Posamezna Številka 30 vinarjev.
Štev. 102.	v
f, v petek dne 16. mala 1919.
Leto I.
• Cm ta uta teta . I W—v h pol teta . * 30'-% .	. tetri leta . . 15.—. . so mesec . 5'-%
batttttra te wra»plit»o: Kopitar!«#« uHca Ste«. 8.  ■— ■ - — Tetteoe Ste«. 50. —...................
NEODVISEN DNEVNIK
tuširati: Eaestolpna pstttmla (72 mat Urala ta 3 M visoka ali ni« prostor) ta enkrat pa K 1*20. —• Poslana: Enostolpna petitvrsta K 1*—% — Izhaja nat dan. IzvzemSI nadeti« In praznike, ob 2. ari popoldm
Mirovni pogoji za Avstrijo določeni.
Sprejem nemško-avsfrijskih delegatov.
LDU Haag, 15. maja. (ČTU). »Hol-tands Nie«ws Bureau« javlja: Pogoji za Avstrijo so že določeni. Avstrijska dele* gacjja bo dobila en teden časa za proučevanje pogojev.
LDU Versailles, 15. maja. (DunKU) Kakor poročajo listi, je nemškoavstrij-sko delegacijo sprejel prefekt departe-^enta iti župan St. Germaina, pozdra-JA dr. Ilennerja in delegacijo v imenu "ancosko vlado in ji zagotovil, da jih "°do v St. Germainu vljudno sprejeli. Ur. Ren nor se je zahvalil za gostoli uh-
Rumunski delegati zapuste Pariz.
nost in za prijazni sprejem. Potem so odkazali delegaciji bivališča.
LDU Bern, 15. maja. (DKU) »Matin« zatrjuje, da se bosta mirovni pogodbi z Avstrijo in z Ogrsko obenem podpisali. Nedvomno se bosta sklenili dve različni pogodbi. Med tem, ko so Avstrijci že prišli v St. Germain, pa iz Budimpešte ni odšla v Pariz še nobena delegacija. Ogrska sovjetska vlada, ki je v stiski vsled romunskih in srbskih napadov, je v prene-sigurnem položaju, da bi mogla zastopati Madžare na mirovni konferenci.
LDU Dunaj, 15. maja. (C.TU) »Wic-»er Allgemeine Ztg.« poroča iz Franko-hroda ob Meni: »Bureau Europa Press« iz Berna iz rumunskega vira: Kakor poroča švicarska brzojavna
agentura, namerava Bratianu in vsa rumunska delegacija vsled sklepa sveta deseterice, po katerem se bo Banat razdelil med Srbijo in Rumunijo, zapustiti Pariz.
Nemci se hočejo braniti z orožjem.
LDU Nauen, 16. maja. (Brezžično.) V vseh delih Nemčije se množe protesti proti pariškim mirovnim pogojem, ki so nemško javnost globoko razočarali. Iz vseh obmejnih pokrajin prihajajo brzo-
javke in izjave, da je prebivalstvo pripravljeno, z vso odločnostjo braniti nemško ozemlje z orožjem v roki, ako se ne doseže izprememba mirovnih pogojev na pravičnih temeljih Wilsonovlh 14 točk.
Pritisk na Nemčijo.
Tudi poljske in češke čete pripravljene.
LDU Berlin, 15. maja. (ČTU) »Ti-^nes« javljajo iz Pariza: Ako Nemčija de bo podpisala mirovno pogodbo, on-tentne Čete ne bodo vkorakale samo v
zapadno Nemčijo. Poljske čete stojo na vzhodni meji in češke čote na južno-vzhodni meji in so ententi na. razpolaganje.
Zarota proti madžarski vladi.
LDU Budimpešta, 15. maja. (ČTU). Kakor poroča »Nepzava«, je sovjetska vlada doznala o novi zaroti ogrskih častnikov bivše skupne armade, ki so hoteli
strmoglaviti sovjetsko vlado. Razkritje načrta in odrejeni ukrepi so preprečili izvršitev.
Nepričakovano blagostanje.
Vlada je^ razpisala prim državno posojilo. To dejanje je razumljivo in jc bil® potrebno. Država potrebuje prav sedajo ko so po vojski vso državne blagajne izpraznjene, ko zahteva ureditev in utrditev nove državne tvorbe posebnih izdatkov, tudi novih dohodkov. Če bi bile mednarodne razmere utrjene, bi si vlada poiskala posojila zunaj, pri kakšni zavezniški državi. Dokler pa je naš politični in gospodarski položaj tako nejasen, ne preostaja državi drugega, kot da se obrne na požrtvovalnost in domovinsko ljubezen svojih državljanov in od njih zahteva, naj ji s svojimi preostanki pribite v potrebi na pomoč.
Državno posojilo se je že začelo pod pisovati. Odločilna pri tem bi morala biti tudi okoliščina, ’ \ je denar v njem varno naložen, da sc oro obrestuje in da se bo popolnoma gotovo ob roku točno vrnit
Pri tej priliki bi pa opozorili na nekaj, kar je z državnim posojilom v zvezi,
V	svojem oklicu, s katerim se podaljšuj* rok za podpisovanje in pozivajo državljani k prispevanju, opominja ministrstvo za finance »zlasti tudi one, ki so prišli med vojno do nepričakovanega blagostanja«, naj storijo svojo državljansko dolžnost. Navadnejši izraz za -one, ki so prišli^ do nepričakovanega blagostanja*;, je vojni dobičkar. Če prav poznamo to vrsto ljudi, se moramo bati, da bo opomin k državljanski požrtvovalnosti tukaj najmanj izdal. Njihovo blagostanje ni bilo tako nepričakovano, oni niso vedno navadni otroci sreče, To blagostanje jc nastalo v največ slučajih s skrivanjem blaga, prebrisanim prekupovanjem, z oderuštvom revnih in ubogih, z brezvestnim izsesavanjem tistega sloja, ki si je znal in mogel najmanj pomagati. In če se je to blagostanje res zgolj slučajno naselilo v njihove žepe, ne smemo pričakovati, da se bo prostovoljno ločilo od njih. Človek nepričakovanega blagostanja je večinoma tudi človek, ki socialno in državno čuti le pod pritiskom nepričakovanih sredstev.
Zato bi bilo potrebno, če bi tudi a zakonom na vojne dobičke bolj pohiteti, Drugače bo vojni dobiček državi ušel, pa ne v državno posojilo!
Ukrajinci porazili Rurnune.
LDU Budimpešta, 15. maja, (DKU) Ogrski korespondenčni urad javlja; Ruski poverjenik za zunanje stvari Čičerin je brzojavil Beli Kunu, da je ukrajinska rde-
ča armada pobila romunske čete, ki so branile Dnjester, ter prekoračila Prut, Romunske čete beže.
poroča Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu:
O	dogodkih na Koroškem piše »La Lauteme« dne 10. t, m,, da so bili, kakor poroča Ljubljanski dopisni urad, nedavno odkriti dokumenti, ki dokazujejo, da so Nemci pripravljali ofenzivo proti Jugoslaviji, Izbran je bil 20. april kot datum nemške mobilizacije, ki je imela za cilj, postaviti mirovno konferenco pred dovršen čin. Ameriška komisija premirja je po končam enketi izdala nastopno deklaracijo: Nemci so pripravili ofenzivo in oni so krivi za gaženje premirja, Jugoslovani so popolnoma nedolžni.«
»Action francaise« prinaša 10. t, m. vest, da so bili Jugoslovani v Koroški odbiti od avstrijskih čet,
»La Lauteme« poroča 10. t. m,: Parlament je imel včeraj plenarno sejo, na kateri se je razpravljalo o dogodkih na Koroškem. Jugoslovanska vlada je izjavila, da ne bo podpisala miru, dokler se Nemška Avstrija ne umakne z jugoslovanskega ozemlja na Koroškem,
Medtem dopolnjuje »Tribune de Ge-neve« 9. t. m. svojo prejšnjo vest z Dunaja o akciji italijanske vojne misije nastopno brzojavko: »Zeit« doznava iz krogov sporazuma, da je general Segre, šef italijanske misije na Dunaju, zahteval od italijanske misije v Ljubljani, naj pozove Slovence, da prestanejo s sovražnostmi na koroški fronti in da naj sklenejo premirje. Demarša, ki jo je storil general pri avstrijski vladi, je bila torej v zvezi z demaršo pri slovenski vladi in ni bila naperjena izključno proti Nemški Avstriji.
S^mister Lukinič na dopustu.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
m Belgrad, 15. maja. Minister za pošto in brzojav dr. Lukinič bo radi bo-lezni odpotoval za mesec dni v Karlovec,
Nova mestna hiša v Belgradu.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
m Belgrad, 15. maja. Odbor bel-grajske občine je sklenil zgraditi novo mestno hišo. Prostor, kjer bo stala, še ni določen.
Izgon tujcev iz Belgrada.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
m Belgrad, 15. maja. Belgrajska občinska uprava je izdala naredbo v tvrho odpomoči pomanjkanju stanovanj v mestu. Na podlagi te naredbe se bodo morali izseliti iz Bel grad a vsi tuj-
ci, ki so se naselili v Belgradu po avgustu 1. 1915. in nimajo dovoljenja stanovati v mestu. Vsi državljani ncpiijatolj-skih držav morajo zapustiti v roku 10 dni mesto, ako nimajo posebnega dovoljenja, da smejo ostati v Belgradu.
