-/ 'H 4 Pojasnilo natisnjenega sporočila slavnega kranjskega dežel¬ nega odbora, h kteremu je dal priložnost gospod dr. vitez Bleivveis in ki zadeva vpeljavo lastne uprave v blaznici na Studencu. & (Iz stališča resnice prevdarjeno.) / >^y J • v tres, bttrtfj Perm gr. Jfttttr h. pitihms Ijcrtrorge- ntfttutt rattr tran gtbrarht borliegmimt trts jinlim kraraisdmt JkttiteHttsstfmsstts, bttoffenb Jm fitjjnmg bcr ttgtturr ^cgie bt btr fraransfalt ju Stttirmt. A \ ,.' v . (SSont 6tanbtyuiitte bet 2Bat)rl)eit au§ betradjtet.) ffiH # Namen gospoda dr. viteza Bleiweisa je po njegoV besedah: deželi kaj prihraniti. V resnici bi se pa le dva namena dosegla: 1. Usmiljene sestre bi se iz blaznice izgnale. 2. Zasluge gospoda dr. viteza Bleivveisa ali morebiti tudi gospoda dr. Prajniča bi bile poplačane, kar se lahko razvidi iz sporočila deželnega odbora str. 8, od vrste 28. V naslednjem hočemo pokazati, da, ako imajo usmi¬ ljenim sestram do zdaj naložene dolžnosti veljati tudi tedaj, ko bi gospod dr. vitez Bleivveis upravo prevzel: 1. je marsiktera po gospodu dr. vitezu Bleivveisu postavljena cena nemogoča; 2. kar naznanja o sedanji ceni, je veliko nalašč za¬ molčanega, kar bo številka opravičevala; 3. že pri nespremenjeni sedanji ceni bi se marsikaj lahko prihranilo, ko bi gospod dr. vitez Bleivveis le zares hotel, n. pr. ko bi se izvanredne jedi ne velevale, zlasti obilne mesne jedi, ktere po njegovem mnenji (str. 18, vrst. 27) tako niso potrebne; — ko bi blazni svojo lastno obleko nosili (str. 8, vrst. 7); — ko bi se privolilo, da bi blazni pisano perilo sami prali (str. 3, vrst. 29); — posebno pa, ko bi se več mirnih bolnih na umu oddalo v hiralnico, kar bi po računjenji gospoda e. kr. vladnega svetovalca, dr. Valente, deželi lahko prihranilo okoli 5000 goldinarjev, ali pa še tudi več, kar bi pa tudi imelo ta prid, da bi blaznica ne bila tako prenapolnjena, in bi tudi bolje služila v ozdravljenje, in bi vodstvo tolikokrat ne bilo prisiljeno zarad pomanjkanja prostora odrekovati sprejetje hudih blaznih; 4. da se je vsled vprašanja usmiljenim sestram uni- krat danega pod nekterimi pogoji v ceni toliko odjenjalo, da bi se zopet skoraj 5000 goldinarjev (v sedanjih okoli¬ ščinah natanko 4658 goldinarjev), tedaj z zgornjimi 5000 goldinarji vred skoraj 10.000 goldinarjev prihranilo. ®ie 2tbftc£)t bež |jerrn ®r. 91itter ». tBIeimeiž folt fein: angebtid; bem Sattbe ©tfparungett etjielen p moden. (jtt ber ffiirftidjfeit aber fbnnten mtr jmei gmede er= reid)t merben: 1. ®te batmgerjigen Sdfmeftern auž ber Stnftalt ju bringen. 2. ®te Slerbtenfte bež §r. ®r. 91. P. SHeimeiž e0ett» tueH aud) bie bež §r. ®r. premic betognt ju fegen, maž auž betu tanbfdfaftticgen Sericgte Seite 8 trnu 23 ab Ieicgt ju erfegen ift. 31ad)ftegenbeu folt nun ermiefeu merbeu, bag, meun bie ber ©ongregation biž nun borgefcgriebenen 35er= pfttdjfuitgeu aud; banu getteu fotten, fattž $r. ®r. 9t. b. Steimeiž bie 91egte beforge: 1. manever non $r. ®r. 91. b. Steimeiž borgefcgtageite SEartffag Unntbglicgež fagt; 2. bet ben nteiften feiner ?tngaben bež gegenmartigen ®artfež Sielež abficgtlid; berfegmiegen ift, maž bte jfiffer redftfertigen metbe; 3. bag fdjon betnt imgeanberten, gegenmartigen SEarife nidjt unbebeutenbe ©rfparungen gatteii erjiett merbeu fonnen, menn |jr. ®r. 91. n. Steimeiž nur fotege ju ntadjen beab-- ftc£)ttgte. 3- S. burd) Seifeitelaffung ber ©jtra*Drbtnationen, befonberž ber bieten gteifcgportionen, metege nad; feiner 2ten= gerung, (@. 13, Q. 27), ognegtn nidjt fo notfjmcnbig finb; — ferner butdj baž Sragentaffen ber eigenen ffleibung (@. 8, j). 7), burd; bie ©emagrttng: bie (jrren gum ffiafčgen ber gefarbten SBafd^e (©. 3, g. 29), bermenben ju bitrfen; — gauptfacgltd; aber burd; Slbgabe enter grbgeren Štnjagt rugiger ©eiftežfranfer in baž @t. Qofef=@pitat, — moburd; nad; SBeretgnung bež $r. f. t. 91egteruugž»91atgež, ®r. Satenta, bem Sanbe teidjt bet 5000 ft. unb aud) rnegr erfpart merbett fbnnten; — abgefegett bon bem 33origeite, bag bte 91aunte ber Srrcnanftalt nidjt fo iiberfiilft feiu unb fomit bem |jeilžjmedc beffer entfprecgen mutbett, — unb bte ®ircction nidjt fo giiufig ttt bie unangenegnte Sage berfefjt rnare, bie 9(ufname bon fegr unrugtgcn Qrren, 91aummangetž megen — bermei- gern ju miiffeit. 