OGLASNIK št.27. k 70. listu Novic. 1853. Kdor želi, kako oznanilo v oglasniku natisniti in Novicam pridjati, plača za vsako verstico z navadnim srednjimi čerkami 4 kr.,ce oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa6kr.;za vsakkratni natis je se 10 kr. za kolek (štempel) po novi postavi plačati. j. Blazni k. Oznanilo začetka od c. k. ministerstva pooblastene podkovijske in zivinozdravniške učilnice v Ljubljani. Začetek učilnice za prihodnje šolsko leto je 3. dan mesca oktobra (^kozopersLi). Zapisujejo se učenci, ki hočejo v to šolo priti, v podkovijski šoli na spodnjih Poljanah blizo sladkornice fcukrofabrike). Učenci se razdele v 2 versti. Eni so kovači, eni pa ne. Šola za samo podkovstvo terpi 6 mescov, za vse zivinozdravniške vednosti skupej pa celo leto. Vsak, ki hoče zdaj pravico kovaškiga mojsterstva na Krajnskem zadobiti, se mora, kakor je to tudi v druzih deželah predpisano, po cesarski postavi s pismom (patentom} skazati, da je v ti Ljubljanski ali v kakošni drugi enaki austrianski učilnici se popolnama izučil umetnega podkovstva, scer ne more in ne sme mojster biti. Kovači, ki hočejo v to šolo vzeti biti, se morajo skazati, da so se že navadnega kovaštva pri kakošnem kovaškem mojstru tako izučili, da so že za podmojstre ali ksele služili. Ker pa pri nas na Krajnskem rokodelstva niso tako vredjene kakor v druzih deželah, tedejtudi naši kovači i z učnih pisem (Lehrbrief) kakor drugod ne dobivajo, se bo vsak kovač, preden hoče v podkovijsko šolo vzet biti, v ti šoli poprej poskusil: ali je kovaštva tolikanj izučen, kolikor se od navadnega kovaškega podmojstra aliksela terjati mora, zakaj le tak je v stanu, se umetnega podkovanja zdravih in bolnih kopit in parkljev učiti. Vsak pa, naj bo kovač ali kakošnega druzega kmetijskega stanu, ki se hoče v to šolo ali kovaštva ali živinozdravniških vednost in živinoreje učit priti, se mora skazati z veljavnimi pismi 1) z domovinskim listom svoje županije, #) s kerstnim listom, da je nar manj 18 let star; 3) da je po spričalu gosp. fajmoštra lepe ob na še; 4) da zna saj v domačem slovenskem jeziku brati in pisati, ker se po vis. ministerskem ukazu vsi nauki v tem jeziku razlagajo. Scer mora biti terdne in močne postave, ker mlajši fantje niso ne za teške kovaške dela ne za težavno živinozdravniško pomoč. Jemljejo se pa v to šolo ne le Krajnci, temuč iz vsake druge dežele, da učenec le slovensko brati in pisati zna. Za poduk se clo nič ne plača; učenec ima le skerbeti, da se s potrebnim živežem in stanovanjem v Ljubljani previdi in si potrebne šolske bukve omisliti zamore. Predsedništvo c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 10. augusta 1853. (82.) CO Razglas novih somnjev v Tominu. Visoko ministerstvo kupčije, obertništva in očit-niga stavstva je po razglasu dne 3. marca 1851 štev. 1438 tergu Tominu dovolilo, da se smesta tii dva nova somnja deržati, in pa že obstoječa dva letna in živinska somnja prestaviti, kteri bodo potem takem sledeče dni: 1. pervi pondeljik po sv. Jožefu, 2. dne 15. aprila, 3. pervi pondeljik po sv. Uršuli, 4. pervi pondeljik po sv. Miklavžu. Ako bi pa edin tih somnjev na praznik pasti utegniti, bo na pervi dan v prihodnem tednu der-žan. To se s pričujočim očitno na znanje da. Županija v Tominu dne 18. novembra 1851. Miha Kacafura, župan. 00 (i) Naznanje kramarjem in družim kupcom. Te dni sim se na Dunaj in v Berno spet po novo blago podal. Z zahvalo za meni dosihmal tako obilno skazano zaupanje naznanim ti odhod na Bernski sominj svojim kramarjem in kupcom za to, da bojo vedili, da v malo tednih bojo v moji štacuni „pri Krajnici" na placu s čisto novim blagom po naj nižji ceni postrežem*. Jože Pleiwei$, tergovec v Ljubljani. - 58 — C80.) Dobro znana VELIKA PRATIKA za leto 1854, na svitlo dajana od kmetijske družbe v Ljubljani, je prišla ravno zdej pri meni na svitlo in se dobiva kakor druge leta na prodaj po V krajcarjev. Velika pratika ima 2 polivl6erki. Pervapola obseže vse potrebno, kar kdo od pratike tirjati zamore, namreč: nedeljski evangeli za celo leto, potem so vsi zapovedani in drugi cerkveni prazniki z rudečim natisom zaznamovani, spreminj lune in tek solnca v nebeških znamnjih; proti koncu je še namišljeno vreme pri vsakem spreminu lune po patru Knauer-ju pridjano. Na zadnji strani je nekaj prestopnih praznikov v letu 1855 in kolek (štem-pel} pridjano. Druga pola zapopade somnje na Kranjskem, slovenskem Štajarskem, Koroškem, Primorskem in Reškem. Potem sledijo »Živinorejske drobtinice mladim in starim kmetovavcom v poduku z naslednjim obšežkom: i. Od živinoreje sploh. 2. Od reje goveje živine. Potem sledi": Nova znajdba, senožeti deset" krat in še večkrat rodovitniši na/praviti. Na zadnje je še nekaj za poduk in za kratki čas in mična zastavica pridjana. Pri meni se tudi dobi: NOVA PRATIKA za leto 1854, tudi od kmetijske družbe na svitlo dana pa le po 6 krajcarjev, ktera le to obseže kar sim od perve pole omeniL Jožef Blaznlk, v Ljubljani na Bregu hiš. št. 190. (74.) O) Pri tukajšhim bukvovezu Leopoldu Kremžer - ju, so naslednje bukve v slovenskim jeziku na prodaj: f$veti krishev pot od svelizhaniga patra Leon. is Portu Maurizio is ojftrejfhiga ordna fv. Franz., slošhen v Iafhkim jesiku, in fv. mafha s drugimi molitvami. Zheterti popravljeni natif. V Ljubljani, 1853. — Teh koristnih bukev posebej priporo-če vati ni treba, da so bravcam slovenskim všeč, seže iz tega dovelj spozna, ker so že četertična svetlo prišle. Veljajo v usnjatim herbtu vezane 30 kr., cele v usnji pa 36 kr. Stoletna pratika devetnajstiga stoletja od 1801 do 1901. V Ljubljani 1849, terdo vezana 40 kr., v usnjatim herbtu pa 45 kr. Jezus naš učenih, ali venec katoljških molitev, v Ljubljani, 1850, v 12erki.? v novim pravopisu, v usnjatim herbtu veljajo 50 kr. v usnji 1 gold. 10 kr., z zlatim obrezkom pa 1 gold. 50 kr. Mali rožni vertec, ali molitve vvsih posebnih časih, priložnostih in potrebah za mladost. Veljajo terdo vezane 20 kr., v usnjatim herbtu 24 kr., v usnji 30 kr., z zlatim obrezkam pa 1 gold. Terdno zaupanje v Jezusa v molitvah. Drugi natis. V Ljubljani 1851. Terdo vezane veljajo 18 kr., v usnji 28 kr., z zlatim obrezkam pa 50 kraje. Spomin Jezusoviga terpljenja, ali molitve za po-bozniga kristjana. Spisal BL Potočnik, fajmošter v Št. Vidu nad Ljubljano. Terdo vezane so po 12 kr., v usnji po 20 kr., z zlatim obrezkam pa po 40 kr. Male molitvine bukvice za katoljške kristjane. Sa terdo vezane po 8 kr. Druziga natisa. V Ljubljani 1852. Lilija v božjim vertu, ali deviški stan, njegova lepota in pomočki ga ohraniti. V Ljubljani 1852. Spisala gg. L. Jeran in A. Zamaje. Veljajo 15 kr. Te bukvice so za šolske darila prav pripravne. Stezica v Nebesa, bukvice pridnim otrokam namest podobic. Na svitlo dala in založila L. Jeran in A. Zamejc. (Drugi natis). V Ljubljani 1853. Veljajo 6 kr. Razun omenjenih bukev se pri imenovanim bu-kvovezu Kremžer-ji tudi lepa zaloga ne samo dru-zih slovenskih, ampak tudi nemških molitevnih bukev na zbero dobi, to je, od 8 kr. do 9 gold. in veliko druzih bukvovezarskih izdelkov in kar je moč po nar nižji ceni. Žitni kup. (Srednja cena). I MJjubijani j V Mirajnji\ 27. angusta 29. augusta gold. kr. gold. | kr. 1 1 mernik pšenice domače 1 1 » > banaske 2 2 1 2 1 1 29 55 54 7 46 31 58 2 2 2 2 2 1 1 33 1 58 10 46