Posebno poročilo »Večernemu listu*.
m Zagreb, 15. maja. Regent prestolonaslednik Aleksander je poveril poverjeništvo za narodno gospodarstvo v Hrvatski in Slavoniji dr. Milanu Krištofu.
licu.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
m Belgrad, 15. maja. Odbor za spomenik Škerbiču je pričel z delom. Ko bo zbrana potrebna vsota, sc postavi spomenik in sicer bržkone na Kalimey-danu.
LDU Praga, 15. maja. (ČTU). Narodna skupščina je pričela v današnji seji debato o včerajšnjem ekspozeju finančnega ministra o proračunu. Prvi govornik poslanec dr. Vesely je izjavil: Številke proračuna ne zbujajo prijetnih vtisov, toda slika gospodarskega življenja je približno prava. Govornik dvomi, ali je pravilno, da proračun govori o likvidaciji Avstrije. Likvidacija sloni na skupnosti imetja in dolgov in bi pomenila, da hočemo plačati dolgove Avstrije, in sicer tudi vojne dolgove, Stališče Cehoslovakov mora biti, da bo ententa v svojem interesu zahtevala, da prevzamemo del avstrijskega državnega dolga, ki je v državah enlente. Tako bodo Čehoslovaki zmanjšali izgube enten-te. Prevzeti likvidacijo vseh avstrijskih dolgov, bi bila napaka. Govornik želi, da se z Avstrijo pogaja samo kot s tako državo ,ki se je proti Čehoslovaški državi vojskovala in ki je njen sovražnik. Nemška Avstrija je še vedno Čehoslovakom sovražna in jim bo vedno sovražna. Še pred kratkim je demonstriralo pred čeho-slovaškim poslaništvom na Dunaju dunajsko prebivalstvo, ki ne more čehoslovakom pozabiti, da so bili uporniki. Upanje, da bodo Čehoslovaki pri likvidaciji Avstrije dobili nekaj posebnega, je zelo majhno. Takoj po preobratu je bilo mogoče, dobiti veliko. Toda dunajska avstro-ogrska vlada je imetje raztrosila, tako da ni ničesar več ostalo. Avstrija se mora na to opomniti, da je zakrivila vojno. Znano je, kdo je vojno demonstriral in kdo jo je zahteval. Avstrija je glavni krivec vojne. Govornik opozarja na obiske bivšega cesarja Viljema v oktobru 1913 in
januarju 1914 v Konopištu, Tam se je pripravljala vojna. Takrat je vsa Nemška Avstrija odobravala vojne priprave, Zato je treba, da nosi posledice.
Govoril je nato poslanec Spaček, polkovnik čehoslovaške inozemske vojske, ki je izjavil: V imenu povratnikov hi v imenu vseh političnih strank šlezijskega prebivalstva zahtevam najencrgičnejla podporo pri svoji zahtevi po priklopit« vsega tešinskega ozemlja k čehoslovaški republiki. (Bravo.) V imenu kluba čeho* slovaške socialno demokraške stranke je izjavil, da smatra stranka za svojo dolžnost, sodelovati pri kritju deficita. Odgovornost za vojsko ima Dunaj in mora zaradi tega prevzeti vse posledice. Našli so se dokumenti, ki še niso objavljeni. Toda čas ni več daleč, ko bodo na razpolago vsej javnosti. Po teh dokumentih sta si Budimpešta in Berlin želela vojsko, samo nekaj časa kasneje, Dunaj pa ni hotel ča* kati. Dva dni po dogodku v Sarajevu so na Dunaju sklenili vojsko. Govornik je izjavil, da se Čehoslovaki ne bodo vmeša-vali v vprašanje, ali bo Nemška Avstrija samostojna država ali pa del nemške republike. Z vso odločnostjo pa odklanja načrt, da se bo samostojnost nemškoav-sirijske republike ustvarila s tem, da *£ Čehoslovake oškoduje, Z ogorčenostjo se čita v ljubljanskih listih, da namerava ea-tenta naprtiti del avstrijskih dolgov Čeho* slovakom. Trije narodi so akf.vno delovali za vojsko, in sicer Nemci, Madžari in Poljaki, ki so še pjed vojsko ustanovili sv<.:e legije. Najvet i ponos leh narodov je bil, da so se mogli bojevati na strani ■ Habsburžanov in Ilehenzollerncev. Razmerje Cehoslovakov do en (en1 c ni bilo t piedmst trgovine. Nemrgoče je, da 1'oče' ententa Čehoslovake kazniti za njihovo zvestobo, — Nato sta govorila poslanca prof. dr, Iioraček in Svozil,
e meu i
LDU Berlin, 15, maja. (ČTU), Iz Ženeve poročajo: Grof Brockdorff-Rantzau ni bil pooblaščen, poslati odposlanca, da pozdravi nemško - avstrijsko delegacijo v, St. Germainu. Z gotovimi pogoji bo nai-brže dovoljeno, da bosta grof Brockdorff-Rantzau in dr. Renner pismeno občevala,
acionalizaaia severne
L1)U Moravske Orlice, 15. (ČTU) Nemškoavstrijska mirovna delegacija; jo pred svojim odhodom v Pariz izjavila poljskemu poslaniku Steinhdusu, da se bo na mirovni konferenci zavzemala 7,a internacijonalizacijo severne železnice od Dunaja do Krakova, da dobi Nemška Avstrija na ta način neposredno zvezo s Poljsko.
Hale prvo državno posojilo.
Koncem meseca bo zaključeno podpisovanje našega prvega državnega pošalila. Kakor poročajo iz najrazličnejših kra jev naše domovine, je podpisovanje 4"» državnih lionov napredovalo jako dobro. Zlasti mnogo so podpisali v Bački, Baranji in Banatu, kar je razumljivo, ker biva tamkaj naj premožnejši živelj. Za temi doli naše države Pa mo zaostajata mnogo Ilrvatska in Slovenija, kakor tudi ne ostali deli naše države. Točne statistike fei.daj še ni thoguče navesti, vendar pa je gotovo, da je pri pocipi&ovanju sodelovala živahno vsa država in s tem dokazala svoj patrijotizfm. Nekaj pa se je opazilo, da so namreč gotovi krogi, ki so Svoječasno podpisali velike vsote avstro-osimskega vojnega posojila, podpisali sedaj le razmeroma majhne vsote našega državnega posojila, dasi gre sedaj za stvar, ki se niti od daleč ne mote primerjati z varnostjo avstrijskih vojnih posojil. Zanimivo pa je, da so Nemci in Madžari, ki žive v našem državnem ozemlju, spoznali plodonos-nost našega državnega posojila in podpisali lepe vsote 4% državnih bonov, gazimo, da nas ne osramote tujci! Bes je, da živi v našem kmetu še nezaupanje napram podpisovanju državnih posojil vsled slabe izkušnje. Toda naše ljudstvo naj bo prepričano, da sedaj pri tem podpisovanju ne gre za podaljšanje vojne in za podpiranje tujo države, Pač pa za to, da podpremo našo državo in ji damo potrebna sredstva, da more vršiti svojo dolžnost napram svojim dr-žavtjanom. Opozoriti je treba tudi na to, da bodo pri izmenjavi kron v dinarje dobili lastniki državnih bonov za vsakih plačanih 100 kron izplačanih 5 dinarjev več.
Iz pokmue.
k Vojnim invalidom. Komisija za pre-okrbo vračajočih se vojnikov je sklenila, da izkoristi za vojne invalide obstoječe lopliške in kopališke naprave v: Rogaški Slatini (za bolne na ledvicah, sladkoseč-nosti, črevesnih katarih) in Dolenjskih Toplicah (za revmatizem, posledice ran in zlomljenja kosti). Vrhtega se priredi grad Golnik za lahko bolne na pljučih in kirurgično tuberkulozo. Invalidi, kateri žele priti v eno teh zdravilišč, se imajo do 25, majnika s prošnjo javiti pri okrajnem glavarstvu svojega bivališča, da se tam zdravniško preiščejo,
k Na Bleda bo v nedeljo pri Loydu shod čebelarjev. 'Zvečer ob 8. uri se popovi koncert, ki je bil 11- maja tako prelepo vzpel. Za okoličane bodo pripravljeni omnibusi točno po predstavi. Sedež na vozu 2 kroni.
k Za koroške begunce so darovali: Neimenovan, Ljubljana, 20 K; prodajalna Kat, tisk, društva* 100 Kf Vod, Mar, Kessler, 20 K; Urša Brlogar, 2 K; šolsko vodstvo Toplice, Zagorje, 112 K; dr, V, Uudelist, Brežice, 300 K; Iv, Zorman, Sp.
