529 Poročila in ocene 1.19 Objavljena recenzija, prikaz knjige, kritika Razstava Matura kot čarobna palica : 30 let ponovne uvedbe mature v Sloveniji Počastitev jubileja s potujočo razstavo Slovenskega šolskega muzeja V samostojni Sloveniji je v šolskem letu 1994/1995 prva generacija maturantk in maturantov opravljala znova uvedeno in centralno vodeno maturo, potem ko je bila matura (oz. zaključni izpit) sredi 80. let prejšnjega stoletja, v obdobju t. i. usmerjenega izobraževanja, ukinjena. Znova uvedena matura je postala central- no voden projekt s pomembno novostjo: zunanjim ali eksternim preverjanjem znanja, zato sprva poimenovana tudi »eksterna matura«. V pripravo mature so bili vključene različne strokovne službe, leta 1993 je bil ustanovljen Državni iz- pitni center oz. sprva imenovan Republiški izpitni center, zato ostaja njegova prepoznavna kratica – RiC. V letu 2025 je ob 30. obletnici ponovne uvedbe in začetka centralno vodene mature v Sloveniji Državni izpitni center načrtoval vrsto dogodkov, katerih častni pokrovitelj je bilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Že od prve pobude za obhajanje jubileja je bilo predvideno, da bo s pripravo potujoče razstave sodelo- val tudi Slovenski šolski muzej. Uspešno sodelovanje med Državnim izpitnim centom in Slovenskim šolskim muzejem je potekalo že ob analizi 10. obletni- ce ponovne uvedbe mature leta 2005, ko je bila v Slovenskem šolskem muzeju odprta vsebinsko razgibana in takrat inovativno postavljena razstava Matura X let z raznovrstnim spremljevalnim programom, z izdajo obrazstavne zloženke in bogatim zbornikom Matura X let. Zbornik je izšel kot posebna tematska številka Šolske kronike, vseboval je 34 raznovrstnih člankov in prispevkov od nagovora takratnega ministra za šolstvo do dragocenih zapisov snovalcev prenovljene ma- ture, analize predsednikov maturitetnih komisij za desetletno obdobja mature, zgodovinskih pogledov na razvoj mature, na šege in navade ob maturi in pri- čevalnih spominskih zapisov. 1 Zgodovinskemu razvoju mature, ki ima na naših tleh sicer že 175-letno tradicijo, je Slovenski šolski muzej pred tem že leta 1998 1 Več: Marjetka Balkovec Debevec, Matura X let : razstava [ob deseti obletnici splošne mature v Sloveniji, 1994/95–2004/05], zgibanka, Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 2005; Matura X let : ob deseti obletnici splošne mature 1994/95–2004/05: zbornik ob razstavi, Šolska kronika 14, št. 2 (ur. Marjetka Balkovec Debevec), Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 2005. 530 Šolska kronika • 2–3 • 2025 namenil odmevno razstavo in zbornik Od mature do mature. 2 Avtorica tega raz- stavnega projekta je bila kustosinja Mateja Ribarič, razstavnega projekta v letu 2005 Marjetka Balkovec Debevec, skupaj pa sta avtorici razstavnega projekta Ma- tura kot čarobna palica v letu 2025. Zgodovinski okvir mature na Slovenskem Matura se je na slovenska tla razširila sredi 19. stoletja iz srednjeevropskega prostora, ko je postala del gimnazijskega sistema. Povezana je z razvojem gimna- zij in hkrati s prehodom na univerzitetni študij ter izhaja iz šolske reforme leta 1849, ki je v takratni Avstriji med drugim uvedla maturitetni izpit kot končni gimnazijski izpit. Prva generacija maturantov se je z zrelostnim preizkusom so- očila leta 1850. Že od začetka je imela matura dvojno vlogo: potrjevala je znanje dijakov ter odpirala vrata na univerzitetni študij. Matura je v naslednjem stoletju doživljala vedno nove spremembe, a se je ohranjala do leta 1960. Nadomestil jo je zaključni izpit, ki pa je ostajal bolj formalni izraz zakonodaje, saj so »maturantke in maturanti« še naprej uporabljali izraz matura, prav tako so se iz generacije v generacijo vrstili maturantski plesi, maturantski izleti, maturantske šege in na- vade. Prelom je predstavljala