Leto LIX. Mika 1Z5. V Ljubljani, v neueljo 6. Junija 1926. Cena Din r liha Ja vsak dan popoldne, Uvzentfl nedeljo in praznike. — Insoratl: dc 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 □ 50 p, večji inserati petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — P9Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnistro! Knailora ulica stav. 5, prlttlöjo. — Telefon ste*. 304. Uredništvo: Knaflova nUea it. 5,1« nadstropje. — Telefon stev. 34. IV Poitnina plačana v gotovini. Novi davčni zakon Pozno prihajamo do izenačevanja zakonov v naši mladi državi. Sedaj šele je na vrsti zakonska načrt, da se po enakem načelu obdavčijo vse naše pokrajine; to bi se bilo moralo že davno storiti in marsikaj neprijetnega bi se ne bilo zgodilo med nami. Izenačenje davkov je ena najvažnejših zahtev osobito prečanskih pokrajin, ki so se čutile preveč oškodovane po dosedanji davčni praksi, temelječi na osnovi starih predvojnih predpisov. Različnost v obdavčenju je vzbujala obilo nezadovoljstva in je bistveno pripomogla k napetosti odno-šajev med posameznimi predeli države. Provincijalizem ali regijonalizem je nujen pojav vsake nove države, če je nastala iz več delov, ki so živeli dotlej v različnih usodah, pod najrazličnirm življenjskimi pogoji, v različnih običajih. Stara doba deluje v vsakem predelu s svojimi tradicijami, ki se hočejo držati čim dalje mogoče; zato je nujna posledica tega več ali manj bojevit regijonalizem, pri nas vrh tega v obliki separatizma. In ravno neenakost obdavčenja je dajala našemu separatizmu vedno nove hrane in mu z uspehom podaljševala življenje, kljub temu, da je za ravno naše razmere, baš za slovenski svet separatizem nekaj tako absurdnega. Finančna bremena, ki jih je nalagal davčni sistem slovenskemu davkoplačevalcu, so postala predmet separatizmu, močan* argument, s katerim je imel seveda med publiko obilo uspeha. Zato pa smo baš mi jugoslovenski uni-taristi najtežje prenašali krivičnost obdavčenja in si želeli enotnosti, da s tem izbijemo separatizmu opasno orožje iz rok. Ta zakon sedaj prihaja. Na žalost se godi z novim zakonskim osnutkom tako. kot je pač pri nas običajno, kjer imamo obilo in preobilo časa za politične prepire, intrige in krize, a mnogo premalo za stvarno delo; zakonski načrt je premalo strokovnjaško predelan in ostale so mu pač mnoge hibe, ki bodo izzivale ostro kritiko. Ali ipak, novi zakonski načrt postavlja novo skupno in enako osnovo za obdavčenje naših pokrajin brez raz-3tke in v tem je kljub mnogim in velikim nedostatkom vendarle neutajljiv napredek. Doslej so davčne težave dražile pokrajino zoper pokrajino, ne da bi jih mogle družiti v skupno fronto za dosego izboljšanja. Novi zakon pa vendarle ustvarja skupno osnovo, na kateri bo ne le mogoča, marveč naravnost *iujna skupna fronta za izboljšanje. Ako bodo v Šumadiji trpeli pod istimi davčnimi bremeni, se upirali istim kri-vičnostim, oziroma neskladnostim v davčn praksi, kakor v Vojvodini ali Sloveniji, tedaj bodo morali iskati skupno potov in sredstev, kako odstraniti nedostatke in spremeniti zakon na boljše. Iste in enake težave morajo povzročati enako reakcijo. šivimo v težkih časih gospodarske fcrize. ki teži ne le nad našo državo, marveč je za večino Evrope nesrečna dedščina strašnega vojnega razdejanja. Domala vse države, ki so bHe aktivno udeležene v veliki vojni, so v silnih stiskah, kako spraviti v sklad enormne državne izdatke z davčno silo državljanov tako, da ne bo finančni proračun prišel iz ravnotežja. Kakor drugod tako tudi pri nas očividno nismo še iz najhujšega. Zato si ne smemo delati prevelikih iluzij, da pomeni izenačenje davkov hkrati že tudi zmanjšanje davkov. Toda kljub temu je prav gotovo, da pomeni vsaj začetek k zmanjšanju. Zakaj Če bodo nekaj Časa vse pokrajine enakomerno plačevale v tem razmerju kot smo plačevali na pr. v Vojvodini in Sloveniji, je popolnoma gotovo, da bodo odločujoči faktorji morali okreniti in pričeti boj z omi'ljenjem; tako ogromne obremenitve nobena pokrajina ne more prenašati dolgo in državni finančniki bodo morali iskati drugačnih sredstev za ravnovesje v državnem budžetu. Tako predstavlja izenačenje davkoplačevanja indirektno fpak tudi zmanjšanje davkov za nas. ZAPRISEGA PREDSEDNIKA POLJSKE REPUBLIKE — Varšava, 5. junija. Predsednik polj* oko republike prof. Moscicki ni prisegel v parlametu, marveč v dvoru Belvedere. Soči* jalisti se zato niso udeležili zaprisežne ce* remonije. Kakor že javljeno. je vlada de* misijonirala. Nova vlada se najbrže sestavi v ponedeljek. Sestavo vlade je prevzel nistrski predsednik Bartel, kateremu je pred sednik republike poveril vodstvo tekočih poslov. Politično mrtvilo v Beogradu Nikola Pašič odpotuje v Karlove Vare* — Opozicija se priprav-la za razpravo o nettunskih pogodbah. — Vladi napovedujejo skorajšnji konec* — Beograd, 5. junija. Politično življenje je v popolnem zastoju. Zadnji dnervi niso prinesli nobenih važnejših dogodkov. Šef narocbio-racSkalne stranke Nikola Pašič odpotuje danes aH jutri v Karlove Vare. Za odhod je vse ■pripravljeno. Danes dopoldne je g. Pa-Šič sprejel ministrskega predsednika g. Nikolo Uzunoviča ter imel ž njtm daljša posvetovanja. Za danes dopoldne je bila napovedana seja ministrskega sveta. Seja ie pa izostala. Ministrski predsednik g. Uzunovic je imel daljšo konferenco z nekaterimi resortnimi ministri in s skupščinskim predsednikom Markom Trifkovičem. Po informacijah iz skupščinskega predsedstva se predlože Na- rodni skupščini v odobren je nethmske pogodbe neposredno po končani debati o spremembi člena 289. finančnega zakona glede invalidov. Za razpravo o nettunskih pogodbah se vse stranke marljivo pripravljajo. Opažati ie gotovo napetost. Opozicija namerava zavzeti odločno stališče napram tem pogodbam. Radičevci sami nastopajo nekam tajinstveno in niso izključena presenečenja. Na plenarni seji v torek odgovarjajo nekateri ministri na posarrme interpelacije. Mnogi listi ugotavljajo splošno prepričanje, da se vlada obdrži na kr milu samo do konca leta in da bodo najbrže v jeseni nove volitve. Madžarska proti Hali antantl Načrti grofa Bcthlena- — Konferenca Male antante na Bledu. Izenačenje neposrednih davkov Skupščinski odbor je včeraj zakona o izenačenju davkov* nega — Beograd, 5. junija. Včeraj popoldne je bila seja skupščinskega odbora, ki razpravlja o osnutku zakona glede izenačenja neposrednih davkov. Odboru je predsedoval radikal Krsta Miletič, k načelni debati se je prijavilo 8 govornikov. Finančni minister dr. Ninko Peric je izjavil, da ne poda daljšega ekspozeja k zakonu, marveč se sklicuje le na motivacijo vlade, ki je priložena zakonskemu osnutku. Po končani načelni debati je pripravljen odgovarjati na kritiko oosamnih poslancev. Po otvoritvi debate je prvi dobil besedo posl. Vladimir P u š e n j a k, ki je v načelu pozdravil reformo neposrednih davkov. Nadalje kritizira gotova določila davčnega zakona in ugotavlja, da je osnutek izdelan po češkoslovaškem vzorcu in ima gotove ored-nosti. Treba pa je odpraviti nekatere nedostatke. da morejo tudi opozicijo-nalne stranke glasovati za zakon. Radikal Vlada Miletič pozdravlja korak vlade, da se je končno odločila predložiti skupščini enega najvažnejših zakonom. Apelira na odbor, da se temeljito posveti proučavanju velevažnega davčnega bremena. Posl. dr. Voja Veljkovič (dav. dem.) popoldne razpravljal o osnutku — Kritika davčne uprave in davč- sistema* odobrava delo vlade za izenačenje davkov iz gospodarskih in političnih raz-Ioaov. Konstarira, da so davčna bremena zeio različna v raznih pokrajinah. Pri določitvi davkov se ne upošteva sedanja težka gospodarska kriza. Je pa proti motivaciji vlade k zakonskemu načrtu, da stoji na stališču, da lahko producenti zvrnejo bremena na konzumente. Davek na hiše poljedelcev je nepotreben. Posl. dr. Gregor Žerjav (sam. dem.) je v svojem govoru predvsem opozarjal na potrebo, da se poleg izenačenja davkov izvede tudi izenačenje davčne uprave. Ravno ta neenakost povzroča tudi neenakost v bremenih. V Beogradu samem je mnogo tisoč oseb, ki ne plačajo nikakega davka. Delovanje komisij je preveč komplicirano. Kar se tiče zemljarine, je treba zahtevati jasna dobčila glede ugotovitve katastrainega čistega dohodka. Cenzura samoupravnih davčnih doklad potom ministrstva je nemogoča. Prijavljenih je še šest govornikov ter je bila seja ob 19. zaključena. Prihodnja seja je v ponedeljek ob 17. Na tej seji bo končana načelna debata, na kar preide odbor k podrobai razpravi. Francoski sena! ratificiral locarnske pogodbe — Pariz, 5. junija. Francoski senat je ratificiral do daljši debat] locarnske varnostne pogodbe z 272 glasovi proti 6 glasovom. Nekateri senatorji so na-glasali nezaupanje napram Nemcifji V daljšem govoru je pojasnil ministrski predsednik Briand svoje stališče napram tem pogodbam. Franciji nudijo pogodbe mnogo ugodnosti, treba pa ie vpoštevati tudi nemško-rusko pogodbo, katero ie francoska iavnost sprejela z velikim nezaupanjem. Ministrski predsednik Br*and se ie obenem odločno izjavil za popolno neodvisnost Avstrije in proti priključitvi iste k Nemčiji. Francija ima dovolj sredstev na razpolago, da prepreči priključirveno akcijo. Važen govor je imel tudi Millerand. ki so jra senatorji burno pozdravljali. VELIKA URADNA PONEVERBA V ŠABCU — Beograd, 5. jtmt'a. Beogradski listi objavljajo danes fotografijo in tiralico pro-ti finančnemu uradniku Rudolfu Korošcu, ki je poneveril pol milijona uradnega denarja. Rudolf Korošec je 32 let star in rodom iz Gornje Radgone. - POLOŽAJ NA PORTUGAL-GALSKEM — Pariz 5. junija. Po poročilih iz Lisa* bone so nastala nesoglasja v vojaškem tri* umviratu. Več generalov v Oportu vodi nas dalje revolucijo. V Lisaboni se vrši kon* centracija čet. FINANČNI POLOŽAJ ITALIJE — Rim, 4. junija. Finančni minister je predložil parlamentu ekspoze o finančnem položaju Italije. Med drugim je poudarjal, da znaša prebitek preteklega leta 668 mili* jonov napram prebitku preteklega leta za pri lično 100 milijonov več. Uvedena je stro* ga kontrola glede državnih izdatko" Vlada poskuša dvigniti izvoz in omejiti uvoz. BESTIJALEN ČIN — Beograd, 5. junija. V Pančevu je izvršil pristaniški delavec Žarko Lackovič bes ti ja len umor. Umoril je neko 91etno in neko llletno deklico. Obe je še poprej po si HI. Anglija in francosko - jugoslovanska zveza — London, 5. junija. «T>aily Telegraph» razpravlja o francosko - jaigoslovenskih pogajanj in za sklenitev zavezniške pogodbe in navaja nasprotja, ki obstojajo med Jugoslavijo in Italijo. Nezadovoljstvo Jugoslavije je povzročila Italija deloma s tem, ker skuša omejiti jugoslovenske železniške načrte glede zveze s Skadrom odnosno z rUbasanom. Italijanski kapital s« je zasidral v Albaniii in je prevzel vodilno vlogo. Zunanji mirvster dr. Ninčič Je obenem preseneril Francoze. Jugoslaviji Je bilo trrdd sporečeno, da se Anglija pro ti vi vsem pogodbam, ki bi bile v nasprotju z locanskimi varno-stnhni pogodbami m ki bi brle naperjene proti Nemčiji. GROZEN FAŠISTOVSKI ZLOČIN NA TIROLSKEM — Inomost. 5. junija. Iz Bočna prihajajo privatna poročila o groznem fašistov-skem zločinu, ki je bil tzvršen v nedeljo nad hlapcem Arnordorn. V nedeljo je bival v Bocnu minister Federzoni ter je tla prišlo pri tej priliki veHko število fašistov-skih miličnikov. Hlapca Gruber in 201etai Amord sta prišla v konflikt s fašisti. Gruber se je odstranil, Amord pa je fašistom nasprotoval, na kar so ga začeli pretepat! s pen dreki. Vsega razmesarjenega so končno obesili na bližnje drevo z glavo proti tlom. Na drevesu je visel ves dan. Ponoči so ga odstranili. A morda niso pokopali na pokopališču, marveč so neznanci njegovo truplo odnesli neznano kam. Med nemškim prebivalstvom je ta zločin zbudil veliko razburjenje. Karabinjerji so šele čez nekaj dni pričeli slučaj prefekavati. — Beograd, 4. junija. Diplomatični krogi pripisujejo veliko važnost madžarskemu problemu- Madžarska vlada se je potrudila z vsemi sredstvi, da pridobi Društvo narodov za svoje načrte, ki se nanašajo na odstranitev vojaške kontrole. Opravičena ie nada, da Društvo narodov ne b0 razoravlialo o spomenici in predlogih srofa Betblena, da bi se odstranila vojaška ia finančna kontrola nad Madžarsko. V Pragi prav dobro vedo za vse delovanje današnjih madžarskih vodilnih krogov, ki streme za tem, da se bistveno izpremeni sedanje po trianonski pogodbi ustvarjeno stanje. Če bi se grofu Bethlenu v Ženevi posrečilo pridobiti Društvo narodov za madžarske načrte, potem bi imela Madžarska svobodne roke za svojo akcüo. Naslonila bi se tudi na Italijo, da bi se razbila Mala antanta. ki je edini močan faktor, da paralizira madžarsko iredento. Madžari tudi na vse načine skušajo doseči zbližanje z Romunsko. Vlada generala Avaresca v Bukarešti podpira indirektno madžarska stremljenja, zato so tudi Madžari v Transilvaniji na nasvet iz Budimpešte jrlasovali za vladine kandidate. Ako bi Madžarska dobila podporo Mussoli-nijeve Italije in dosegla nevtralnost Romunske, bi v gotovem momentu pričela z ofenzivo proti Češkoslovaški in Jugoslaviji. Madžari računajo rudi na podporo nemških nacijonalistov. VPORABA BONOV NA ŽELEZNICAH ■— Beograd, 5. junija. Na včerajšnji seji ekonomskega komiteja ministrov Je prometni minister dr. Vasa Jovanovid poročal o vporabi bonov na državnih železnicah v blagovnem prometu. ITALIJANSKA PROPAGANDA V DALMACIJI — eBograd, 5. junija. Danes bo zaključeno zborovanje Jadranske Straže. Delegati iz Damacije, zlasti prof. ALfirevič in Doti Franjo Ivani&evič so obširno poročali o italijanska propagandi v Dalmaciji. Predložili so zboru razne knjige, brošure in letake, ki jih širijo Italijani po Dalmaciji za nje priključfcev Italiji. Dalmatinski delegati so tuda opozarjali, da se od naše strani ne ukrene ničesar proti tej propagandi. ZNIŽANJE PROMETNIH TARTFOV — Beograd, 5. junija. Ministrski predsednik g. Uzunovic je imel daljše posvetovanje s prometnim ministrom dr. Jovanovi-čem o ureditvi prometnih prilik in o znižanju prometnih tarifov. ODHOD PROSVETNEGA MINISTRA V SOLUN — Beograd, 5. junija. Prosvetni minister in namestnik ministra ver Mfša Trt-furiovič je odpotoval snoči v Solun. Kot zastopnik vlade pregleda pred vsem grobove naših vojakov na Grškem in bo določil mesto, kjer se postavi velik spomenik. V Solunu ostane minister Trifunovič več dni, n,i kar odpotuje na Krf. RATIFIKACIJA NETTUNSKIH POGODB — Beograd, 5. junija. Italijanski poslanik Bodrero je včeraj posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča ter znova nrgiral ratifikacijo nettunskih pogodb. Poset je trajal daljši čas, kakor običajno. Italija zahteva, da se v Narodni skupščini predloži čimprej e v odobrenje fcrgovsika pogodba z Italijo. Radičevci so se odlo&li, da glasujejo v plentrmu za konvencije. PROMET NA JEZERSKO DESET DNI UKINJEN — Kranj, 5. junija. Bukovskl most se le nocoj podrl, zato je promet na Jezersko za 10 dni ukinjen. Mast se je podrl vsled nalivov zadnjih dni. VLADNA KRIZA NA MADŽARSKEM —■ Budimpešta 5. junija. V parlamen* tarnih krogih se razširjajo vesti o delni vlad* ni krizi. Takoj po povratku grofa Bethlena iz Ženeve se izvrši delna rekonstrukcija vlade. Odstopijo notranji minister Rakow* ski, pravosodni minister Pavel Pesthy in mi* nister za narodno obrambo grof Csaky, ki so bili najbolj kompromitirani v znanem falsifikatoTskem procesu. OSEMURNI DELAVNIK V BELGIJI I— Bruselj, 5. junija. Belgijska zbornica je odobrila v Washin£tcrau sklenjeno pogod* bo glede osemurnega delavnika s 111 gl&> sovi proti 3 glasovom. TRGOVINSKA POGODBA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN AVSTRIJO — