Društvo invalidov občine Šiška
Pester delovni program
V dve skrajnosti radi zapadamo: ali ob ne-kem problemu ostanemo hladno neprizadeti, ali pa smo se nad njim pri priči pripravljeni zjo-kati in potegniti iz žepov robce po nasvetih bontona iz prejšnjega stoletja. Le tisto srednjo pot, ki po treznem premisleku edina more pri-peljati do dobrih rešitev, težko najdemo.
Tudi s problematiko invalidov je tako. Vsaj enkrat na leto, takole ob dnevu invalidov me-seca marca, se radi potrkamo po prsih, polni lepih besed, gesel in zvenečih parol smo, naša človečnost se zdi čez noč prebujena in vzdram-ljena, nešteto obljub izrečemo — žal pa nanje kaj hitro pozabimo, ko se pomešamo v vrtinec vsakdanjega življenja in klobčič svojih težav. Morda prav tod tiči vzrok, da na invalide še vedno gledamo nekako karitativno, ali pa nji-hove probleme obravnavamo preveč splošno, v preširokem zamahu in tako rekoč povprek.
2e res, da bi storili krivico vsem, ki se ka-korkoli ukvarjajo s tem področjem, če bi re-kli, da se stvari ne premikajo naprej. Nešteto dokazov je namreč, da se njihov krog nenehno širi, sega od zdravstva in šolstva do gospodar-stva — vsemu temu pa čestokrat manjka enot-ne in usklajene politike, ki bi pripomogla k hi-trejšemu in boljšemu reševanju problemov. Ve-liko si obetamo od novega zakona o usposab-ljanju in zaposlovanju invalidov, ki je sedaj v javni razpravi in ki bo z novim letom stopil v veljavo, mnogo pričakujemo tudi od zakono-daje, ki ne posega direktno v to problematiko, a jo kljub temu vključuje — skratka, videti je, da gre delo naprej. Vendar pa ob tem ne sme-mo pozabiti na tista osnovna jedra, iz katerih pravzaprav izhajajo naloge: občinska društva invalidov, aktivi v krajevnih skupnostih in or-ganizacijah združenega dela.
Društvo invalidov občina Šiška si je našlo hudo zasilne prostore v kleti enega od blokov na Jami. Kljub temu, da je pisarnica, kjer smo onega dne poklepetali s tajnikom Slavkom Li-povcem, prijetno domača, se človek nehote vpraša, kako pridejo vanjo invalidi; stopnice, ki vodijo navzdol, so temačne in ozke, sama pi-sarna pa tudi vlažna in povsem neprimerna. Društvo je menda že iskalo boljše prostore, a se je zaustavilo pri denarju. Nalog, ki trkajo na vrata, je preveč, dotacije pa tako nizke, da so v glavnem odvisni od dobre volje posamez-nih podjetij in delovnih organizacij.
Sicer pa je društvo, ki vključuje čez 500 čla-nov, delavno. Letos so posvetili največ pozor-nosti rekreaciji in športu, udeležili so se števil-nih tekmovanj v šahu, kegljanju, balinanju in streljanju, pri tem dosegli vrsto diplom in pri-znanj in med drugim celo prvo mesto v šahu v Ijubljanski regiji.
Tudi nekaj izletov so organizirali — udele-žencem bo dolgo ostal v spominu izlet v Stru-njan, Logarsko dolino in na Jezersko; do kon-ca leta imajo v programu še izlet v Kumrovec, Stubice in Atomske toplice ter Pulo. Enodnevni izleti so se izkazali kot zelo uspešne oblike medsebojnega spoznavanja in popestritve vsak-danjega življenja. Za letovanja v zdraviliščih in turističnih krajih, za katere je sicer precej za-nimanja, namreč primanjkuje denarja (ponudba za enodnevni penzion je bila letos 100,00 din.).
Sam delovni program je dokaj pester, vklju-čuje tako usposabljanje invalidov za delo, skrb za zaposlitev v rednih in posebnih delovnih or-ganizacijah, stanovanjska vprašanja (letos so rešili tri primere) kot dajanje dename pomoči, skromnih daril in obiske na domu. Posebnega pomena je pravnoposvetovalna pomoč saj inva-lidi pogosto ne vedo, kam naj se obrnejo, da bodo dobili pravšen odgovor.
Prav zategadelj bi bilo prav, da bi se vseh tistih 1700 invalidov, kolikor jih je sedaj v ob-čini Šiška, združilo. Zato, da bodo laže uveljav-ljali svoje pravice in zato, da bo manj osamlje-nih in samotnih med njimi.
M. V.