uvedba usmerjenega izobraževanja v začetku 80. let prejšnjega stoletja, ko je bila matura odstranjena iz šol. Leta 1985 je šolanje zaključila prva generacija usmerjencev brez mature ali zaključnega izpita. Vendar so se že v istem obdobju zaradi ugotovitev o pomanjkljivostih tega šolskega siste- ma začele pojavljati ideje o ponovni uvedbi mature. Nastanek samostojne države Slovenije in ponovna uvedba mature v srednjem šolstvu se prepletata in časovno ujemata. Prizadevanja za novo maturo bi lahko uvrstili med dejavnike na poti do državne osamosvojitve. Leta 1989 je bila sprejeta odločitev o ponovni vpeljavi mature v slovensko srednje šolstvo, leta 1991 so začeli uvajati zaključne izpite v usmerjeno izobraževanje. Do uveljavitve centralno vodene mature v Sloveniji so se potem zvrstile še številne strokovne razprave in obsežne priprave. Na tradiciji nekdanje mature in s primerjavo izkušenj iz tujine je bila v letu 1994 izpelja- na poskusna matura, leta 1995 pa prva matura z zunanjim preverjanjem znanja. Uvedena je bila kot razvojni projekt, ki naj se prilagaja in dograjuje skladno z novimi potrebami. 3 2 Več: Od mature do mature: zgodovinski razvoj mature na Slovenskem 1849\50–1994\95, razstav- ni katalog (ur. Mateja Ribarič), Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 1998. 3 Več: Marjetka Balkovec Debevec, Mateja Ribarič, Matura kot čarobna palica: 30 let ponovne uvedbe mature v Sloveniji, publikacija muzeja (zloženka/plakat), št. 174, Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 2025; Mateja Ribarič, Marjetka Balkovec Debevec, članek v tej številki ŠK, str. 247- 267. 531 Poročila in ocene Slovesni dogodki in odprtje razstave Matura kot čarobna palica : 30 let ponovne uvedbe mature v Sloveniji Slovesni dan praznovanja 30-letnega jubileja ob ponovni uvedbi in začet- ku centralno vodene mature v Republiki Sloveniji je bil 15. april 2025, ki se je začel z dopoldanskim strokovnim posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani (SAZU). Popoldanska slovesnost je potekala v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, pričela se je s svečanim odprtjem razstave Slovenskega šolskega muzeja z naslovom Matura kot čarobna palica : 30 let ponovne uvedbe mature v Sloveniji, nadaljevala pa s slavnostno prireditvijo, kjer sta zbrane na- govorila direktor Državnega izpitnega Centra dr. Darko Zupanc in minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj ter slavnostna govornica, predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Slovesnost se je nadaljevala z izborom glasbenih in dramskih točk v režiji Tomaža Letnarja. 4 Program prireditev na Brdu je potekal v soorganizaciji Državnega izpitnega centra, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Slovenskega šolskega muzeja. Razstava Matura kot čarobna palica Odprtje razstave Matura kot čarobna palica v Kongresnem centru Brdo sta ob številnih navzočih s pozdravnima nagovoroma pričela mag. Stane Okoliš, di- rektor Slovenskega šolskega muzeja, in dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra. Razstavo sta predstavili avtorici, kustosinji Slovenskega šol- skega muzeja Mateja Ribarič in mag. Marjetka Balkovec Debevec. Program je povezovala Andreja Cigale, sodelavka službe za odnose z javnostjo v Slovenskem šolskem muzeju, kulturni program je obogatil nastop violončelista Gabrijela Ra- karja, maturanta Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. 5 Naslov razstave Matura kot čarobna palica združuje tri pomene: matura kot zrelostna preizkušnja, ki je na slovenska tla prvič stopila pred 175 leti. Palica kot simbol avtoritarnosti šolstva preteklosti in čarobnost kot občutek osupljive le- pote, skrivnostnosti in novega začetka. Uspešno opravljena matura je za dijaka kot čarobna palica, ki odpira vrata v svet novih priložnosti in brezmejnih poti. Poigravanje s tem naslovom pa izhaja tudi iz ene od vodilnih misli snovalcev nove mature iz leta 1989, ki pravi, da matura ni čarobna palica za reševanje vseh šol- skih težav, lahko pa nekoliko pripomore k izboljšanju šolstva. 