinskega je značilna dnevna aktualnost, zato je v nje- govih podlistkih polno a l u z i j : Vsak človek ima pač svoj dar: temu se vsaka figa izpremeni v balado, drugemu vsak grižl ja j , naj j e še tako zoprn, v mast. (Nž) — Avtor namiguje na Aškerca in njegove balade. Očitno je, da Milčinski Aškerca ni cenil. Podoben ie namig na Cankar ja : Ti, čuj , glej naše literate; polovico vsake knjige — nič kot sanje. (Sa) — Obenem persiflira dekadentno poezijo in Zupančičev izraz bolne rože: Vzemi, te prosim, le Trudne rože v roke, v vsakem poglavju so sanje, beri j ih : po tri, štiri strani so dolge, imajo svoj lepi začetek in pametni konec, smisel in jedro in sploh literarno vrednost. (Sa) V Realni ponudbi kritizira poinpozne, a vsebinsko prazne govore in posnema izražanje polinteligence: Današnje razmere so jako gmotne in to v najslabšem pomenu besede. (Rp) — Beseda gmoten je nulušč uporabljena napačno. Nu Govekarjevo dramatizacijo Martina Krpana namiguje stavek: Kako hvaležna snov za ljusko igro s petjem in tudi konj bi lahko nastopil v n j e j glede na obrt rajničinega moža. (IUP) — У Govekarjevi priredbi j e namreč nastopala tudi živa kobila. — Skoraj v vseh satiričnih pod- listkih je prisotna kritika tedanje družbe. Milčinski rad čustveno obarva sporočilo, pa na j gre za avtorjevo pri- povedovanje ali pa govorijo literarni junaki. To dosega z dajalnikom in tožilnikom naslonskih oblik zaimkov oz. s t. i. čustvenim dativom in čust- venim tožilnikom. Tako čustveno barvanje sporočila približuje pisani knjižni jezik govorjenemu pogovornemu jeziku. Za vsakdanji pogovorni jezik so značilna tudi tale stilna sredstva, ki j ih pisatelj s pridom uporabl ja : členki, uporaba dveh spremnih stavkov, anakolut, pleonazmi, zevgma in preterici ja. Za anakolut se včasih zdi, da ni uporabljen hote, in da je zgolj posledica piščeve jezi- kovne površnosti. Zevgma in preterici ja imata humoren značaj . Pisatel j zelo rad v besedilo vplete kakšno pesmico, ki j e splošno znana, kot npr.: Ženin in nevesta, I pod mizo grile jesta, i na oilice jih na- tikata, / o usta jih pomikata. (T) — Taki vložki imajo precejšnjo komu- nikativno moč. Včasih avtor tudi sain naredi kakšno rimo, ki se zdi povsem slučajna. V pravljicah ohranja rime iz ljudske pesmi. To daje celotnemu besedilu poseben ritem. Rimo uporablja tudi, kadar se norčuje iz poetičnih ste- reotipnih parol. Živahno tekočo pripoved napravijo onomatopejski izrazi, ki glasovno slikajo določeno dogajanje. V humoristov besedni inventar sodijo tudi dvoumja. Gre za nekakšno po ovinkih povedano sporočilo, ki pa je v končni pojavnosti popolnoma enopomensko. V podlistkih ima Milčinski precej zavestno uporabljenih vsebinsko praznih besed, ker z nj imi pač posnema način govora določene družbe. V večini tekstov gre za avktorialni pripovedni položaj, torej je avtor vključen v pripoved in pripoveduje v prvi osebi. Včasih pa skrije svojo prisotnost na ta način, da uporabi t. i. pluralis modestiae, torej množino namesto ednine. Odnos preprostega človeka do soljudi, ki j ih spoštuje ali pa so so- cialno višje od njega, izraža onikanje. Lahko pa gre tudi za ironijo, ker pisatelj onika ljudi, ki niso vredni take časti. Včasih je avtorjev stil okoren. T a k a jezikovna okornost je posledica tujih stavčnih konstrukcij in kalkov. Vendar je kalk lahko tudi element pogovornega jezika. V takili primerih se niti ne čuti kot kalk in neslo- venska prvina deluje dokaj funkcionalno. Okornost povzroča deloma tudi pogosta raba pasiva. V