Šiška, 100 K; Iv. Veselič, Ormož, 300 K; Ubald pl. Tmkozy, Ljubljana, 100 K; urad-ništvo in uslužbenci Mestne hranilnice ljubljanske, 300 K; Franc Hirsche, 20 K; Rudolf Kramer, Kozje, 30 K; Reza Kavčič, Slivnica, 20 K; Franc Štiglic, Bočna, 50 K; Mar, družba, Slivnica, 100 K; ljubljanski bogoslovci, 185 K; dr. Iv. Grafenauer, 40 K; duhovniki pri konkurzu, 117 K; nadučitelj A, Kržišnik, 100 K; duh, svet. Brcnce, 20 K, Iz Cerknice: Ivanc, 20 K; Fr, Kanduč, kaplan, 20 K; Irma Rcmžgar, 25 K; Iva Zvvolfovar, 50 K; Evg, Žumer, 50 K; Hel, Ogrinc, 10 K; Kar. Kranjc, 5 K; Mar, Werli, 100 K; notar Pintar, 50 K; Ant. Werli, 50 Kj Andr. Šest, 10 K; neimenovani, 34 K: ing. Skobe, 30 K; Andr, Zgunc, 20 K; E. Pogačnik, 100 K; Jos. Kro-šelj, 20 K; Iva Ukmar, 30 K; Fr, Župnek, 20 K; Franjo Rejc, 20 K; St, Ribnikar, 10 K; Šerko, 100 K; Dana Šerko, 10 K; Julka Šerko, 20 K; Marica Modic, 20 K; Anica Prudič, 30 K; Fran Prudič, 10 K; Tončka Pogorelc, 10 K; Neža Švigelj, 2 K; Marija Karlin, 10 K; Pogorelc, 10 K; Jerica Logar, 2 K; Fran Turšič, 10 K; dr, Červeny, 50 K; Kristina Červena, 28 K; Leopold Fritz, 5 K; A, Laibacher, 5 K; I, Miklavčič, 5 K; D, Kožuh, 6 K; Fran Lavrič, 100 K; Lojzika Prudič, 5 K; dekan I, Juvanec. 50 K; Pošt. Kambič, 8 K; skupaj 3236 K. Z rodoljubno zahvalo odbor koroških beguncev:	Dr.	J,	Arnejc,	bla-
gajnik,
k Radgona, K članku v cenj, »Večernem listu« dne 10, maja 1919 prosim za objavo sledečega pojasnila. Dne 17, marca t, 1, je prišel davčni oficijal Merčun v uradu v mojo sobo, se tam surovo obnašal in me vpričo tovarišev žalil, za kar sem bil primoran si poizkati zadoščenja, Ker sva oba pri davčnem uradu v Radgoni in ker tudi oba v mestu stanujeva, je za najti kompetentna le radgonska sodnija. Tožilo je državno pravdništvo in Mrčun, katerega je pekla vest in se je dobro zavedal svojega položaja, k obravnavi ni prišel. Sedaj po tožbi bi pa Merčun rad igral vlogo narodnega mučenika in prvoboritelja, ako-ravno še o njegovem narodnjaštvu nisem nic slišal in čital Kat pa se mojih zmož nosti za dosego boljših mest tiče, to prepustim predstojni oblasti, kajti Merčuno-vih zmožnosti ne maram, saj še za sebe nima dovolj. On mi očita, da imam ženo iz nemške hiše, da obiskuje sin nemško re-aliko in hčetki nemško šolo v Radgoni. Vprašam ga, ali mu je znana kaka slovenska realka na Štajerskem pred šolskim letom 1918/1919, ali ne ve, da moji hčerki hodita tukaj v nemško meščansko šolo zategadelj, ker slovenske nimamo v Radgoni, še manj pa v Gornjiradgoni in ati je že kdaj slišal, da sva z ženo nemško govorila? Sicer se pa Marčun lahko pomiri, kajti moji otroci gotovo toliko slovenski govorijo kakor on. Dobil sem zadoščenje in z objavo tega pojasnila je za mene ta zadeva končana. — Lovro Kuharič, davčni upravitelj.
k Rogaška Slatina. Za Rogaško Slatino in okolico se bo v kratkem osnovala čitalnica.
k Pojasnilo, Od vseh strani iz dežele prihajajo vprašanja, zakaj nekatere cbči-
ne in aprovizacije razdeljujejo amerikan-sko mast in slanino tako zelo ceno. Na ta vprašanja pojasnjujemo, da dobe vse občine in aprovizacije po celi Sloveniji od prehranjevalnega urada odnosno »Vnov-čevalnice za živino in mast« v Ljubljani, amerikanako mast in slanino po 20 K za kilogram proti takojšnjemu plačilu. Ako oddajajo občine, oziroma aprovizacije mast ali slanino pod nabavno ceno, krijejo diferenco med dobavno in prodajno ceno iz posebnega fonda ,ki ga imajo v ta namen na razpolago.
k Naša mornarica. »Pravda« javlja, da bodo v kratkem ustanovljena admiralska poveljništva v Dubrovniku, Kotorski Boki in drugih pristaniških mestih,
k Blagovni promet z inozemstvom. Vsak uvoz in izvoz blaga v kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je odvisen od uvoznega, oziroma izvoznega dovoljenja pristojnih oblasti. Trgovci 3e zato opozarjajo, da si pravočasno preskrbijo taka dovoljenja, ker se bo odslej vsako blago zaplenilo, ki pride brez uvoznega dovoljenja v državo ali se hoče brez izvoznice izvoziti v inozemstvo. V Sloveniji daje uvozna in izvozna dovoljenja le »Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu, podružnica v Ljubljani«, Carinarne morajo zapleniti vsako blago, ki nima uvoznega dovoljenja,
k Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel je dovolilo delniški družbi za promet s poljskimi pridelki v Zagrebu, da sme prodati: tvrdki Zidar in Bertoncelj, paromlin v Domžalah: 1000 q pšenice; tvornici železne in ključavničarske robe v Kamniku: 33 q svinjske masti, 30 q češpljeve čežane, 30 q sliv in 35 q soljene slanine; pivovarni Union v Ljubljani: 600 q ječmena; tvrdki Vinko Majdič v Kranju: 500 q koruze v zrnju in zadrugi gostilničarjev v Ljubljani: 2 vagona pšenične moke.
k Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani ima večje število mladih, lepih delavnih volov na prodaj. Reflektanti naj se obrnejo naravnost na Vnovčevalni-co za živino in mast v Ljubljani.
Iz LWan3.
1 Poročnik Kvartič f Danes opoldne ob 11. uri so pripeljali iz Maribora truplo poročnika Kvartiča, ki je padel na koroški fronti. Leži na mrtvaškem odru v mrtvašnici. Jutri ob 4. uri popoldne se bo vršil pogreb.
1 Benunci! Ne zamudite begunskega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hote^ »Union« v Ljubljani, Obravnavala se bodo zelo važna begunka vprašanja. Sestanek sklicuje begunski sosvet.
1 Ljudski oder. Igralci in igralke Ljudskega odra v Ljubljani pohite v nedeljo popoldne na izlet na Dobrovo. Zbirališče ob 1. uri popoldne pred Ljudskim domom. Vse (Ranice in prijatelji Ljudskega odra se vljudno vaV.ijn, da se izleta polnoštevilno u:lV
|.W
slučaju neugodnega vremena se izlet preloži na poznejši čas. — Odbor.
1 Iz nledališke pisarne. Ker se je bolezen gospice Skalske obrnita, na sla-Me, je vprizoritev napovedane operetne premiere za soboto dne 17. t. m. »Mmme Favart« nemogoča. Kupljeni listki za to predstavo veljajo za torek 20. t. m. za isto opereto. Namesto »Mmme Favart« bo Baletni večer z javno produkcijo baletne Sole v soboto 17. t. m. ob 7. uri ivečer za abonement C/53.
1 Prve dni prihodnjega tedna uprizore ičiteljiščniki in učiteljiščnice tukajšnjega ičiteljišča Anton Funtkovo dramo »Tekma«, — Slavno občinstvo opozarjamo na iO predstavo, koje glavni znesek je določen zgradbi Cankarjevega spomenika.
1 Slovesna zaprisega. Jutri ob 10. uri dopoldne bo v Mestnem domu slovesna zaprisega v Ljubljani se nahajajočih finančnih uradnikov in drugih uslužbencev,
1 Nekaj več smisla za javno snago pričakovati bi bilo od mestnega prebivalstva, Posebno v letošnji pomladi opažati je po celem mestu, da hišni gospodarji in posestniki vrtov nesnago in plevel odkla-dajo na cesto in javne prostore. Občinstvo se opozarja na stroge predpise cest-nopolicijskega reda, v to poklicana oblast pa, da proti takim, ki brezvestno onesnažujejo javne prostore in ceste in na ta način kršijo postavo, postopa z vso strogostjo. Prizadeti, zganite se!
1 Ljubljanski kolodvor. Dne 15. maja so jo vršila enketa zastopnikov raznih interesentov za ureditev ljubljan-obstoječih kolodvorov, in 2. kako naj se vprašanji: 1. ali je potrebna preložitev obstoječih koldvorov, in 2. kako naj se prelože, da bodo odgovarjali modernim potrebam. Povdarjala se je splošno potreba, da se napravi skupni osrednji kolodvor in da se le-ta postavi posebno za osebni in mali blagovni promet čimbolj v mestu. Drugo mnenje pa je vladalo, da se čimbolj gleda na rešitev, ki bi odgovarjala razvoju mesta. Določil se ie odsek osmih članov, ki naj izdela potrebne osnutke na podlagi danih navodil. Upamo, da se ta pereča zadeva žimprej reši.