4. bag aber, auf ©runb ber jiingft au bie barntgerjigen ©^meftent ergangeiteit 2(nfrage unter gemtffcn ifiebtugimgen berartige 91ad;taffe im Sarife gemagrt mttrben, — bag bet SBettiiguttg berfeiben cbenfattž nageju 5000 ft. (nad) ben gegenmartigen Slergaltniffen gettau 4658 ft) alfo mit ©tn- fd;Iug ber nbermagtttcn 5000 ft. nageju 10.000 ft. erfpart merben fbnnten. —- 2 — Po teh pristavkih, ki se bodo v naslednjem doka¬ zovali, je očitno, da gospod dr. vitez Bleiweis ni ravno vnet za varčnost deželi v prid, temuč da se hoče, kakor se dozdeva, tega pomočka poslužiti za ves drugi namen, namreč: da bi se usmiljene sestre iz blaznice odpravile, in da zasluge, ki si jih gospod dr. vitez Bleivveis s ta¬ kimi spodbudki za deželo pridobiva, ne bodo brez plačila! Svetu gospoda c. kr. vladnega svetovalca, dr. Valente, (str. 8, vrst. 20), da naj uradniki in zdravniki zarad pre- trudnega opravila dobivajo povračila, gospod dr. vitez Blei¬ vveis pritrjuje, pa s tem razločkom, da se je dr. Prajnič o tem nekako izrazil z mališkim izrazom: Ibis redibis non morieris in bello — v prenesenem pomenu prestavljeno: Dobil bom povračilo, ne pa povišano plačo, kjer je le na tem ali še ne, kje stoji vejica, ali pred ali za besedo „ne“. — Bekel je str. 8, vrst. 23: „Za svojo osebo, za obilneje delo ne bo nič zahteval, vendar pa misli prositi za povišanje plače, naj se že lastna uprava vpelje ali ne.“ Tedaj pa hočemo na drobno zavračevati trditve gospoda dr. viteza Bleivveisa v sporočilu deželnega odbora: Str. 1, vrst. 13, pravi dr. Bleivveis: »Usmiljene sestre so s prvega zahtevale silo veliko povračilo za upravo, namreč 40 krajcarjev za vsacega na dan, in še-le po dolgem razgovarjanji so bile zadovoljne z 28 kraje, za vsacega na dan.“ Odgovor: Usmiljene sestre so zahtevale 40 kraje. z'avolj kurjave, ki je znašala 12 kraje, po natančnem računu gospoda stavbenega inženirja, ki se mu je naznanila koli- kost kuriva, — ta znesek naj bi veljal le za eno leto v poskušnjo — ali brez kurjave 28 kraje. Dolzega raz- govarjanja v tem slučaji pač ni bilo treba. Str. 1, vrst. 41, pravi dr. Bleivveis, da od 28 kraje, pride 16 kraje, na strežbo. Odgovor: 16 kraje, pride na strežbo, pripravo kopeli, omišljavo ledu in kurjavo starih poslopij; tedaj ne le za strežbo. Str. 3, vrst. 25, pravi dr. Bleivveis, da je 16 strež¬ nikov in strežnic. Odgovor: Vsled pogodbe se ravna število strežnikov in strežnic po številu in lastniji blaznih in zapove¬ danih ponočnih čuj. Za strežbo je zdaj postavljenih: 9 strežnikov, ki imajo vsak dan dve ponočni čuji, potem 6 sester in 7 strežnic, ki imajo s sestrami vsak dan tri ponočne čuje. Plača za strežnike je za 3 po 9 gold., za 4 po 8 gold., za 2 po 7 gold. na mesec. Strežnice imajo po 5 gold. na mesec. Ali bi bilo mogoče, da bi 16 strežnikov in strežnic vsak dan 5 ponočnih čuj oskrbovalo (to je, da bi ena oseba vsako tretjo noč cula) in ob enem čulo nad blaz¬ nimi v 6 hišah po raznih opravilih in sprehodih? Ali naj bo v prihodnje manj ponočnih čuj ? ali naj bodo blazni v sobah sami sebi prepuščeni in zaprti? In če, zakaj se to tudi zdaj ne more zgoditi v pomanjšanje postreštva? Ker potem bi se tudi zdaj primeroma zmanjšali stroški za postrežbo. Stadj btefett iBoraužfcjsungett, bie im iftadjfteljenben iljre iBegriinbung ftnbert, ift ež einfeudjtenb, bajj §r. ©r. 8f. b. Sfeitoeiž ež mit betu ©rfparen ju m S o 1) f e bež £ a n b e ž nidjt feljr ernft meitit, bafj bie @adje bem Stnfdjeine nad) nur eiit iDlittel ju einem gaitj anbent 3toede feiti foli, namlidj: jur 25ertretbung ber barmfjerjigen ©djtoefterit unb — uun bie Slerbienfte, bie fid) |jr. ©r. 9t. b. Steitoeiž bnrd) foldje Stnreguugeu um baž £anb ertoirbt, — fie tuerben ja nidjt unbelofjnt bleiben. Stuf bie iBemerfung bež §r. f. f. dfegiernugžratfjež ©r. žBafenta, @. 8, 3- 20, „bafj mau bie iBeamteit unb Sterjte toegen iibermajjiger Strbeit mit diemuneraticnen betfjeiteu merbe miiffeu, — gibt fperr ©r. 9t. b. SBleitoeiž biež ja ju, — nur mit bem llnterfd)iebe, bafj ©r. ^Sreinič fid) biežfatlž tmgefaljr aitžbriidte nad) bem Drafeffprudje: Ibis, redibis non morieris in bello, — im iibertragenen @inne iiberfefd: ^d) toerbe eitte 8temuneration erfjaften nid)t aber ert)bljten ©eljaft; mo ež nur, ober nidjt etntnaf auf ben SBeiftridj anfomntt, ob jelber bor ober nad) bem Sorte „nidjt" gefetjt mirb; beitn er fagte @. 