GOSPODARSTVO V PRVIH MESECIH Zoezni izoršni soet je razpraoljal te dni o poročilu o gi-banju gospodar&ioa v letoinjih proih Uirih mesecih. Aa vseh področjih gospodarstim smo zaznamooali obču-ten porast proizoodnje in dejaurtosti v primerjaoi s prvimi itirimi meseci l. 1956: o industrijski proizvodnji za 21 odstoi-kov. v gradbeniitmt za 26 odstotkov, v železniškem prometu za 23, v izoozu za 25 odstotkoo itd. (za promei in gradbeniitvo so podaiki za tri mesece), Vse to gooori o poletu in širokem razmahu ffzega gtpspodamkega žmljenja v letošnjem letu. Proizvodnja in zuiianja trgovina V iadustriji ni samo narasla ippoizvodnja, teuiveč tudi de-iuvna storilnost. ker znaša povečanje proizvodnje 21 odstotkov, povečanje števila zapaslenili ipa. 6 odstatkov. Ža zdaj je tudi zelo ugodna sestava proizvodaije po vrstah blaga, ker znaša porast: — pri delovnih sredstvih.........19 °/o — pri reprodukcijskean matemalu......21 °/o — pri potrošnem blagu.......... 23 •/« Povečanje je torej največj« v prroizvodnji jx>trošnega u.aja. Na tako ugodno proizvodnjo je vplivala dobra preskrb- Ijeuost ijidustrije z električno energijo. premogam iu repro- duikcijskim materialoni in dobre možnosti za prodajo izdelkov. ProizvodnL pogoji so še uaprej ugodni, ker se povpraševanje [)o blagu ne zmanjšuj«. energije je še naiprej dovolj.' zaloge ¦c-prodTikcijskega materiala pa so se v aprilu povečale. Novi trumenti za delitev dohodkov bodo prav tako ugodno vpli- !i na povečanje proizvodnje in delovne storiLnosti. Delež jndustrije v izvoau je letos velik. 0 tem pjičajo na-xlnji podatki (t miHjaidaii): I. do IV. I. do IV. 1956 1957 Industrija .... 15.5 22.9 KmetijstTO ... 12^2 11.7 Ves tzroz .... 27.7 34.6 Po tek št&viLkah se je povečal izvoz inraj za polovioo, izvoz kinetijskih proizvodov pa je cek> Kaj manjši. Pripomniti moradiio, da se prav tako ugodno raz-a »klepauje pogodb za bližnje izvozne po&le. Vse to kaže, je možno tudi preseči za letos določeni izvoz, posebno lx> letiim v kinetijstvu dobra (glede na zelo clobre rezultate ive in na dosedanji razvoj posevkov lahko to pričakujemo, ¦'.ikoT ne bo ponovno prišlodoneugodnih vremenskih. razmer). Povečanje uvoza je večje kakar poveča-nje izvoza, posebno je veliko povečanje uvoza reprodaikcijskega materiala. voz leh materiatov še naprej naraščfl. PoveČanje potrošnje Dohodki prebivalstva so prav tako naraščali iz meseca v mesec. B-ili so za približno 48 milijard a-li s.koraj za četrtino vedji kakor v prvih štirih mesecih 1. 1956. Od tega povečanja odpade nad 20 milijard na plačni sklad. V taki meri je porasel predvsem zaradi povišanja plač v gospodarstvu i.n administra-ciji. Baze-n tega je večje tudi število zaposl&nih rlelavcev in Bskžbencev. Nekaj nad 10 milijnrd odpade na večje dohodke kmetovalcev od prodaje kmetijskili pridelikov. Razen poveča-nja rednih dohodkov ima prpbivalstvo na razpolasro 11 mili-jard več tudi iz povečanja potrošniških kreditov, kj so leios izredno visoki. Vzjx>rodno s povišanjam doliodikov, po dru#i strani pa s povečatijem proizvodoje in uvoza potrošnega blaga. se je ob-čntno povečala tudi osebna potrošnja prebivalstva. Izdatki pre-biTaktva za blago in usluge so se gibaM takole: — v prvih štirih mesecih I. 1955 176 milijard; — v prvih štirili mesecih ]. 1956 184 milija.rd; — v prvih štirih mesecih 1. 1957 240 milijard. Vse to povečanje pa ne pomeni prav takšnega porasta po-iw«enih količin blaga in uslug, keT so se nekoliko poveCale tudi prodajne ceiie na drobno (za okrog 2 odstotka). Razen lega v tem ni obsežen promet trgovine na trgih in potrošnja kmettivalcev iz Jastne proizvodnje. Kar pa so tiče delavcev jn ihlužbencev, je mogoče iz teh podatkov l gotovostjo trditi, da jp njihova potrošnja porasla zelo občutno. Tako se za zdaj v celoti uresničuje porast osebne potroš-i!Je. ki je ik»ločen za letošnje leto. V prvih raesecih je bil celo ^eiji, posebno če upoštevamo tudi zelo veliko uporabo p*>-trošniikiii kreditoT. Razeia osehne fw>tro6nje*so občntno porasle tudi iavesticije. O tem poročamo v posebnein olamJtu na četr.ti stiraiiL Iz ajega je lnogooe sklepati, da rastejo iavesticije v večji nieri, kakor je l>ilo ipričaikovano, in da >bi lahko, oe se bo porast nadaljeval s iakim teimptMU, pi^ešle okvire aašiii možnosti in družbenega plaiKi za letošnje leto, kar ne bi ibilo zaželeno. Froračnnsloi izdatki se prav teko povečnjejo. Tržišče je ustal jeno Kljub splošnemu pavečanju vsek vret poirošnje (oseirne, proračunske iu inve&iicijske} ia zaaitao večjeanu izjvazu je trža-šče ostalo ustaijeno. Založenost je vsaj za zdaj zadovoljiva, cene industrijskega blaga pa se niso y povprečju spremenile od začetka leta. To se nanaša enako na cene delovnih sredstev, reprodukcijskega materiala in potroš-nega blaga oziroana na cene proizvajailcev in na cene na daxxbno. Še celo več, to je večinoma mogoče reči tudi za cene kmetij&kih prtdelikov (razen mesa) v nadrobni prodaji, čaprav bi lahko v te-m času glede na seztuio prit-akovali podraiitev. V zvezi s tem je prišlo tudi do doloL-enega zmanjšanja življenjskih stroškov, čeprav se ti stroški običajno jjovečujejo v začetku leta, kafcor smo ptsali v zadnji številikd »Naše skupnositi«. Zaloge so se giibal« različno. Pri materiaJu za p.roizvodnjo so bile v aprilu za petino večje kakor v decembru, kar je zelo ugodno, k«r to jK>meni, da je industrija za zdaj muogo bolj preskrbljena s teni materialom kaikor iani. Ne smemo p;i po-zabiti, da je bil ta porast delno uresničen z verlikim uvozoni in da bo nadaljnje vzdrževanje zalog prav tako zalvtevalo ra-zen domače proizvotlnje znaten uvoz. V delovnili sredstvih (strojih. .vozilih, aparatih itd.) so za-loge za 15 odstotkov lnanjše, kar prav tako ni neugodno, ker so bile lani lečave, kako nekatere teh izdeikoT prodati. Zaustavil pa se je porast zalog potrošnega blaga, ki jt> obstajal vse do aiprila. To pomeni. da je v aprilu povpraše-vanje presegrlo proszvodnjo in uvoz t<»h proizvodov. Nadaljnji vzpon gospodarstva brez motenj na tržišču Po vsem, kar smo povedali. se gospodarstvo v začetku le-tošnjega lela razvija zelo ugodno: na eni straui sjno vzdržali in še bolj )x>večali spkšni razmah v proizvodnji ter splou v gospodarskem življenju, ki traja že od drugega palletja i. 195t>, ler dosegli povečanje osebne ]X)trožnje delavcev in uslužben-cev, na drugi strani pa kljub porastu vseh vrst potrošuje na tržišču ni bilo motenj in so celo sezonske spremembe na trži-šču potrošnoga blaga nezuatne, v vsakem prdmeru pa neprj-merno maajše kakor prejinja leta. V zadnjem času pa je vendarle prišlo do nekaterih poja-vov, ki lerjajo določeoo opreznost v prihodnjrh mesecih. Po-trošnja ka/.e težnjo — če se bo še naprej razvijala v takem tempu, da bo presegla razipoložljive količine blaga iz proiz-vodnje. in uvoza. To se posebno nanaša na invcsticije. Tak položa/vsekakor ne bt bil zaželan. Lahko bi neugodno vplival na tržišče in na našo plaeilno bilanco z inozemstvom. V maj\i je pray tako prišlo do določeuega porasta cen, posebno kmelijskih pridelkov, o čemer bomo še posebej pisali. Probiem jc sedaj v tem, da na eni strani ne zavremo splošnega vzpona v gospodarstvu, na drugi strani pa da tržišče še naiprej ustaljujemo. So pogoji, da rešimo to ugodno. Predvsein lahko teuipo v industrijski proizvodnji vzdržimo in okrepimo. Vsekakor bo to terjalo določene napore in prizadevanja delovnih kolek-t«vov. Vzdrževanje investicij v določenem obsegu je prav tako sr&dstvo za izognitev motnjam. K temu lx> veliko prispevala tudi Jlednja sredstev in materiala, posebno pa varčevanje na področju proračunskih izdafckov iu vseh oblik splošne potroš-nje. So možnosti. da realiziranio tudi izvoz nad pričakovanjein, posebno pa, če bo kme