1 Trboveljska premogokopna dru-iba je principi jelno sklenila, da preloži svoj sedež z Dunaja v Ljubljano.
1 Športni klub »Ilirija«. Letošnji redni občni zbor se je vršil ob povoljni udeležbi dne 6. t, m. Občni zbor je vodil namesto odsotnega predsednika g. dr. J. Berce kot najstarejši odbornik. Pozdravil je v prisrčnih besedah prvi občni zbor po skoro petletnem prekinjenju klubovega delovanja in izrazil nadejo, da se s tem pričenja za klub novo, uspehov polno športno delovanje. Spominjal se je med vojno padlih in umrlih 8 članov. Zahvalil se jc nadalje časopisju, ki je vsikdar rade volje sprejemalo naša poročila. Športni program razširja khib posebno na lahko atletiko. Gojenju vseh njenih panog: teka, skoka, metanja kroglje, diska, kopja itd. se bo v bodoče posvečala največja paž-nja. — Tajnik g, Betetto je poročal o napredku našega športa v letu 1914. Izrekel je prepričanje, da bo klub ob smotrenem,
vestnem in požrtvovalnem delu vsega članstva v malo mesecih dosegel zopet znatno višino tako v footballu kakor tudi na poliu lahke atletike. Tudi v letu 1914 je gojil klub ozke športne stike s hrvat-skimi, srbskimi, češkimi, poljskimi in nemškimi klubi. Priredile so se številne foot-ball-tekme, med njimi tudi innoge za razvoj slovenskega športa posebno važne tekme med domačimi klubi in moštvi. Klub je opetovano tekmoval tudi v Zagrebu, Celovcu in na Reki. Z uspehom se je »Ilirija« udeležila nadalje v sezoni 1914 plavalnih tekem v Karlovcu in na Bledu in sankaških in smučarskih tekem v Bohinju. Prejšnji športni prostor v Tivolskem drevoredu je avstrijska vojaška oblast z vsem klubovim inventarjem porabila v vojne svrhe, Prostor je za športne namene začasno povsem nerabljiv. Klub si je pridobil za športni prostor travnik pred drž. kolodvorom, ki ga treba seveda primerno preurediti. — Poročilo blagajnika g, Deva se je na predlog preglednikov računov odobrilo in se blagajniku podelil absolu-torij. Poročilo izkazuje manjši prebitek.
—	Pri volitvah v odbor je bil izvoljen predsednikom g, ing. St. Bloudek, podpredsednikoma gg, dr. J, Berce in dr. I. Lah. Predsednik g. ing. Bloudek je opozarjal na procvit športa med Hrvati, Označil je kot eno prvih nalog novega odbora propagiranje športa med srednješolskim
Narodno predstavništvo.
Bel grad, 1(5. maja. Včerajšnja seja narodnega predstavništva je po številu vloženih interpelacij na katere so ministri večinoma takoj odgovarjali, prekosila vse dosedanje. Razprava o poročilu verifikacijskega odseka glede vojvodinskih mandatov je bila zelo viharna in burna kakor je belgrajski parlament še ni videl. Med demokratsko stranko in staroradikalci je prišlo do ostrih spopadov. Predsednik se je zastonj trudil vpostaviti red. Tudi v kulo-arjih so bile živahne razprave. Predsednik je bil prisiljen prekiniti sejo, katera sc je mogla nadaljevati šele zvečer. Debata o poročilu verifikacijskega odseka je bila končana, a giusovalo se bo šele pri današnji seji, ki je sklicana ob 5. uri popoldne.
Poslanec Korošec je vložil interpelacijo v .zadevi graškega kreditnega zavoda, pri katerem je mnogo spodnje-
dijastvom. Klub se bo trudil sploh, zanesti idejo moderne telesne vzgoje v najširi« kroge. Športno sezono bo otvoril klub « kratkem s football-tekmo proti Angležem ali Hrvatom. Football-tekmam bodo sle* dilc po možnosti splošne lahkoatletičntf prireditve. Zaključil je občni zbor s pozi* voni na vse člane, naj po najboljših mo* čeh pripomorejo k razvoju našega šport**
1 Zasačen žepni tat. Dne 14. t. Mfc ponoči je bil na glavnem kolodvoru are* tiran Alojzij Petelinšek s Štajerskega radi žepne tatvine. Petelinšek je poteg* nil iz žepa posestnikovega sina Fran« Golmajerja, kateri je sedel v dvorani in malo zadremal, tobačno dozo. Golmajel se je vzdramil, prijel tatu in ga izročil policiji.
] Samoumor. Sinoči 15. t. m. zvečei7 se je v nekem tukajšnjem hotelu s sa* mokresom usmrtil Ignac Pipan, 28 le< star, trgovec iz Zagreba. Vzrok samo* umora je baje neozdravljiva bolezen Truplo so prepeljali v mrtvašnico k BV» Krištofu.
1 Internirani Nemci. Iz Celja so prfr vedli včeraj Nemca dr. Breschnika Ff* in Freismutlia Josipa, da ju na varnert kraju internirajo. Oba sta v Celju zna* na kot nevarna nemška hujskača.
1 Zaradi snaženja uradnih prostorov, bo v ponedeljek, dne 19. maja 1919 mest* na blagajna zaprta.
štajerskih občin podpisalo avstrijsko vojno posojilo, za katere zahteva posebno varstvo.
Podanec Biankini je interpeliral glede obnove pomorske trgovine na Jadranskem morju.
Za našo pomorsko irgorae.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Belfirad, 16. maja. Naša parlamentarna delegacija za mednarodno trgov** sko komisijo v Bruslju je dobila in^ Strukcije, da naj se zavzame za vpra^ šanje pomorske trgovine na Jadran" skem morju.
Prepovedana transakcija.
Poseono poročilo »Večernemu listu«.
Belgrad, 16. maja. Trgovinsko ministrstvo je izdalo navedbo, ki prepove-
Bivši predsednik ogrskega parlamenta ustrellen.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Zagreb, 16. maja, »Jutarnji List« poroča iz Budimpešte, da je bil nekdanji predsednik ogrskega parlamenta Viktor
Tolvay od boljševikov kot tulec zaprt (a kmalu nato ustreljen.
Pegavica v Bosni.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Zagreb, 16.. maja, V celi Bosni in Ker- i mo pretekli teden je nanovo obolelo 300 cegovini 6e strašno širi pegasti Iegar. Sa- I ljudi.
iuje transakcijo 'delnic, ki so v rokah Podanikov sovražnih držav, na jugoslovanske državljane.	;	*«.»*,.. i
Preseljevanje Hrvatov.
Posebno porodilo »Večernemu listu«.
Split, 16. maja. Iz vse Dalmacije, po-Jebno pa senjskega okraja, se izseljujejo kmetje v Slavonijo, kjer nakupujejo ce-Beno zemljo,	.	.
Italijanske aretacije.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Split, 16. maja. V Ličenici so Italijani aretirali ljudskošolskega učitelja Vrtasa in ga deportirali v Italijo, češ da ni podučeval otrok v državnem duhu.
Reperloir narodnega gledališča.
Drama.
, -'V soboto, 17. h m- ob 3. uri popoldne ^Krojaček junaček«, Abonm, B/52.
V soboto, 17. t, n>. ob 8, uri »Nclly Rozier« zniž. cene. Izven abonm.
V nedeljo, 18. t. m. ob 3, uri pop. »Ve-r,ga«, zniž. cene. Izven abonm,
V nedeljo, 18. t, m. ob 8. uri »Moj Beti«, Abonm. c /51.
V ponedeljek, 19, t, m, ob 8. uri »Smrt Iflajkc Jugovičev«. Abonm. A/54.
V torek, 20, t, m. zaprto,
V sredo, 21. t. m, ob 8. uri »Revolucijska, svatba« zniž. cene. Izv. abonm.
Opera,
V soboto, 17, t. m, ob 7. uri zvečer •»Baletni večer«, Abonm, C/53.
V nedeljo, 18. t. m. ob 8. uri zvečer ^Prodana nevesta«. Izv. abonm,
V ponedeljek, 19. t. m. zaprt o.
V torek, 20. t. m. ob 8, uri zvečer »Mine, Favart«. Abonm. A/56,
V sredo, 21, t. m, ob 8. uri zvečer »Ba-jaci in Evelina. Abonm. B/55.
V nedeljo, dne 18. t. m. nastopi na tukajšnjem odru kot gost bivši član tržaške slovenske opere basist gospod Emil Rum-pel v operi »Prodana nevesta« v ulogi me-lielarja »Kccala«,
V
Zena.
ž Raztrgana koprena. Raztrgana koprena sc da kaj rada zašiti z ženskimi asm!. Najtanjša svila se opazi na kopreni, medtem ko se ženski lasje ne opazijo. Seveda je treba gledati na barvo las in koprene, ker črna koprena se nikakor ne 8me popravljati z modrimi lasmi, Najprej se mora kopreno raztegniti kakor mrežo, Bato pa se oplete posamezne niti, zavisne ®d tega, kako je napravljena koprena, kake vrste je.