vseli krajš ih sestavkih je čutiti neko skrito semantiko, namige na določene osebe, dogodke, ki so morali biti takrat zelo aktualni, danes pa so žal izgubili ostrino. Natančne opombe bi morda vsaj nekoliko pove- čale zanimivost za povprečno izobraženega bralca." Milčinski napada tipične napake predvojne družbe, siromašno oto- pelost polinteligence in birokratskega meščanstva, norčuje se iz stran- karstva, iz pompoznih govorov, iz kulturnih kritik, ki so vsebinsko prazne, ker kritiki nimajo pojma o predmetu svojega pisanja. V njegovih iluzijah se da spoznati Aškerca, Cankar ja , Antona Kodra. Gangla, Prešerna, škofa Jegliča in morda še koga. Te persiflaže, začinjene s hu- morjem, so precej opazne, čeprav niso direktne in neposredne. Njihova opaznost je prav v skriti semantiki. Y tem je Milčinski res mojster. Važen element stila Frana Milčinskega je še ironija. V njegovem načinu pisanja je polno različnih duhovitih miselnih drobcev, hote za- menjuje vredno z nevrednim, pozitivno z negativnim, o določeni stvari govori zelo laskavo, v resnici pa misli obratno. Prikrit posmeh je osnova njegovih podlistkov. Ob koncu se zastavlja dvoje vprašanj : ali je sploh mogoče do kra ja izčrpati temo, ki jo nakazuje naslov razprave, in če je mogoče, do kakšne mere je to uspelo? Na prvo vprašanje je odgovor jasen: v okviru raz- prave, kakršna je moja, je izčrpnost nemogoča. Verjetno bi bila nemogoča tudi v okviru širše zasnovane razprave in le elektronski stroji bi lahko napravili popoln in dokončen pregled stilotvornili sredstev. To je tudi del odgovora na drugo vprašanje, nadal jevanje pa naj bo naslednja sinteza. Pregled stilotvornili sredstev je pokazal, da Milčinski pravzaprav ni tako izviren, kot bi se utegnilo zdeti na prvi pogled. Ko govorim o izvir- nosti seveda ne mislim na tematiko, ampak na stil'. To j e še najbolj opazno pri tropiki. Milčinski namreč uporablja že oblikovane stileme, in sicer take iz živega govora, delno pa tudi take, ki imajo izvor v umetni književnosti. To, da uporablja elemente živega govora, j e sicer pozitivno, vendar je za tisto, čemur pravimo umetniška ustvarjalnost, verjetno pre- malo. Nimam nuincna razvrednotiti proznih del Frana Milčinskega. Želim le povedati, da ci l j njegove literature ni v čim boljšem stilu in 0 Opombe Brede Slodnjiik \ obeh knjigah Zbranih spisov nikakor ne zado- stujejo, celo površne so in nedosledne, razen tistih, ki jih je prevzela i/, zbirke Cvetje in trnje, v kateri je opombe nekoliko natančneje napisal Anton Slodnjak. umetniškosti, ampak v kritiki in dnevni aktualnosti. To velja za njegove črtice in podlistke. Drugače je v povesti Ptički brez gnezda, ki na j bi bila vzgojni primer, in drugače j e tudi v Pravlj icah, k jer spreminja na- rodne pesmi v prozo. Najbol j samostojni in izvirni so stilemi v Butalcih. Milčinski uporablja vse tri socialne zvrsti jezika: knjižni jezik, na- rečje in sleng. Y knjižnem jeziku je v vseh stilemih opazna težnja k po- govornemu jeziku. Komičnost dosega tako, da osredotoči bralčevo pozor- nost na označujoče7 in mu enostavno ne pusti, da bi njegov miselni tok dosegel označeno. Beseda nenadoma ostane »gola« in Milčinski jo »oble- če« po svoje, torej j i doda nov pomen, ki je sicer znan, vendar pri določeni besedi zelo redko aktualiziran. Gre torej za besedni humor. Včasih je komika skrita tudi v posebni situaciji, v kateri se znajdejo ju naki. S stilističnega stališča je Milčinski vsekakor bogat avtor. Vrednost njegovega stila je v tem, da je jemal stileme