4 Več o slovesnostih na spletni strani Državnega izpitnega centra: Trideseta obletnica uvedbe ma- ture v samostojni državi. Državni izpitni center, 15. 4. 2025: https://www.ric.si/splosna-matura/ splosne-informacije/ in https://www.ric.si/poklicna-matura/splosne-informacije/. 5 Programski list 30 let mature: Odprtje razstave in slavnostna prireditev. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, Državni izpitni center, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS [2025]. 532 Šolska kronika • 2–3 • 2025 Simbolno 30 vsebinskih sklopov Razstava v tridesetih simbolno ločenih vsebinskih sklopih prikazuje ključ- ne razvojne mejnike mature v Sloveniji. Vsako od tridesetih izbranih razstavnih vsebin uvede zanimiva misel ali vabljivo vprašanje z namenom, da obiskovalca še dodatno pritegne k podrobnejšemu spoznavanju predstavljene teme in hkrati k spodbujanju samostojnih razmislekov. Razstavna vsebina odpira razmislek o maturi kot zrelostni preizkušnji, dodaja vzporednice s širšim družbenim dogaja- njem in prikaže razvojne stopnje pri slovenski nacionalni emancipaciji. Vsebinski izvor razstave predstavlja 175 let mature na naših tleh, sega v leto 1850, ko so prvi gimnazijski maturanti opravili zrelostno skušnjo, kaže razvoj do ukinitve mature v obdobju usmerjenega izobraževanja sredi 80. let 20. stoletja in izriše lok do sa- mostojne Slovenije, ko je bila leta 1995 sodobna matura znova uvedena. Posebej sta predstavljena tudi uvedba poklicne mature in njen razvoj od leta 2002 nap- rej. Predstavljena je vpetost mature v vsakokratni vzgojno-izobraževalni sistem, dotakne se posebnih razmer ob epidemiji covida-19 ter predstavi novosti tako splošne kot poklicne mature v novi dobi digitalizacije in tehnološkega napredka. Razstavna vsebina se širi na različne plasti dojemanja mature, dodana sta stati- stični prikaz podatkov in pregledna kronologija od leta 1850 naprej, strne se pa s pogledom v prihodnost. Pri pripravi razstavnih vsebin sta avtorici razstave iz Slovenskega šolskega muzeja sodelovali s sodelavci muzeja ter s sodelavci Državnega izpitnega centra, posebej s Polono Papler in Marijo Prelovšek. Na Državnem izpitnem centru so se predstavniki Slovenskega šolskega muzeja udeleževali tudi sestankov delovne skupine organizacijskega odbora za pripravo dogodkov ob 30-letnici mature. Na sestankih so predstavljali idejne koncepte in načrte za pripravo razstave in se dogovarjali za pridobivanje fotografskega in drugega gradiva za potrebe razsta- ve. Avtorici razstave sta v sodelovanju s sodelavko Ksenijo Guzej pridobivali tudi drugo gradivo, predvsem fotografsko gradivo iz fototeke Muzeja za novejšo in sodobno zgodovine Slovenije, iz fotodokumentacije Dela ter arhivsko avdiovi- zualno gradivo iz TV-arhiva RTV Slovenija. Razstavna vsebina je dostopna tudi na družbenih omrežjih in na spletni strani muzeja, vsebino sta pripravili avtorici razstave v sodelovanju z Andrejo Cigale. 6 Prostorska zasnova, oblikovanje potujoče razstave in digitalne vsebine Razstava poleg z vsebino nagovarja tudi s svojo atraktivno prostorsko zasno- vo in oblikovno podobo. Ker gre za potujočo razstavo, ki je v prvi vrsti namenjena gostovanju po srednjih šolah, je temu prilagojen način postavitve. Njen namen je, 6 Vsebina razstave Matura kot čarobna palica na spletni strani Slovenskega šolskega muzeja: https://solskimuzej.si/matura-kot-carobna-palica/ 533 Poročila in ocene da na igriv in zanimiv način osnovno vsebino predstavi obiskovalcem. Po zamisli arhitektov je zasnovana kot simbolično potovanje – iz neznanja v razumevanje, iz tradicije v prihodnost. Kot bi