ž Pranje belih svilenih predmetov. Z veliko skrbjo gleda marsikatera gospodinja. kako razpada svileno blago bolj in bolj. Temu je krivo vojno milo, misli mar-ftikdo. Toda pogosto je krivo samo na-
pačno postopanje s temi predmeti. Bele svilene bluze, srajce, šale in slične predmete je treba namočiti v vodi brez mila in pustiti, da stoje čez noč. Zjutraj jih je treba izprati brez mila. — V dveh do treh litrih vode se prekuha 2 žličici lužine in pridodati pol žlice salmijakove raztopine.
V	ti vodi, ki mora biti samo mlačna, je treba predmet dobro izprati nekajkrat v hladni vodi. Pri zadnjem izpiranju se lahko doda žličico boraxa.
Po svetu.
s Izumrla vrsta papig. Leta 1810 so odkrili na otoku Macquaril, 900 km od južne gbale na Novi Zelandiji novo vrsto papig, ki je do tedaj niso poznali in ki so živele v velikem številu po vsem otoku. Od tega rodu ptičev so bile te papige poredne najbolj, Nekaj so jih prinesli v Sidney, kier tudi v ujetništvu niso izgubile svoje živahnosti. Po novih raziskovanjih, je ta vrsta papig izumrla popolnoma. Pravijo, da so jih iztrebile mačke, ki so prišle na ladijah v ta kraj. Mačke niso dobile tu druge hrane, zato so se zadovohile z ubogimi papigami, ki se niso mogle braniti.
s Gay — Lussac je bil znan francoski učenjak. Ko je bil Strassburg prvič pod francosko vlado, se je imenovala ena izmed ulic s tem imenom. Ko so pa prišli v Strassburg Nemci, je dobila posebna komisija nalog, da spremeni vsa imena ulic v nemška imena, a da ohranijo prvotni francoski pomen. Uradnik, ki je sprejel to nalogo, je raz-\imcl ukaz doslovno — po nemški navadi —- in spremenil ulico Gay (»vesel«)
—	Lussacovo y »Lustig - Lussacgassc«. Zdaj so Strassburžani zopet spremenili ime, prej pa so ovekovečili nemško modrost s tem, da so napis fotografirali.
s Stebri Herkulesa, Pred veliki morski zaliv, v katerem so se zgrinjale starodavne kulture, ki je videl propad okore-nclega rimljanstva, je položila narava ozek uhod, obdan od vseh strani od skal. V časih, ki so izginili v temo in meglo preteklosti, so pomenjali stebri Herkula konec sveta. Šele poznejšim rodovom se je odprla pot proti severu in jugu, proti britanskemu otoku ter obalam centralne Afrike, Danes ni takozvano »mare internum« sredina sveta, vendar pa predstavlja še vedno pot, ki je največjega pomena, zvezo med zapadom in iztokom. Za Anglijo po-menja Sredozemsko morje pot v Indijo, Egipt in Sueški prekop predstavljata ključ k čarobni deželi. Otok Ciper obvladuje iztok v Sredozemskem morju, Malta predstavlja sredino morja, dočim se dvigajo ob vzhodu v morje ponosne skale, katere so imenovali stari »Mons Calpe«, katerim pa so dali Arabci ime »Džebel al Tarik« ali sedanji Gibraltar. Skale Gibraltarja sc dvigajo do višine 425 metrov. Raz višino sc nudi človeku krasen razgled na gorato obrežje Andaluzije, na ploščnati svet proti iztoku ter na Ceuto in Tanger, ki se nahajata le v razdalji 20 kilometrov na afriškem obrežju. Za tema mestoma pa se dvigujejo vrhovi Atlas-pogorja. Cela skala, na hoja zapadnem obronku sc dviga na tc-rasah sezidano mesto Gibraltar, je angle-
ška trdujava prve vrste. Angleška inžiner-sna umetnost je prevou la skale teT iih opremila s hodniki in galeri ami, iz katerih štrle topovi, ki bi zagrmeli v onem trenutku, ko bi kdo skušal iztrgati to trdnja« vo iz rok stare Anglije. Neverjetno zveni poročilo, da je Anglija pripravljena odstopiti to trdnjavo Španski in to prav poseb« no zaradi tega, ker je Gibraltar danes sko» ro popolnoma angliziran. Mesto je popol* norna angleško in močna angleška posadka
—	en vo;ak in trije civilisti — skrbi za to, da izgloda mesto popolnoma angleški. Gibraltar se nahaja v posesti Anglije izza 17. julija 1707 in v letih od 1779—1781 sta Španska in Francija zaman skupaj skušali iztrgati to gorsko trdnjavo iz rok Anglije. Španska, kateri bi moral pripadati po pravici ta uhod v Sredozemsko morje, se ni sploh nikdar razveseljevala nemotene posesti te trdnjave. Izza leta 711., ko so se Arabci pod poveljstvom Tarika izkrcali v bližini, je poteklo veliko krvi za Gibraltar. Boj je trajal skozi 700 let, nakar so bili končno Mavri prisiljeni opustiti to zadnjo postojanko, ki so jo imeli v rokah, Guzman, vojvoda iz Medina Sidonia, je leta 1462, končno pregnal Arabce iz Gibraltarja. Trdnjava se je nahajala že prej v posesti španskega kralja a so mu jo iztrgaj Arabci zopet iz rok. Prav posebno zanimivo je dejstvo, da je bila nemška vojna umetnost, ki je pridobila Gibraltar za Anglijo, Princ Jurij iz Hessena Darmstadta je bil, ki je poveljeval angleškim četam, ki so zavzele trdnjavo.
s Sestra ljubezni«, To jc naslov nove drame od Henryja Bataillea, ki jo je V6a francoska kritika imenovala ko «uspeh sezone«. To je fina ljubavna francoska drama, ki se ne odlikuje po frivolni francoski površnosti, nego po dobri temeljni misli in zgradbi. »Sestra ljubezni« je novo ime, ki ga je pisatelj izbral za platonsko, ne telesno ljubezen. Ta ljubav je temelj, na katerem je pisatelj zgradil ta sijajen kos življenja v štirih dejanjih. Vsebina je ta-le: Frderika je žena, ki ljubi čista in bolna srca. Ona hoče, da 6e uda Julienu Boque-tu, ker je poštena in smatra tako dejanje za preveč ponižujoče ya ljubezen. Boquet se po dveletnem prizadevanju pol iz pokore in pol iz brezupa poroči z neko prijateljico Federikine družine. Gotovo, da v tem zakonu Julieu ni ■ bil zadovoljen, zato se je vrgel na neumno razsipnost. Tako je prišel v neljubo zadrego glede denarja, iz katere ga je Federika s tem, da mu je posodila 300.000 potrebnih frankov. S to denarno vežjo sta se on in Federika zopet sprijaznila, toda zdaj jc bilo popolnoma izključeno kako ljubnvno zblažanje, ko je med njima kot prekletstvo, a ob enem ko rešitev ležal ta posel z denarjem. V tretjem dejanju pride po neopreznosti v roke Julienove žene Federikino pismo na Ju-Hena, iz katerega bi mogel nepoučeni slabo soditi o nji. Julienova žena pobesni od ljubosumnja in naznani vse Federikinemu možu. Julien predlaga zato Federiki, da naj pobegne, da se reši, V zadnjem dejanju sc znajde Federika z Julienom v neki vasi, a zave se pravi trenutek in se vrne; s tem je ohranilo »sestro ljubezni« — platonsko ljubav — n pa možatost Julienovo.
—	To je suha vsebina igre, ki je zelo napeta ter skozi in skozi zanimiva.
s Pariška jedilna pomada. V časih niso bili nič manj iznajdljivi kakor smo bili mi sedaj med vojsko. Ko so Nemci 1, 1870/71 oblegali Pariz, so imeli tovarnarji parfumerij in pomad velike izgube. Na deželo in v tujino niso mogli nič poslati, skupiček v Parizu samem je bil pa v primeri s prejšnjimi časi tudi brezpomemben. Žalostno so pogledovali svoje velike zaloge in so nadaljno izdelovanje seveda takoj ustavi-vili. To jim je prav prišlo, kajti imeli so še ■velike zaloge svinjske masti, ki so jo tekom pol leta — ko je masti vedno bolj primanjkovalo — prodali za deset — do dvajsetkratno prvotno ceno mesto da bi jo bili predelali v pomado. Pri tej prodaji so pa prišli še na drugo misel: kako bi že iz izgotovljene pomade odpravili na kemični način dobrodišeče snovi in tako zopet nazaj dobili sedaj tako drago mast. Pri nekterih izdelkih se jim je to prav dobro posrečilo, pri drugih ne tako, Mošusa n, pr. niso mogli na noben način popolnoma odstraniti, vedno je še ostalo malo duha. Vendar so pa tudi to pomadno mast dobro prodali, čeprav ne tako drago kakor druge, e si prišel v restavracijo in si naročil z nekdanjo pomado namazan kruh, si precej manj plačal, če Je dišala po mo-šusu. Tako so si ljudje zmiraj znali pomagati.
h Zanimiv obisk. V zadnjih, svojih letih jo dobil Goethe toliko obiskov ,da je bil že kar nevoljen, in je z obiskovalci le malo govoril, samo da so preje od-
Nekega dne mu naznanijo obisk potujočega Angleža. Ravno Angležev se je pa Goethe najbolj hal, vedel je že iz skušnje, da vsako njegovo besedo zapišejo in jo potem dajo natisniti. Namenil se je torej, da bo le prav malo govoril in kolikormogoče le o vsakdanjih stvareh. Anglež pride, Goethe ga pozdravi, a ne zine besedice; Anglež se prikloni, pa tudi molči. Goethe pokaže z roko na stol v znamenje, naj se obiskovalec vsede; Anglež se vsede, pa je zopet tiho, ibrezdvomno pričakujoč, da bo Goethe začel govoriti. Pet minut je preteklo v najglobljem molku, potem pa Goethe vstane in naznani s tem nememu gostu, da je obisk pri kraju. Ko je spremljal Angleža skozi predsobo, se jo pa vendar malo kesal, pokaže na mramomat kip in reče: »Valter Scott!« — »Je mrtev!« se odreže Anglež in odide. Tako Ae je končal ta naj zanimivejši obisk pri Goetheju, kakor ga imenuje sam.
Kaj ie povedala tuberkula...
Po velikomestnem zraku jc letela tu-berkula in ie padla v gredo velikega parka med rože.
»Pozdravljena!« je zaklicala rožna
met.
Tuberkula pa toliko da je povedal*, »Zakaj si tako zamišljena?« je vprašala snet,
»Kako težko povem to vam, vam, ki niste TMnšI® preko svo’e <’r?« «e je namrdnil gost
»Zdaj smo pa tem bolj radovedne, povej, povej, draga tuberkula!«
In tuberkula je povedala svoje izkušnje radovedni sneti, ki ni prišla iz svoje gredice, povedala jih je blestečim zvezdam, ki so plakale žareče solze v podobi meteorjev, povedala jih je vitki brezi, ki se je kopala v mesečnem svitu in na kateri je prepeval kos.
)>Mislim, da je v tem neka ironija, da sem prišla iz učenjakovega laboratorija. Sama ne vem, kako. Zletela sem visoko k solncu, potem me je pa vleklo nekaj ne-odoljivega dol, daleč dol v tesne male sobe, kjer sem se objemala z bedo in s tisto trohico gnilega zraka, kadar je tja fnogel skoz mala okna. Kar ni bilo gnilega vsled syphilide, prelazila sem jaz, preklinjana, grozna tuberkula. Zakaj preklinjana? Preprosti ljudje! Davila sem odrastle in deco in jim z veseljem otlmala pezo žalostnega življenja, ki se jih je držalo kakor krvoses,
Ognusilo se mi je življenje v globinah gorja in bede in priplavala sem na površje samo, kjer je že svetilo solnce in je v dalji iz oblakov prosvitala sreča.
Nastanila sem se v podstrešni sobici revne perice, ki je imela sina študenta. Bil je lep in velik in poln nad v bodočnost, Podnevi se je trapil s službo in je prihajal pozno zvečer domov, kjer je po-okreval poleg svoje dobre matere in nad knjigami, ki jih je ljubil. Posedal je ob njih pozno v noč, preiskoval z drobnogledom ples mikroorganizmov, opazoval je utrip komarjevega srca in sanjal nad življenjem enodnevnice.
»Kmalu, kmalu bom dovršil, mamica!« je dejal. Pa ni, To je bila moja zadnja žrtev, Dovršila sem svoje delo, Ve, sestrice, ne veste, kako mi je bilo, ko sem vi dela, kako mu bledijo lica, ugašajo oči, kako trudno se vleče iz četrtega nadstropja, Sestre, sestrice, to je bila moja poslednja žrtev. A nekoč ponoči, ko je zunaj bila polnoč in je sneg naletaval na okna, je sedel zamišljen pri mizi, pljuval hrklje, v katerih so bile lepe citronasle tuberkule, ter jih je deval pod drobnogled. Spoznal je mojo navzočnost in je od žalosti zbledel. Vzel je papir in napisal: »Oj, ti krasno, mlado življenje! Umikaš se pred menoj, preden sem k tebi prišel. Čutim tvoj vonj in tvojo velikost, tvojo lepoto, tvojo bližino. Zakaj mi nisi dovolilo, da bi na tvojih valovih otrl prah, ki ga je name nametala beda in silno delo? Zakaj mi nisi dovolilo, da bi z vrha, na katerega že prihajam, zagledal tvojo neskončnost in se razvesehl s pogledom na solnce, v katerem se koplješ?
Glej! Pomlad mi bije na okna, cvetlice diše, ptiči prepevajo in po zraku prihaja moč in lepota, a jaz se mučim v hrepenenju po tebi, lepo in mlado živlienje.
Plul sem k tebi skoz temo, vrgel sem od sebe najdražjo prtljago — svoja mlada leta, da bi bil že enkrat blizu tebe. In navsezadnje?
Odhajam neznano kam, a tebe nisem spoznal.«
Pa ni bila še pomlad, ko je to pisal, 1 ali bila je že blizu, kakor življenje, po
katerem je hrepenel. Baš, ko je bil pomladni vzduh poln tajne sile, je ležal * svoji postelji v podstrešni sobici, bled in lep.
Odšel je neznano kam, kamor se je
bal,
To je bila moia poslednja žrtev,«
Tuberkula je umolknila in vse naokoli je bilo tiho. Molčala je snet, ki ni prišla preko svoje gredice, spaval je ko* na beli brezi, ki se je kepala v mesečnem J svitu, in blestečim zvezdam so se utri' njale v vsemir iežke žareče solze.
Sivori — Nenad Vojvodič.
Nravreosf ameriških plemen.
(Dalje.)
Pri N u t k i h zaroče nekateri starši, posebno uglednejši, svoje otroke v starosti, ko še niti ne razločujejo med naklonjenostjo in nenaklonjenostjo! toda v mnogih slučajih vendar prepuste volitev mladim ljudem samim. Iz svečanega dejanja snubitve se sme sklepati na povprečno visoko razumevanj® družinskega življenja pri tem narodu* Če je snubač bogat in če ima veliko prijateljev, tedaj se predstavi z njimi bodočemu tastu, kateremu prinese obilo daril. Med tem ko hvali njegovo spremstvo snubačeve vrline in darila, opisu-jejo svojci lepoto in čednosti neveste. Kadar snubi kak glavar, se udeleži t® svečanosti ponajveč celo pleme. Marsikateri ubožni snubec ima seveda samo enega samega prijatelja na svoji strani in razpolaga kvočjemu s par odejami kot darilo. Vendar pa mu navadno nje-, gova izvoljenka povrača ljubezen * večjo nežnostjo, kakor pa bogata glavarjeva hči svojemu možu; deloma s0 da to razlagati z mnogoženstvom boga- .. tinov in enoženstvom ubogih. Nutki s® pri vseh važnih zadevah posvetujejo 8 svojimi ženami in sc kažejo tudi v razdelitvi dela ko razumni možje. Prodno so prišli v njihove kraje gotovi beloko-žni »kulturon.osci«, je bila Nutka-Indi-janka zvesta žena, kar sedaj v mnogih slučajih ni več. Vendar pa je družinsko življenje tega naroda po izpovedi Banc-roftovi še vedno zelo prisrčno; na njihovih zabavnih večerih se pomenjkujejo, pojejo, šalijo in pripovedujejo junaško čine. Pri K u t a n i h , ki jih Bancroft prišteva kolumbijski skupini, možje zelo ljubijo svoje žene, in te so svojim možem vdano v zvesti ljubezni. — Na povprečno visoki stopnji najdemo zakonsko ljubezen in zvestobo tudi pri O k a-n a g a n i h , ki sklepajo zakone n® obojestransko srčno naklonjenost. Korake do to naklonjenosti opisuje Bancroft bistveno takole: Komaj je Okana-gan dosegel svoje štirinajsto ali petnajsto leto, obrne svojo ljubezen na deklico, ki navadno ni nad dvanajst let stara. Prvi korale stori z večernim obiskom v vigvamu svoje izvoljenke, če so so starejši ljudje že podali h počitku. Pri-šedši v vigvam, zaneti tam ogenj in, ker poznajo namen takih obiskov, mu dovoli dekličina mati, čo ji je mladenič
Po volji, da se sme z deklico pomenkovati. Na sledeče večere se obiski ponavljajo, dokler snubač ne pride podnevi, 8premljan od nekaterih prijateljev in Položi kupno ceno, ki velja za zakonsko Sklepanje. Činu ki smatrajo za najbolje, če jih druži pri sklepanju zakona Mladostna moč s skušeno starostjo. Zalo so zakonci pogosto v starosti zelo različni. V domačem krogu vlada mir, čeprav ima ta ali oni Činuk več žen. '■Trud in trpljenje dneva si delijo med Seboj; ločitev zakona je nekaj redkega,
-	vas* Ka dovoljuje postava; poedini slučaji zakonoloma so se navadno kaznovali s smrtjo. — Klamath -Indijanec