8, 3- 23: Gšr toerbe fiir feine ijlerfon, far bie bermefjrte ŠCrbeit nid)tž ber* lan g en; er gebenfe j eb o d) bei ©infiifjrung ober Slidjtein* fiiljrung ber eigenen 9iegic jebenfaffž um ©efjaltž* erijofjung einjitf d) r e i t e it. 31un fofl bie Siberfegung ber Slefjauptungen bež §r. ©r. 9t. b. Sleitoeiž im lanbfdjafttidjen Šeridjte ein* geljenb erfolgen: Stuf @. 1, 3- 23, tijeilt ©r. 81. b. 83teitoeiž mit: „Ser ©rben berlangte Sfnfangž eiue ilberauž Ijolje Sergiitung fiir bie 8tegie, namlidj 40 Ir. per ffopf unb ®ag, unb erft nad) Iangen 23erljanbtungen Ijat fid) ber ©rben mit 28 fr. per ®ag unb Jfopf jufrieben geftettt. Gšntgegnung: ©ie Songregation berlangte 40 fr. toegen ber Seljeijung, bie genau beredjnet, nad) ber Stngabe bež ©uantumž bon iBrennmaterial feitenž bež |)errn ŠBaninge* neurž — fid) auf 12 fr. befief; (biefer SBetrag foffte nur auf ein ijkobejafjr getten), ober of)ne SBeljeijung mit 28 fr. Gšiner f ang en IBerfjanblung I)at ež in biefem gatfe getoifj nidjt beburft. 9tuf @. 1, 3- 41, tfjeitt ©r. 8t. b. IBIeitoeiž mit, bafj bon ben 28 fr. auf bie Sartung 16 fr. eutfalfen. (Sntgegnung: 16 fr. eutfalfen auf Sartung, Sereitung ber S3dber, Sižbeifteffung unb SBefjeijung ber atten ©ebanbe, alfo nidjt auf bie Sartung affeiit. Sfuf < 3 . 3, 3- 25, gibt ©r. 9f. b. Sleitoeiž bie Sfnjafjl ber Sarter nnb SMrterinnen mit 16 att. Sntgegnung: £aut ©ontract bemifjt fid) bie Stnjalji ber Sarter unb Sarterinnen nad) Sfnjaljf unb Sfrt ber Qrren unb ber borgefdjriebenen ittadjttoadjen. f^iir Sartung finb gegentoartig beftettt: 9 Sarter, toobon jtoei tagfidj dtadjttoadjen fjatten, bann 6 ©djtoeftent unb 7 Sčirteriunen, bon toeldjen (mit ben ©djtoeftern) tagfidj brei Sladjttoadjen ju fjaften finb. ©ie ©ntfoijnung ber Sarter ift fiir 3 ju je 9 ft., fiir 4 ju je 8 fi., fiir 2 ju je 7 fi. per 9Bonat. ©ie Sarterinnen l)aben 5 ft. iDtonatfoljn. Sare ež tooljt ntoglid), ba§ 16 Sartperfonen tčigfidj 5 91ad)ttoa(^en beforgen, (b. i. eiue f|3erfon jebe britte 8tad)t Sadje ^aften fann,) unb babei bie llebermadjung ber Qrren in ben 6 Taufer it bei ben berfc^iebeneit Strbeiten nnb ©pajiergdngen berfeljett fonnten? ©ber foften fiinftig toeniger Stac^ttoadjen ge^alten, bie Qrren in ben 3immern fi^ felbft iiberlaffeit unb eiitgefperrt toerben ? Senu ja, toarum fann biefež nidjt and) jefjt jur žBerminbernng bež Sartperfonalž gefd)efjert ? ©enn bann toiirbe fic^ arn^ gegentoartig bie Sartungžregie berljattnižmafjig berringern. — 3 — Str. 1 vrst. 42 pravi dr. Bleiweis, da je 1'5 kraje, za luč previsoka cena. Odgovor: V blaznici mora goreti 69 svetilnic (brez I. in II. razreda in kuhinje, pekarije i. dr.) Zmed teh gori 45 svetilnic vsako noč in 24 zjutraj in zvečer. Sim se štejejo tudi svetilnice in steklo, ki jih blazni mnogo raz¬ bijejo in se morajo zopet omisliti. Ali se more taka svetilnica dobiti za 3 kraje, ali še celo za 2‘2 kraje, po računu gospoda dr. Bleiweisa? Po sedanjem številu blaznih na Studencu, — ki je 1883. leta znašalo 94, pride na 2 blazna ena ponočna svetilnica, brez 24 svetilnic, ki zunaj imenovanih 45 zjutraj in zvečer gore, in brez poprej omenjenih pozneje omiš- ljenih. Kje je tukaj povrnitev ostalih 24 svetilnic? Str. 1, vrst. 42, pride na perilo 2-5 kraje. Odgovor: Tudi tukaj je zopet veliko zamolčanega, kar ceno opravičuje. 2'5 kraje, pride na snaženje perila in obleke; na vsakoletno beljenje vsih prostorov v blaz¬ nici, namazanje tal, omišljenje vsih potrebščin za snaženje vse blaznice i. t. d. Na ravno tisti strani se bere: „na opravo in obleko 8 kraje." Odgovor: Ni vsakemu znano, kaj vse se šteje k opravi in obleki. Teh osem krajcarjev je: za pozneje omišljevanje in ohranovanje pohišja v dobrem stanu, po¬ steljnega in životnega perila, odej in kocov, vsakoletno natlačevanje slamnic, napravljanje novih žimnatih blazin, vso obleke blaznih, čevlje, nogovice, dolge in kratke, potem ohranovanje klopi na vrtu, miz, posod za pijačo in za živež. Naprimeroma na drobno napravljen račun polajšuje pogled v take okoliščine: 1 kraje, za čevlje, 1 „ „ srajce, 1 „ „ svitice, brisalko, pertič, Zavratnik in prepas, 1 „ „ poletno in zimsko suknjo, 1 „ „ telesnik, klobuk, žepno ruto in nogovice, 1 „ „ vsakoletno natlačevanje slamnic, za poprav¬ ljanje žimnatih blazin, snaženje odej in kocov, njihovo ohranovanje v dobrem stanu, kakor tudi vsega životnega in posteljnega perila, vsega pohišja, vseh posod za jed in pijačo. Ali