iz pogovornega jezika, na- rečja in slenga. To je pravzaprav tisto, s čimer njegovi podlistki še danes pritegnejo bralca in ga zavaja jo na misel o piščevi izvirnosti. Pisal je v ribniškem narečju, uvajal v knjižni jezik ljudske popačenkc, kletvice in vse to v času, ko so ustvarjali Zupančič, Cankar, Kette in Murn popol- noma druge vrste literaturo. Poleg posebnega odnosa oziroma ne-odnosa do moderne označuje Milčinskega še neka značilnost, ki je v slovenski literaturi redka — to je njegov humor. Oboje postavlja Milčinskega v naši književnosti na posebno mesto. VIRI Fran Milčinski: Zbrani spisi I, II, Lj, 1960; Butalci, I,j, 1961; Ptički brez gnezda, DSM, Celovec, 1917; Pravljice, Lj. 1921; Cvetje in trnje, Lj, 1948. LITERATURA Jože Toporišič: Pripovedna dela F. S. Finžgarja, SM, 1964: Razgledi po sti- listiki in stilu, JiS, 1962/63; Stilnost jezikoslovnih kategorij slovenskega knjiž- nega jezika, SR, 1974; Joža Malinič: Slog in ritem Cankarjeve proze, JiS, 1956/57. 7 Po de Saussurju je beseda označujoče + označeno. РЕЗЮМЕ Обзор стилеобразных средств показал, что Мильчински не является в такой степени оригинальным писателем, как бы это могло показаться на первый взгляд. Когда автор говорит о оригинальности, он конечно не имеет в виду те- матику, а стиль. Это можно обнаружить особенно при разборе тропов, ибо Мильчински употребляет уже готовые стилемы живой речи, частично и такие, которые ведут свое происхождение из художественной литературы. Употребле- ние элементов живой речи — явление позитивное, но для художественного твор- чества оно самое по себе неудовлетворительно. Автор не намерен развенчать художественные качества прозы Ф. Мильчинского, он желает только показать, как целью его литературного творчества не было достижение наилушего стиля и литературности, а критика и повседневная актуальность. Последнее харак- терно для его очерков и фельетонов. В повести «Бездомные птенцы», в некото- ром роде нравоучительном произведении, положение другое, и в «Сказках», где писатель трансформировал народные песни в прозу, опять другое. Наиболее самостоятельными и оригинальными являются стилемы его юмореск «Бутальцы». Мильчински употребляет все три социальные жанры языка: литературный язык, диалект и сленг. При употреблении литературного языка появляется но всех стилемах тенденция к сближению с разговорным языком. Комичность соз- дается писателем посредством концентрации читательского внимания на озна- чающем,7 читателю не допускается постижение означаемого в мыслительном процессе. Слово вдруг становится «голым» и Мильчински придает ему новое значение, которое уже известно, но которое при определенном слове очень редко актуализируется. Мы имеем таким образом дело с словесным юмором. Стиль Мильчинского в самом деле очень богат. Его достоинства вытекают пз разнообразности стилемов, которые писатель находил в разговорном языке, в диалекте и сленге. Именно этим способом могли его фельетоны побудить ин- терес и при современном читателе и навести его на мысль о оригнналности его творчества. Мильчински употреблял и своем творчестве рпбнпскнй диалект, вводил в литературный язык народные искаженные слова, ругательства — все это во время, когда творили Жупанчич, Цанкар, Кетте и Мурн вполне протн- воложную литературу. Мильчинского характеризует наряду с его особым от- ношением или не-отношением до модерна еще в словенской литературе редко встречающаяся особенность — его юмор, из-за того и другого Мнлчинскн за- нимает в словенской литературе особое место.