V	južnozahodnem Oregonu in severni Kaliforniji sc prav nič ne ozira na željo Svojih za možitev zmožnih hčera; zanj je odločilna le najvišja ponudba in, ker So stari možje navadno imovitejši ko mladi, zato so deležni najlepših in najmlajših žen, medtem ko se morajo mlajši in revnejši zadovoljiti z ostankom. Odločujoča moč denarja v tem «>ziru napravi iz Klamatha pravcatega lakom ne ža. Ločitve tukaj ne najdejo nobenih zaprek, niti težkoč; nasprotno ba kaznujejo moža radi zokonolomstva *elo občutljivo: ali mu izbijejo oko, ali ha ga izključijo iz njegovega plemena; le v izrednih slučajih se da n jegov tekmec potolažiti s steklenimi drobci, ki So nabrani na vrvici. Če zahteva običaj lega naroda že od moža tako strogo zakonsko zvestobo, koliko bolj od žene: ftko zahteva razžaljeni soprog, potem iztrgajo prešuštnici javno čreva in drob '— Pri več plemenih v Srednji Ka-lifoi niji ima snubljeno dekle pravico, da se odreče privoljenju, če ji mladenič, ki je prišel v hišo s privoljenjem njenih staršev, ne ugaja. — Pri O le ep a-Indijanih, istotam, igra usoda veliko vlogo, kadar gre za možitev njihovih hčera. Ko dajo snubcu dovoljenje za ženitev, obvestijo o tem svojo hči. Dekle tedaj odbeži iz vigvama svojih staršev in se skrije. Če jo ljubimec najde, tedaj je njegova; ako jo v določenem času ne hajde, potem se mu nudi še dvakrat enaka prilika. Dvakrat jo mora najti, sicer nima nobene pravice do nje. :— Pri N e š e n a m - Indijanih, istotam, Položi ljubimec pred vigvam svoje ljubljenke različna darila in se potem odstrani. Ako so ti darovi dekličinim staram, ki takoj poznajo njihov pomen, VŠeč, tedaj vzame mladi mož njihovo hčer brez vseh nadaljnili okoliščin k sobi za ženo. — V S a n t a C r u z v Kaliforniji gre mladenič, ki bi se Vad oženil, v kočo svoje izvoljenke, sede poleg nje, ji vrže molče pred noge Vrvico z biseri in zapusti kočo kot njen mpž. — Pri r.leai’ Lackih, istotako v Kaliforniji, ugrabi ljubimec, kateremu se pridružijo nekateri njegovih prijateljev, deklico, ki si jo je zaželel za ceno. V Kaliforniji se.tudi često doga-ia, da vzame mož na željo svoje prve ^ene še druge, tako pri San Francisco ln Montereyu, kjer mož skoro vse delo °dvali ženi na ramo in tudi sicer tako zaničljivo z njo ravna, da ji ne da pro-
stora niti pri vigvamskem ognju in ji tudi ne dovoli, da bi z njim obedovala
ali se vmešavala v njegove pogovore.
(Dalje.)
Aprovizacifa.
a Amerikanskj Špeh za IX, in X, okraj dobe stranke iz Mtihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št, 1, sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: IX, okraj: V soboto, dne 17. t. m, pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št, 113 (Marenče), št. 114 (Fojker dopoldne od 8, do 10. ure. — X. okraj: št. 115 (Škrl M.), št. 116 (Novak), št. 117 (Javornik), št. 118 (Škerl Iv.) od 10. do 11. lire št. 119 (Robežnik), št. 120 (Murnik), št, 121 (Jelačin), št, 122 (Sojar), št. 123 (Supin), št, 124 (Pirnat M.), popoldne od 2, do 3. ure: št. 125 (Pirnat I.), št. 126 (Jereb), št. 127 (Marn), št. 128 (Bijot), št. 130 (Bartl) od 3. do 4. ure, št, 131 (Jeloč-nik), št. 132 (Platiša), št. 133 (Končan), št. 135 (Jerin), št, 136 (Mesec) od 4 do 5. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma Špeha. Kilogram stanc 18 kron. Strankam se je točno ravnati predpisanega reda,
a Prodaja sladkorja. Na vsako izkaznico (levi del) se dobi po pol kilograma sladkorja. Kilogram stane 6 K 60 vin, — Odrezke št. 1 in 2 sladkornih izkaznic sc mora strankam vrniti, ker sc na iste oddaja špeh.
Iz sejč mestnega aprovizačnega odseka, 1. Prihodnji teden se peče v vojni pekarni kruh iz pšenične in 30 odstotkov koruzne moke, ■— 2. Izkaznice za kruh in moko še ne bodo več izdajale. Moka za kuho in kruh se bode od ponedeljka, 25, maja naprej prodajala brez izkaznic v poljubni množini v vseh vojnih prodajalnah kakor tudi bel in črn kruh in sicer: v Prešernovi ulici, v Kolodvorski ulici, pri Podboju, pri Miihleisnu, v cerkvi sv, Jožefa, v Gosposki ulici, v Mahrovi hiši, na Starem trgu, na Bregu, na Tržaški cesti. Cena belemu kruhu se bo pravočasno objavila.
—	3, Peki naj pečejo in prodajajo kruh iz svoje moke, ter se naprosi vlado, da določi cene pekovskemu kruhu, — 4, Če bode vlada izplačala za ubožno akcijo obljubljenih 200.000 kron, sc bode dajalo strankam ubožnih akcij cenejša moka za kruh in ev, tudi cenejši špeh. — 5. Ubožna akcija za meso se opusti, ker vlada nima nikakega fonda, da bi mogla dajati cenejše meso na ubožno akcijo ter na I. in II, uradniško skupino. Ker tudi mestna aprovizacija ne more teh izdatkov kriti iz svojega, se preneha oddaja cenejšega meša za vse ubožne akcije, — 6. Prihodnji teden se bode razdeljevalo na sladkorne izkaznice po 1 kg amerikanskega Špeha za osebo, Ameri-kanski špeh je prvovrsten, treba je le, da
se da dva dni namaka v vodi, predno se ga topi. Če se primeša pri toplenju nekaj čebule, izgubi mast žaltov okus, — 7. Gospem, izvoljenim na ženskem shodu v Mestnem domu sc izstavijo legitimacije za nadzorstvo pri razdeljevanju in prodaji živil, Načelnico tega odseka, g. Galetovo, pa se pritegne v aprovizačni odsek kot zastopnico konzumentov in informatorko nadzornic, Ta posel opravljajo nadzornico brezplačno. — Sklep ob 7. uri.
^ iv f 1 » P
£§M
Lepa poli
lic in rok prinese mnogo prednosti, tako v zdravstvenem kakor v družab-j nem oziru. Fellerieva po- | polnorra neškodljiva preizkušena „Elza“ pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda priSče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, raz-kavosti, vciosti kože. — Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se računa posebej najceneje.
Nesiesio MW\\m mila
vzemimo za lica Fellerie-vo iiiijino mlečno milo Elza“, katero je danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kože v današnjem času si ni ti misliti na moremo. — Slišne inco ■SSL ,!)0rc doseči samo s I-ellerjevo OUjliK lUoo rE!sa“-Taiiohina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 K. Omot in poštnina se računa posebej najceneje.
U vso&loBjg nepvafile
jnJoea so Fellcrjeve „Elsa* tvtvM toaletne pastiije za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno votlo itd. Cena kartonu
1	K 50 v. — S seboj uzets in povsod v žepu nositi se more bol ubia-„ žrijoč, hladeč, osvežujoč Leilerjev „blza“ nrentolni migrenski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu •m. 71	r3°l	sc tuc*i Proti vbodljaju in ra-
i-o!	*a	041 (collgrium) 2 K 50 v. -
kapljico proto zobobolu 2 K 50 v. — Pravi sasortsStB prsmi sok proti kaSiju steki.
4	K. Framov© Sgsnje v stekl. 6 — in I6--K.
Za SeCocJec, pra-	---
va švedska tinktura, vel. steki. 10 K—v, balzam (melen) mala steki. 2 K — v.
Kurja očesa odstrani brez bolečin Fellerjevn turist. tinktura „Elza" (tekočina) skupaj s čopičem 3 K in turist.
obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potenju telesa Sn nog je Fellerjev „EIza“ prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmilni praSeb za Sivino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju ČVGENU V. FELLER, Stublca, Risa trg št. 345 (Hrv. Zagorja).
Haiur
SLS A-
/Elsa /
Razprodaja. V soboto 17. in nedeljo 18. ee bode prodajala m stolnicah PredsiBSča, Mel]ana isi Jfsaclasaa is Soh sSrsssaredn
felečfa pečenka
K 10'
Kapitan Dodero.
Italijansko napisal A. G. BarilH.
(Dalje.)
Ko je solnce zašlo, me je premagala utrujenost in *ač«l sem dremati. Omam-Ijivi vonji trofičnih cvetov so napolnili zrak, iz dalj* sem začul piščali in vriskanje. Divjaki so se zbrali k rajanju. Samemu sebi sem se zazdel kakor z rožami okin-čano jagnje, ki zadovoljno gre smrti nasproti, samo da bi bil zraven obred prej pri kraju. Razgrajanje nepotrpežljivih divjakov, ki so hlepeli po moji krvi, me ni ;več strašilo, otrpel sem popolnoma.
Naenkrat sem začutil, kako me je objel val svežega zraka. Planil sem pokonci. Vrata so se odprla in v mraku sem opazil človeka, ki je bil po hoji in postavi podoben učitelju Labsolu. Toda kje suknja in cilinder — mož je bil opravljen kakor divjaki,	„
»Ne bojte se, jaz sem, Labsolu, Svojo paradno suknjo nosim samo ob posebnih prilikah, sicer bi je že davno ne imel, Tu nimam pariškega krojača.«
»Drugi ljudje, druge na vade 1«
»A na vse se težko navadite; na primer kuhinja mi ni prav nič všeč, posebno kakih posebnih jedi ne morem uživati.«
»Ah, tako, razumem! Tedaj je res?« sem zaječal in prijel Francoza za roko. ^Tu jedo ..
»Človeško meso, da, da, če ga imajo. Kadar se vojskujejo s sosednjimi otoki in sovražnike ujamejo, ali pa da morje za* ne*e kakega nesrečneža, imajo človeške pojedine. Jaz sem prišel tu sem ravno tako kakor vi, toda če bi ne bil tako srečen, da sem poučeval kraljevo mater v lepih umetnostih — seveda se s tem nočem prav nič hvaliti — torej kakor rečeno, če bi me ne bila ona, Večerna Zarja, rešila, bi me bili divjaki po vseh pravilih požrli. Pozneje se je pokazalo, da sem tem ljudem potreben, celo neizogibno potreben, — na uho povedano — ko sem začel vzgajati kraljičino Jutranjo Roso. No, sami boste videli, kak biser >e to, kakor pravimo mi v Parizu.«
»Sami boste videli!... To lahko pravite!« sem ga prekinil. »Toda z nami ne bodo toliko čakaili, kratkomalo nas po-'žro.«
»Seveda!« je dejal skoro zaničljivo Labsolu, »Mislite, da vas bodo res snedli? Kaj pa, če so s to pojedino že začeli?c ^
»Moj Bog,« sem od groze zakričal m planil pokonci. »O, moji tovariši! Moram |ih še videti, moram... naj velja kar hoče!«
S	temi besedami sem hitel proti vratom, toda stari Parižan me je ustavil,
»Pri moji veri! Bodite vendar lepo pametni, ne hitite sami v pogubo. Ali hočete rešiti tiste, ki so že mrtvi in jih bodo {divjaki kmalu prebavili. Kar se je zgodilo, Ve je zgodilo in ni mogoče popraviti.«
Omahnil sem na ležišče in se kakor otrok oklenil Labsolovih rok ter bridko zajokal.
»Mirno, mirno!« me je tolažil. »Nesrečneži so mrtvi in vaše solze jih ne bo-tfo več oživile,«
»O! Da bi tudi mene kmalu ubili! Čemu čakajo? Zakaj me niso z drugimi vred?«
»Zakaj . . . zakaj?« je mrmral Francoz, »Predvsem zato, ker ste vi najbolj plemenit in je čist<} naravno, da najboljše hranijo vedno do 2&dnjega ,.
»Tedaj pridem jaz jutri „ , . jutri na vrsto?«
»Pustite me, da končam! Tudi zato ne, ker vas niso mogli. Po mojem prizadevanju so vas prihranili za Kutkov praznik. Težko sem jih pregovoril.«
»Kaj je to Kutkov praznik?«
»To je bog, ki jih je ustvaril. Ustno izročilo njegove vere pravi, da je Kutku nekoč zapustil nebo, da bi živel na otoku Okvenakati. Tu sta mu bila rojena sin Tigil in hči Siduka. Kakor hitro sta dorasla, sta bila mož in žena. To je bilo v času, ko še ni bilo ne živali na suhem, ne rib v vodi. Hranili so se s sadjem. Toda nekega lepega dne je Kutku zapustil ženo in otroke ter odšel. Kdovekam — najbrž v Ameriko. Od takrat ne vedo ničesar več o njem.«
»Ta zgodba je zelo preprosta.«
»Ta Bog je čuden. Divjaki mu izkazujejo čast s pojedinami in popivanjem, a njemu ne privoščijo niti kosti. Zato pa tudi nič ne izprosijo pri njem in govore o njem čisto po domače. Da, celo kregajo se, da jim je ustvaril preveč gora, skalin in brlogov ter da ni niti pomislil, ko je ustvaril mrčes, muhe, komarje in golazen. On je vzrok, da dežuje, pada toča, on pošilja nevihte, ki ukonč> ' io žetev in vse koristne stvari. Kr o iečeno, radi vsega tega ga vedno kregajo in zasmehujejo, dobrot ne poznajo in ne cenijo.«
»Pa obhajajo vendar slovesnosti njemu v čast?!«
v>Gotovo, a to niso slovesnosti, ampak pojedine, pri katerih se za svojega boga prav malo zmenijo.«
»Tedaj sem res ...«
»Da, določeni ste, da boste za pečenko pri slovesnosti, ki bo čez dva me-j seca. Res, princeza si je stvar imenitno izmislila ... da bi vas rešila, ali razumete! Čas razcvete rože!«
»Ne razumem vas... Kaj ima pri temu princeza?«
»Dobrosrčna je. Rekla jim je, da jim bo dobro svetovala — s tem pa hoče samo vso stvar zavleči. Zdaj me je poslala k vam, da se natančno domeniva. Toda ostaniva pri stvari, da vam povem vse po vrsti.«
»Oprostite, da sem tako nepotrpežljiv.«
»Da ne boste preveč žalostni, bom preskočil zgodbo vaših nesrečnih tovarišev. Samo toliko pripomnim, da so umrli popolnoma nevedoma, kajti naši možakarji so mojstri v pobijanju. Čudni ljudje so to. Vedno se ukvarjajo z vorašanjem, v koliko in kako je meso Evropejcev okusnejše, kakor ono domačinov. Jaz zase sem bil neštetokrat v nevarnosti, da me krailjica razseka v kose, toda nazad-
nje je kralj Urutukte spoznal, da tak star
in suh mož ne more rešiti vprašanja in. da morajo prej okusiti mlado meso.«
Stari blebetač me je s tem pripovedovanjem o človeškem mesu mučil do skrajnosti. Njemu pa je bilo to v zabavo.
»Ko je princezinja Jutranja Rosa pr» oknu slišala kraljevo obsodbo, je takoj sklenila, da reši vsaj enega obsojencev. Tudi ona je v tem hipu reševala novo vprašanje, namreč, kaj pomeni čudn* brada, kakšna je in kako ta raste, Ravno zato je sklenila, da si izprosi vaše živ* ljenje. To bi kar naravnost težko dosegla* zato je rekla, da ji je slabo in da se danes ne more najesti do sitega, morajo pa ji prihraniti enega moža. Seveda so j* odbrali najboljši košček — sklenila je, d* ga prihrani za Kutkov praznik.
»Nebeška princezinja!« sem vzkliknil ves navdušen,
»Zares, nebeška princezinja. Pa nikar ne mislite, da bi bila princeza mogla do-seči svoj namen na kak drug način. Bret boja ni zmage., Prvi minister je naštel mnogo pomislekov. Največji je bil ta, n® bi trije možje komaj zadostovali, da zbu-de sline po dobri jedi. Toda princezinja je znala odgovoriti. Rekla je: Ona j® kraljičina in zahteva, da jo minister uboga. Njena želja je več kakor poželenje podložnikov, čeprav so dvorjani in mini' stri. Ko je prvi minister še hotel govoriti, se je kralj razjezil in mu priložil tako zaušnico, da se je zvrnil po tleh.«
»Dobro je napravil! To je kralj, ki zasluži, da ga okujejo v zlato!«
»Tako, in sedaj,« je nadaljeval Labsolu in pri tem poudaril vsak zlog posebej, »sedaj se pripravite, da dostojno stopite pred princezo. Prosti ste popolnoma in lahko greste, kamor hočete, A svetujem vam, da gradu ne zapustite, ker sicef bi ljudem prišlo na misel, da svojevoljno rešijo vprašanje, ki zanima kraljičino. Sicer je pa grad dovolj velik; da bi pa poizkušali pobegniti, ni vredno, ker vafl® tudi ne kaže. Jaz zase mislim, da se bo zadeva na dobro obrnila in da boste med temi divjaki še velik gospod.a
Tako je govoril moj vodnik, A ja* nisem več pcslušal teh načrtov, ampak sem poln hvaležnosti mislil na princezo, ki se je usmilila mene.
Med temi pogovori je minevala nož in skozi špranje je začel prodirati dan. Stopila sva iz koce na svež zrak. Šla sva ob reki navzdol. Tu sem začutil potrebo* da sem se umil. Brado sem si skrbno počesal s prsti, kajti dobro sem se zavedal* dn jo bom moral v kratkem predstaviti milostni princezi, in da je brada tisto, na kateiem so obstale njene oči. Potem sen* šel s svojim rešiteljem na njegov donW kjer mi je postregel z vinom — seveda t® kokosovega oreha — in čakal toliko časa, da se je približala ura, ko sem sme* obiskati svojo zavetnico.
(Dalje.)
izdatatclj konsorefl »Večernega Usta«. Odflovorni urednik Viktor Cen4l6.
Tiska Jugoslovanska tiskarn« v Ljubtiani.