je mogoče vse to ceneje računiti in oskrbovati? Gospod dr. Bleiweis misli (str. 3, vrst. 24) vse poprej imenovano za 3‘7 kraje, oskrbeti (za leto 1350 gold.). Tako računjenje za bolne na umu velja pač le na popirji. Naj le poskusi z obutvijo. Str. 2, vi-st. 3, ceni dr. vitez Bleiweis hrano za vsa- cega na dan 31 do 32 kraje. Odgovor: čudno je, da dr. vitez Bleiweis 32 kraje, računi za vsacega na dan, ker n. pr. po mesečnih jedil¬ nikih t. 1. hrana na dan počez 26*9 kraje, stane. Ali je veči naklad 5'1 kraje, v nenavadnih jedeh iskati? Potem takem je pa vzrok sprejete številke v velevanji, ne pa v ceni. Te dni je dobilo vodstvo bolnišnice nalogo poprašati usmiljene sestre, ali in kje bi se mogla cena znižati. Od- <3. 1, S- 42, gibt Sr. 91. b. Sheimeig ben iJkenS bež Sicpteg mit l - 5 fr. ate ju pocp an. Gšntgegnung: Qn ber Sfnftalt miiffen 69 Sampen (I. unb II. ©faffe, fomie $iicpe, 93acferet k. niept mit* gereepnet), gepalten merben. Sabon brennen 45 Sampen jebe 91acpt pinburep, unb 24, friip unb abettbg. Saju geport aucp bie 9lacpfcpaffung ber Sampen unb Santpeuglafer, bie bon ben $rreit in Hienge ju ©runbe geridjtet merben. Hann eine folepe Satnpe um 3 fr. Peforgt merben, ober mopf gar fiir 2'2 fr. laut 33erecpnung beg Sr. 9titter b. 93feimeig ? 9Iacp bent Surcpfcpuitteftanbe ber $rren in ©tubenc, — ber im $apre 1883 94 betrug, bereepnen jup auf je 2 $rre eiite 91ad)tlampe, opne bie 24 Sampen, bie attfjer ben genannten 45, friip unb abenbg brennen, fomie ber borermapnten iftacpfdjaffung. SS3o bleibt ba bie 23ergiitung ber 24 Sampen? 3. 1, 43, erfepeinen 2-5 fr. auf bie SBdfcpe. ©ntgegnung: Sfucp pier ift loieber 23ieleg berfdjmiegen, maž ben ifJrete red)tfertiget. 2‘5 fr. entfalfen auf 91einigung beriffiaf(pe unb Hleiber, auf japrliepeg SBeifjen fammtficper Slnftafteraume; Sfnftreicpen ber guPoben, 93eifteffung ber gefammten 91cinigunggrequiftteu fiir alfe Sfnftaftgfocafitaten :c. 2fuf berfefben 3eite erfepeinen unter: „auf bag $n= bentar unb bie Meibung 8 fr." ©ntgegnung: SBopf ben SBenigften biirfte amtapernb befannt fein, mag atfeg unter ^nbentar unb ffeibung ber* ftanben ift. Siefe 8 fr. finb fiir Placpfcpaffung unb $nftanb* paltung ber ©inricptungggegenftanbe, ber 93ett* unb Seibeg* mafepe, ber 93ettbecfen unb 33ettfopen, bag jčiprlicpe giilfen ber 3tropfacfe, erneuerteg perriepten ber 9Jlatra|enpoffter, bie ganje 93effeibuitg ber $rren fammt 3cpupen, 3triimpfen unb gujjfoden; ferner bie jpftanbpaltung ber ©artenbanfe unb Sifcpe, ber Srinf* unb Gšfjgefcpirre. Sine beifpietemeife Setaifberedinung biirfte ben Grinbfid in folepe 93erpaftniffe erfeidptern: 1 fr. auf 3cpupe, 1 „ „ |jemben, 1 „ „ ©attien, |>anbtucp, 3erbiette, |jatetucp unb 3cpiirje, 1 „ „ 3omraer* unb AMnterrod, I tt n n tt tt Pf^/ 1 „ „ Sefte, |jut, 3acftudp unb 3triimpfe, 2 „ „ japrliepeg giiffen ber 3tropfade, fiir erneuerteg 91id}ten ber Hlatrapenpbifter, 91einigen ber Siettbecfen unb $o$eu, $nftanbpaltung berfefben, fomie fammtlidjer Seibeg* unb 33ettmafcpe, gefammter ©inrieptung, ber ©fj* unb Srinf* gefdjirre. 3olfte bieg bilfiger beredptet unb beforgt merben fiinnen? Sr. 91. o. 33feimete mapnt nacp 3. 3, j)- 24, affeg 23orgeuannte um 1350 ff., b. i. per Sopf unb Sag fiir 3-7 fr. beforgen ju fbnnen. ©ine fofcpe 33erecpnuug fiir ©eiftegfraufe fann mopf nur auf bent ^apiere geuiigen. 9Jlan moge ttur einen 93er= furf) mit ber jj-upbefleibung utacpcn. 3. 2 , 3- 3, fept Sr. 91. 0 . 33Ieimeig bie Soft per Sopf unb Sag mit 31 big 32 fr. an. ©utgegnung: ©g ift auffaffenb, baf? Sr. 91. 0 . Sfeimeig 32 fr. fiir 93efpeifttng per Sopf unb Sag bereepnet, ba j. 93. nad) ben monatfiepeu 3peifejettefu b. ^ 5 ., bie SSerfpeifung (fiir jebe ©oepe) per Sag mit 26-9 fr. im Surd)fcpnitte ju ftepeu fommt. Qft ber Hlepranfap o o rt 5-1 fr. in ben Gšjpafpeifen ju fudpeu ? Sann fiegt ber ©runb ber angenommeueu 3*ff er mopf in ber Orbination, nid)t aber im Sarife. ®rft bor menigen Sagen erging an bie fobficpe Sirec* tion beg ^rartfenpaufeg bag @rfud)en, bei ber Songregation govorile so, da so pogojno pripravljene pri kruhu in vinu ceno znižati, in sicer: za 24 lotov — 420 gr. črnega kruha namesto 6 kraje. samo 4 kraje., za 5 lotov = 87-5 belega kruha namesto 2-5 kraje, samo 2 kraje., pri pol maselcu vina 1 kraje. manj. Ako nastopi nižji cena za kruh, bi se tedaj hrana računila tako-le: Zjutraj: Prežganka.1'2 Opoldne: Vkuhana goveja juha.8-8 Sočivje.8 - l Močnata jed.5 - 2 Zvečer: Počez.4 - 8 Kruh. ■ 6 Skupaj . 