odgrnili gledališko zaveso ali odprli knjigo, obi- skovalec s svojo gesto začne proces raziskovanja. Skelet razstave sestavljajo lahke, vendar trdne aluminijaste klopi, ki nosijo zavese iz potiskane svetleče se tkanine. Trdne in hkrati lahke aluminijeve klopi omogočajo različno prostorsko postavi- tev – od zgoščene linije ob zidovih šol do odprtih kotičkov, kjer dijaki posedajo in razmišljajo. Iz njih rastejo nosilne konstrukcije, ki nosijo vsebinske panoje oz. zavese iz potiskane tkanine. Vsaka od simbolno tridesetih zaves prinaša vsebi- no, a njen pomen razkrije šele obiskovalec, ki odgrne zaveso. Zavesa kot simbol: pregrada in hkrati povabilo. Reflektivne površine zaves so kot sam proces učenja, ki ni nikoli popolnoma gladek. Razstava je začasna, je trenutek, ki mine, spomin nanjo pa ostaja. Izvirno arhitekturno zasnovo si je zamislila ekipa arhitektov Svet vmes; Jure Hrovat, Ana Kreč in Julia Koželj. Tudi oblikovna podoba razstave je razgibana in domišljena. Podpis razstave temelji na ozki, krepki linearni tipografiji, ki izraža odločnost, preciznost in aka- demsko avtoriteto. Logotip simbolizira premagovanje ovir na poti in poglabljanje znanja. Krog kot simbol popolnosti označuje sklenjen učni cikel in desetletja ma- ture. V znaku predstavljena zaporedna rast treh krogov – treh desetletij, poudarja širjenje znanja in napredek maturitetnega sistema, niz treh krogov pa kot pike na koncu besedila nakazuje nadaljevanje poti po maturi. Razstava Matura kot čarobna palica, ob slovesnem praznovanju 30-letnice ponovne uvedbe mature v Sloveniji (Brdo pri Kranju, 15. 4. 2025, foto STA). 534 Šolska kronika • 2–3 • 2025 Na razstavnih panojih je ob povednih izbranih fotografijah besedilo vsebine predstavljeno tako, da spominja na šolske zapiske ali izpiske – s poudarjenim izborom pomembnih pojmov. Grafična oprema razstave je delo ilustratorke in oblikovalke Irene Gubanc. 7 Razstavne vsebine se skladno s sodobnimi možnostmi in z željo, da bi pri- tegnili mlade obiskovalce, iz same razstave širijo v spletni svet, kjer se prek QR kode odpre možnost ogleda zanimivih vsebin arhivskih videoposnetkov. Teh te- matskih sklopov, ki so dostopni na spletni strani Slovenskega šolskega muzeja, je kar enajst. V povezavi s kratko predstavljenim posnetkom in razstavnimi vse- binami tematika razstave zaživi z živo podobo in dogajanji ob maturi v zadnjem tridesetletnem obdobju. 8 Ob razstavi je izšla zanimiva zloženka, ki s svojo obliko posnema razstavno postavitev, na eni strani vsebinsko zajema povzetke vsebine, na drugi strani pa je oblikovana kot plakat, ki je lahko namenjen tudi širšemu promoviranju razstave. 9 V pripravi je razstavni katalog z zgodovinskim prikazom razvoja mature in njeni umeščenosti v šolski sistem. Razstava potuje Razstava Matura kot čarobna palica je bila zasnovana kot potujoča razstava, da se z njeno vsebino spoznajo predvsem dijaki gimnazij in različnih srednjih šol, prav tako pa naj bi nagovorila širšo javnost ter med obiskovalci vzbudila tudi spomine na maturo. 7 Opise oblikovne podobe in prostorske zasnove razstave sta pripravila Irena Gubanc in Jure Hro- vat, hrani SŠM. 8 Dostop do arhivskih videoposnetkov: https://solskimuzej.si/matura-kot-carobna-palica/ Večina po- snetkov je arhivsko in dokumentarno gradivo RTV Slovenija. 9 Marjetka Balkovec Debevec, Mateja Ribarič, Matura kot čarobna palica : 30 let ponovne uvedbe mature v Sloveniji, zloženka/plakat, Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 2005. Zloženka razstave je dostopna tudi na spletni strani SŠM: chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindm- kaj/https://solskimuzej.si/wp-content/uploads/2025/04/SSM-Matura_zlozenka_S.pdf Logotip razstave matura (Irena Gubanc, hrani SŠM). 535 Poročila in ocene Arhitekturno oblikovanje zato omogoča prilagodljivo postavitev potujoče razstave v različnih izobraževalnih in drugih razstavnih prostorih. Razstava je modularno zasnovana, kar olajša prenos in postavitve na različnih lokacijah po Sloveniji. Sprva je nov, inovativen način tiska na svetleče razstavne površine pri- nesel nekaj težav, ki so bile v nadaljevanju odpravljene. Prvo gostovanje razstave je bilo na Gimnaziji Kranj (6. 5.–16. 5. 2025), nato so sledila gostovanja na gimnazijah v Škofji Loki (16. 5–23. 5.) in Novi Gorici (2.–20. 6.). Na Gimnaziji Kranj in Škofja Loka je bila razstava v vhodni avli, kjer so si jo poleg učencev in učiteljev lahko ogledali tudi drugi obiskovalci, v Škofji Loki tudi dijaki Šolskega centra Škofja Loka. Na gimnaziji Nova Gorica je bila razstava pos- tavljena v galerijskem prostoru poleg gledališke dvorane. V Slovenskem šolskem muzeju je bila razstava postavljena v sklopu programa poletne muzejske noči (21. 6.) v atriju uršulinskega samostana. Prijetni ambient atrija z rahlim vetrom, ki je razgibano vplival na razstavne zavese, je dodal razstavi zanimiv, svojstven uči- nek. Gostovanje po šolah se je nadaljevalo po poletnih počitnicah, na Gimnaziji Celje – Center (22. 9.–3. 10.), Gimnaziji Slovenj Gradec (3. 10.–17. 10.), Gimnaziji Brežice (17. 10.–24. 10.) in Zavodu sv. Stanislava Ljubljana, Šentvid (24. 10.–28. 11. 2025). Promocijo in koordinacijo gostovanj razstave ureja Andreja Cigale v sode- lovanju z vodjo projekta Matura kot čarobna palica Marjetko Balkovec Debevec. Za prevoz, montažo, demontažo razstave in dokumentarno fotografiranje, hkrati Z zanimanjem ob ogledu razstave (Brdo pri Kranju, 15. 4. 2025, foto STA). 536 Šolska kronika • 2–3 • 2025 pa tudi za podajanje osnovnih informacij o razstavi z možnostjo dodatnega pe- dagoškega programa skrbita kustosa Slovenskega šolskega muzeja Matic Intihar in Gregor Gartner. Med dijaki in profesorji je razstava doživela večinoma lep odziv. V knjigi vtisov je bilo zaslediti pohvalne zapise o vsebini in postavitvi razstave, med njimi je naslednji: »Izredno nam je bila všeč postavitev in ta ideja se nam zdi zelo ino- vativna. Zavese si predstavljamo kot vstop v novo življenje po opravljeni maturi.« 10 Tovrstne povratne informacije dajejo potrditev, da je iskanje zanimivih razstav- nih prikazov tako v vsebinskem kot prostorsko-oblikovnem smislu pravilna muzeološka pot pri vključevanju srednješolskih in drugih generacij v muzejske programe. Za sklep – o moči mature Matura na naših tleh je že 175 let most med bogato dediščino izobraževanja, spremembami in zahtevami prihodnosti. Ponovna uvedba mature pred tremi de- setletji je sledila izzivom sodobnega časa. Jubilej je zato več kot le priložnost za praznovanje, je trenutek refleksije o spremembah v slovenskem izobraževanju, zato razstava predstavlja preplet zgodovine, stroke in osebnih izkušenj generacij dijakov. Matura se je na svojstven način v 30 letih dotaknila vsakega od skoraj 500.000 maturantk in maturantov, zato razstava Matura kot čarobna palica iz- postavlja tudi to moč mature, ki drži v rokah niti življenja, in ko je opravljena, na široko odpira nove, brezmejne poti. Marjetka Balkovec Debevec Viri in literatura Balkovec Debevec, Marjetka, Ribarič, Mateja: Matura kot čarobna palica : 30 let ponovne uvedbe mature v Sloveniji, publikacija muzeja (zloženka/plakat), št. 174, Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 2025. Knjiga vtisov Gimnazija Nova Gorica ob razstavi Matura kot čarobna palica (2.–20. 6. 2025), zapis 3. G. Posnetek zapisa hrani SŠM. Programski list 30 let mature: Odprtje razstave in slavnostna prireditev. Lju- bljana: Slovenski šolski muzej, Državni izpitni center, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS [2025]. 10 Knjiga vtisov Gimnazija Nova Gorica ob razstavi Matura kot čarobna palica (2.–20. 6. 2025), zapis 3. G. Posnetek zapisa hrani SŠM.