28 - l kraje. Zgoraj omenjeni več 5T kraje., ki izvira iz izvan- rednega velevanja, bi prihranil.1861 gold. znižanje cene. ■ 1887 „ skupaj tedaj . 3248 gold. Ceno pri kruhu in vinu so znižale usmiljene sestre pod pogojo, 1. da bi se cena zopet zvikšala, ko bi cena moke ali vina zelo poskočila; 2. da bi se smelo le toliko kosov mesa velevati, kolikor se jih dobi iz mesa, ki se potrebuje za pripravo juhe. Ako bi bilo več kosov mesa velevanih, bi se mogli pridobitni stroški povrniti. Prvi pogoj je sam na sebi očiten; drugi se ima razjasniti v naslednjem. Cena za meso je namreč v po¬ godbi nižja, kakor se meso pri mesarji dobiva. — Meso, ki se potrebuje za pripravo juhe, se razdeluje sedaj vsak dan v 20'—25 kosov, kar je po misli gospoda dr. viteza Bleiweisa dovolj za večkrat se menjajočo podelitev, „ker so,“ kakor pravi str. 13 vrst. 2 7, „ bolni na umu zdravega telesa (?), in ker večidel kmečki, niso toliko vajeni mesnih jedi“. Iz jedilne cene po pogodbi se vidi, da posamne jedi niso predrage in da je dragina le v tem, ker se ukazujejo mnogi kosovi mesa in izvanredni živež, kakor: vino, pivo, kava i. t. d. Sicer pa te jedilne cene niso sostavile usmi¬ ljene sestre, ampak slavno deželno računstvo že leta 1869 na podlagi d nizi h bolnišniških cen. Jedilna cena v Celovcu str. 4, ni ne jasna, ne res¬ nična, kar vsak lahko iz lastnega prevdarjenja razvidi. Gotovo je neverjetno, da bi se po celovški jedilni ceni n. pr. 100 delov rajževe juhe dajalo za 94 kr., ali ravno toliko delov govejih pljučic za 1 gold. 58 kr., i. dr. več. In kolik pa je tak del ? Kolikost menda vendar tudi zadeva vprašanje o ceni. Take in enake okoliščine zamolčuje dr. vitez Blei- weis, kar se samo na sebi umeva, ker se ne vjema z njegovim namenom. — Po tej ceni pride v Celovcu za hranjenje enega blaznega po tukajšnjem ukazovanji komaj kraje. n n ?? (Srfunbigungen einpjiepen, ob unb to o ettoaige ^reteernie« brigungen pgeftanbeu toerben fonnten? ©te Eongregation beanttoortete biefe 21nfrage bapin, bafj fte bebingungčtoetfe bereit fci, bei Šrot unb ©etn eine ipreteerniebrigung cin« treten ju laffen, unb par: fiir 24 £tp. = 420 ®r. ©djtoarjbrot, ftatt 6 fr. nun 4 fr., „ 5 „ — 87-5 „ ©eifbrot, „ 2-5 „ „ 2 „, bei ein f)alb ©eibl ©ein 1 fr. (Stnlafj. @omit toiirbe ficp bie Sefpeifuttg, unter ber Sorauž« fepung ber eintretenben nieberen Greife fiir Šrot, folgenber« ntafjen berecptten: fjrriip: Sinbrennfuppe.l - 2 fr. Sltittag: (Singefocpte jfinbfuppe.3-3 „ ©entiife.3T „ SDleptfpeife.5 - 2 „ Sfbenbž: ©urcpfcpnittlidj.4 - 3 „ Srob.6 r. Dr. 9t. b. Sleitoeis @. 8, 3- 10, P erfepen ift, follen bei eigener 3tegie grofe Gšrfparniffe gemad)t toerbeit fonnen. @o erflart unter anbern Dr. Sreinič anf <3. 8 , 3 - 1 / baf bie ^rren aucp ipre eigenen Meibcr, mie in anbern 2tnftalten tragen fbnnten, — gefdrbte SCafc^e p $aufe ge= toafcpeu toerbett fbnnte etc., toaž nun fiinftig fiir eigene tRegie beantragt ift. tounte baž niipt aud) jept eingefiiprt tocrben? — 6 Iz sporočila bolnišniškega vodstva se vidi, da so usmiljene sestre na vprašanje slavnega deželnega odbora tudi še dva krajcarja pri povračilu za upravo blaznice pod tem dopustile, da bodo bolniki na Studencu večidel kakor v Peldbofu svojo lastno obleko nosili, in tudi perilo v blaznici prali. S tem bi se prihranilo 780 gld. Enako bi se 2 kr. manj zahtevala, ko bi kopel de¬ žela oskrbovala. Po nasvetu gospoda dr. viteza Bleiweisa za lastno upravo (str. 8, vrst. 28) bi se dalo kopelnemu hlapcu in za njegovo hrano vsako leto 216 gold. Ker misli gosp. dr. Bleiweis za 700 gold. oskrbovati kurjavo kuhinje, pe¬ karije, kopeli in starih poslopij, dnevnih in ponočnih pro¬ storov, bi kurivo za ogrevanje kopelne vode veliko ne stalo. Potemtakem bi kurivo za peči v kopeinih prostorih komej 50 gold. veljalo. — Torej bi bili vsi stroški za oskrbovanje kopeli 266 gold. Odpust 2 kr. za vsacega na dan znaša 780 gold. S tem bi se tedaj na leto prihra¬ nilo 464 gold. Ko bi pa, kar bi se lahko dalo izpeljati, kurivec tudi kopel oskrboval (ker prav za prav kopelni hlapec ni potreben), bi se prihranilo (464 in 216) 680 gold. Ta znesek in zgorej omenjenih 730 gold. naj se prišteva k poprej omenjenemu znesku 3240 gold., in prihranilo bi se 4658 gold. Kar trdi gospod dr. vitez Bleivveis str. 2, vrst. 39, „da bi bila pri lastni upravi strežba in hrana boljši in red lepši, in tedaj ozdravljenje bolnih gotovši,“ menda sam prav ne verjame. Kar tiče hrano, tedaj dobroto jedi, sej smejo v to poklicani, kadar se hrana razdeluje, vsak dan jedi poku¬ šati, — in mnenje nepristranskega moža se bo javaljne vjemalo z mnenjem gospoda dr. viteza Bleivveisa, kteri bi v tej zadevi iz lastnega prepričanja malo vedel povedati. Se ve da prežganka je druzega okusa kakor kava. — Ako je pa z varčnostjo resnica, se morajo nar cenejši jedi ukazovati. Kar pa zadeva strežbo in red, morejo vso trditev verjeti le neskušeni in lahkoverni ljudje. Gospod dr. vitez Bleivveis obiskuje sedaj vsaki teden trikrat blaznico, — in gospod pomočnik ima tudi druge zdraviti. — Blazni bi bili tedaj več ur svetnim strežnikom, in torej mnogo¬ krat sami sebi prepuščeni. — Skušnja le preveč uči, kako se bolnikom v tacih bolnišnicah godi, kjer so le svetnim strežnikom prepuščeni. — Bolniška strežba je zatajevanje, ki se pa ne da poplačati. — Taji naj to, kdor hoče; — k temu je treba višjih nagibov, ki jih se ve da vsak ne umeva ali vsaj noče umevati. Kar se tiče stroškov za bolne na umu v hiralnici, bi se že zmanjšali s tem, da bi se le vanjo preselili. Že takrat, ko so začeli misliti na to, da bi se mirni bolniki na umu v hiralnico dajali, je bila ta pogodba sklenjena: 9fuž einern S3erid)te ber ©pitalžbirection ift erfidjtlid), bafj feitenž ber barntljerjigen ©djmeftcra auf Slnfrage bež I)ol)en Sanbežattžfdpffež and) eitte .gterabfegung ber 97egie0ergiitung Pon jtoei trenjem bet ber ^rrenanftalt unter ber Žoraužfetpttg jugeftanben tourbe: bafj in ©tubenc bie mciften Sranfen ftetž eigene Sleiber tragen biirfen, unb and) bte Safdje Pon ben jjrrett in ber 9lnftalt getoafdfen toerben fonnte. ®iež ergabe etn Gšrfparniž Pon 730 fl. Gsbenfo toiirben 2 fr. nad)gelaffett, to en n bte SBeforguttg ber 53aber Pom Satibe iibernomnten toerben toiirbe. 97ad) 2?oranfd)Iag bež .perm 2>r. 97. P. Slleiioeiž fiir etgene 97egie (©. 3, 3- 28), farne ber SSabebiener unb bejfen Soft auf 216 ff. ja^rticf). $Da |)err ®r. 97. P. SMeitoeiž um 700 fl. bie Slepeijuttg ber Siid)e, ber 93acferet, ber Slabet* unb bie 53ef)eijttng ber aften ©ebaube, fotool)! ber ©agež* afž 97ad)tranme beforgett miC, fo biirfte baž SSremtmateriale fiir Gšrtoarmung bež Slabetoafferž fid) nid)t pod) beredpett. 97ad) biefem fante baž SBremtmateriale fiir bie Oefen in ben Slaberlofalen faunt auf 50 fl. ju ftepen. — ©omit tpdren bie Oefantmtanžlagen fiir SMberbeforguttg 266 fl. 2)er 97 a d) la fj Pon 2 fr. perSopfunb£ag beredpet fid^ auf 730 fl. (Srfpart toiirben f)ier fomit 464 fl. im $af)re iffienn aber, toie biefež aužfiiprbar fein fonnte, ber |>eijer and) bie Slaber mitbeforgen miijjte, (ba eigentlicb) ber Slabebiener nnnotpig ift), fo toiirbe baž (Srfparniž fid) auf (464 nnb 216 fl.), b. i. auf 680 fl. begiffern. ®iefer Sletrag ttnb bie obermdpnten 730 fl. ju ber friiper ertoaputen ©umrne Pon 3248 fl. abbiert, gabe fd)on ein ©rfparttiž Pon 4658 fl. ®ie SBepauptung bež .fperrn ®r. 97. P. ©leitoeiž ©. 2, 3- 39, bafj bei eigener 97egie bie tflflege unb Soft beffer unb bie 2)ižjiplitt ftrenger toare, unb fomit bie Sranfen erfo!greid)er gepeilt toiirben, — biirfte tooljl ebenfallž er felbft nicpt fef>r ernft neumen. SBaž bie Soft, alfo bie (Šiite ber ©peifen anbelattgt, fo fbnnen ja felbe Poit berufener ©eite, pr 3eit ber Služ- fpeifung an beliebigen ©agen Perfoftet merben, — unb baž ttrtpeil Pon unparteiifdjer ©eite mirb fanm mit betu bež ■fjerrn ®r. 97. P. Slleitoeiž iibereinftimmen, ber biežbejiiglid) anž eigener lleberjeuguttg toenig fpred)ett fbnnen biirfte. SlUerbingž toirb beifpielžtoeife ©inbrenufuppe toeniger jn* fagen, alž Saffee. — ©oll aber ernftlicf) gefpart toerben, fo miiffen eben bie billigfteit ©petfett Pcrorbnet toerben. Saž aber bie i)Sflege unb ©ižjiplin betrifft, fo fann eine fold)e Slepauptuug nttr ein unerfaprettež unb leicpt- glaubigež i)5ublifum alž glanbtoiirbig pinnepnten. £>err ®r. 97. P. Slleitoeiž befud)t gegetttoartig lobdjentlid) breimal bie Slnftalt, — unb ber Iperr Slffiftent ntttfj aud) ber $ri0aG prapiž nacpgepen. — dž marett fomit bie $rren burd) Piele ©tunben bem toeltlicpen SBartperfonale, unb fomit Pielfadj fid) felbft iiberlaffett. — 2>ie (šrfaprmtg leprt ja ttur ju gnt, toie ež ben Sranfen in folcpett Sluftalten ergept, mo fie nur einem meltlid)en SBarteperfottale iiberlaffett ftnb. — Sranfen* bienft Perlangt Dpfer, unb biefe laffen fid) nicpt bejaplett. — 2)až ©egeittpeil mag bepaupteit, mer ba mili; — baju geporett 1)bi)ere Sletoeggriinbe, bie allerbingž itid)t $ebermann begreift, ober miubeftenž nid)t begreifett mili. 9Baž bie Slerpflegžfoften ber ©eiftcžfranfen im @t. $ofef*@pitale betrifft, fo biirften nur bie 97aume bafelbft beniipt merben, unb ež miirbe fofort bie Slerpflegžgebiipr eine bcbeutettb geringere fein. ©d^ott bamalž, alž man auf ben (Sebanfen fam, rul)ige $rre in baž @t. $ofef* ©pital ju gebett, murbe folgettbe Žereinbarung getroffen: — 7 — Plačilo za hrano in vso postrežbo znaša v hiralnici za vsacega na dan pri številu od 1—23 blaznih ... 60 kr. „ 24—35 „ ... 53 „ „ 36—50 „ ... 50 „ in pri večem številu bi se plačilo še bolj lahko znižalo. Očitno je, da se 10—15 blaznih za tisto plačilo za vsacega na dan ne more oskrbovati, kakor pri večem šte¬ vilu. — Ko bi gospod dr. vitez Bleiweis po pravici go¬ voril, bi mogel tudi povedati, koliko blaznih je tam, kjer se za 40 kr. oskrbujejo, ne pa, kakor mu je ljubo, in kakor mu bolje kaže: „Tam se plača 40 kr., tukaj pa neznani znesek 60 kr.“; brez vsega pojasnila zakaj je tako. S takim popisovanjem se ljudje le slepe. Iz zgorej navedenih stroškov za oskrbovanje blaznih se vidi, da se deželi veliko lože kaj prihrani, in sicer pri 100 blaznih po 45 kr. za vsacega na dan v hiralnici sami že 12.775 gold. Ako se k temu prišteje poprej omenjeni znesek 4658 gold., že to da imeniten znesek 17.433 gold. Le volja bi mogla biti kaj prihraniti; — pa se do¬ sega vse kaj druzega. Tako bi tudi ne bilo treba novega poslopja ali prizidovanja. Preden sklenemo, hočemo še nekoliko o gospodarstvu spregovoriti. Str. 2, vrst. 54 se beseda „varčen“ nahaja in v ravno tisti vrsti beseda „trakter". Te besede, kakor tudi besede „gostilnica“, str. 3 vrst. 4 se gospod dr. vitez Bleitveis pogostoma prav rad poslužuje. Ker gospod dr. vitez Bleiweis na 2. vprašanje str. 5 sam pravi, da naj nakupovanje živeža in sploh gospodar¬ stvo oskrbuje in vodi prvi zdravnik in njegov namestnik pomočnik, smemo vprašati: 1. Ali bo potem res dežela imela lastno upravo blaznice, če je prvi zdravnik to, kar sedaj sestre imenuje, namreč trakter, in 2. kaj se ima zgoditi, ko bi g. dr. vitez Bleivveis ne izhajal s ceno, ktero je nastavil? V 2. vprašanji str. 5 se tudi nahaja stavek, da bosta za nakupovanje živeža in za gospodarstvo oba zdravnika odgovorna. Tako, si misli gospod dr. vitez Bleiweis, sem sam svoj gospod, in mora biti vse v najlepšem redu, tako ali tako. — Tudi se bodo potem n. pr. blazni, ki so že ušli, ali bi radi ušli, zapirali, pa ne kakor zdaj, — jim iz posebne prijaznosti do sester še veči svobodo dajali. Kar tiče 5. vprašanje str. 6: „Ali bi se pri lastni upravi več prigospodarilo, kakor sedanja zakupnina 573 goldinarjev?" — se ve, da potrjujeta gospod dr. vitez Bleiweis in njegov pomočnik. Prvi pa v tej zadevi odkritosrčno spozna, da mu iz lastne skušnje dotične gospodarske okoliščine niso prav znane, ampak je v tej reči poizvedoval pri Terpinčevem hišniku. ®ie SBerpflegžgebiiijr betragt feafelbft per &'opf uttb ®ag bet einer Stnjaljf bon 1—23 ^rren ... 60 fr., n 24—35 „ ... 53 „ „ 36—50 „ ... 50 „ uttb bet eitter grofjeren Sfujaljf fbnnte nodj mciter fjerab* gegcmgeit ioerbett. @ž ift bodj flar, bafj man 10—15 $rre ttid)t ju bent* felben gretje per Sfopf uttb ®ag Oerpflegen fattu, ate ioenn bie Sfnjapt eitte grbjjere ift. — SBiirbe jperr ®r. Ut. b. 53Iei« meiž geredjt fetn, jo miijjte er aud) fagen, mie biele ©eiftež« franfe bort ftnb, tu o man fie fiir 40 fr. berpffegt, nidjt aber, trie ež ifjnt beliebt, unb in feine ifManc beffer pafjt: „®ort jaljft tnan 40 fr., fjier bie enorme ©umnte bon 60 fr.; — oljne jebe Gčrfldrung, mamut ež jo ift." ®urd) foldje ®arftedungen mili man ettten ©ffect mittelft fjrrlidjter erjieten. 2Kan fteljt auž obtgctt Oerpftegžgebiiljren, bafj bem Sanbc auf biel leidjtere SBeife Gčrfparniffe, — ja bei einer STttjaf)! bon 100 Qrren, a 45 fr. per ilopf ttnb ®ag, trn ©t. f}ofef«©pitafe alleiu fdjon ©rfparniffe bon 12775 fl. gemadjt merben fihtuteit. |»ejit bie friiljer ermaljitte ©utmne bon 4658 fl. abbiert, ergabe fdjon bett namhaften 93etrag bon 17433 fl. dlian branate nnr fparett ju moden; — aber man mid ebett ganj maž anberež. — 2fttd) bie Sfotfjmenbigfeit einež Sta« ober gubauež miirbe picburd) entfaden. Aum ©cbluffe feiett nodj ber Oefonomiefrage einiae geilen gemibrnet. ©eite 2, geile 54, fommt baž SBort ..ofonomifd)" jum erjtenmate bor, — uttb in berfelben |Jeife baž 2Bort „®rai« teur". ®iefež Stužbrucfež, mie and) bež SBortež „®raiterie", ©eite 3, 3eiie 4, bcbient ftd) |j. ®r. Piitter b. Šleimetž bež Oefterett mit befonberer SBorliebe. ®a jp. ®r. Dtitter b. SJIeimeiž auf bie 2. grage ©eite 5 felbft erffart, bafj ben Slnfattf ber Sdaprungžmittel unb iiber« Ijaupt bie Seitnng ber aBitpfcfjaft ber jprimarinž unb atž beffen ©tedbertreter ber SIffiftent beforgen fod, fo feien bie gragen geftattet: 1. Ob bantt beitn mirflidj baž Sanb bie Qrren« auftalt in eigener Sfiegie pabe, menn ber 9(3rimariuž baž ift, maž er je|t ttebenbei bie ©djmeftern nennt, namlicfj Siraiteitr? 2. maž fiir ben ffad gefdjepen fod, mettn §err ®r. St. b. 93leimeiž ntit ben bon tpm projectierten ®ariffd|en baž Sfužfontmen nidjt finben miirbe? Qtt ber 2. grage ©eite 5 fommt and) ber @a§ bor, bafj fitr ben Snfattf ber Slaljrungžmittef unb fitr bie Sirtljfdjaft bie betben Sferjte beraittmortlid) fein merben. Stuf biefe SEBeife, benft fidj §err ®r. St. b. SBieimeiž, bitt id) mein eigener |jerr unb mitfj ftetž Side® in ber fdjonften Orbnung fetn, ob fo ober fo. — 2tud) rnirb man bann j. 93. jene Qrren, bie fdjort cittmal entmidjeit, ober jnm GEntmeidjcn geneigt ftnb, eiufad) einfperrett, unb iljiten nidjt fo, mie je£t, — auž befonbercm StBoljImodcn fiir bie ©dime« ftcrn, — nod) mefjr ffrei^eit geftatten. Sffiaž bie 5. ffrage, ©eite 6 anbetangt: „Siirbe bie Oefonomie bet etgetter Dtegie einen grofent @rtrag abmerfett ate ben gegenmdrtigen i|3acptjinž per 573 fl?" — fo bejapen biefež natiirlid) §err ®r. 8?. b. '33Ietmeiž uttb fetn Stffiftent. ©rfterer ift aber bei biefem ®egenftanbe fo aufri^itg, ju befettnen, bafj er auž eigener Srfaljrung bie lanbmirtp« fcpaftlic^en Oerpaltniffe auf biefem Oeratne meniger fenne, fonbern ftd) btežfadž beim ®erptnj’fcf)en SKirtpf^after 2iuž« fiittfie ertpeilen tiep. Ali bi mu bil hišnik enako odgovoril, ko bi bil vprašan tako-le: „ Koliko zakupnine bi plačevali za to zemljišče, ko bi ga Yi obdelovali?" Sicer je na to vprašanje po pravici in kakor izve¬ denec odgovoril veliki posestnik gospod deželni odbornik Detela, ki pravi, da je 20 goldinarjev pri oralu raji preveč kakor premalo plačanih. Pa tudi gospod dr. Prajnič je spregovoril v v tej za¬ devi. — Ne vemo, koliko je v njej izveden. — Skoda, da ni bil vprašan, koliko plačuje sestram za krmo in oskrbo¬ vanje svojega konja in za vsakdanje večidel mnogokratno snaženje svojega voza? Ker opisovaje bi mu bilo odgo¬ voriti, da za tako ceno ima vsak lahko, tudi celo nepre- možen, konja in voz. Naj bi te vrstice pripomogle k pravemu prevdarjanju sporočila, h kteremu je dal priliko gosp. dr. vitez Bleivveis, in sicer ubogim blaznim pa tudi deželi v prid! &atte tbjnt bcrfelbe ttmfji bie gletd£)c Sltntoort erfijeilt, — tnemt bie grage an ben SBirtfffdjafter auf folgenbe ffieife gelautet Ijatte: „Šie toiet miirben ©te, §err Sffiirtljfcpafter, fiir biefe ©riinbe ipad^t japlen, ttenn @ie biefelben betoirtlp fdjaftert miifjten?" Uebrigenž (jat biefe grage ttaljrifeitžgetreu unb fadj» funbig ber ©rofjgtunb&efifjer, fperr Sanbežaužfdjufj ®etela beantoortet, ber 20 fl. pr ^od? eijcr ju Ijodj, ate ju niebrig gegriffen angi6t. Sber aucp |jerr ®r. ijkeinič mifcpte fidj tu biefe 2in» getegenljeit. — Sie »iei er baBon berftept, foH bapingeftelit bleiben. — ©djabe, bafj an if)n bie grnge nicpt gericfjtet tourbe, — nhe »iel er ben ©dftteftern fiir bie Otrnaprung unb ffiartung feinež i(5ferbež unb fiir bie tdgticpe rneift mef)rmalige Jfteittigung feinež Sageitž jabjle ? ®enn er patte barauf im utnfcpriebenen ©inne antttorten miiffen, bafj fid) um einen fotd)en ijSreiž toopi gebermamt, aucp ein ganjlicp ttnbemitteiter, fPferbe unb Sagen paften fbnnte. Sftbgen biefe geilen beitragen jur ridjtigen iBeurtpeilung bež »on |)errn ®r. 3L ». SMeitoeiž perborgerufenen Slericptež jum Sople ber armen ©eiftežfranfen unb jum iftupen bež Sanbež! V Ljubljani, 24. septembra 1884. Saibacp, am 24. September 1884. Tisk in založba „Katol. Tiskarne* y Ljubljani.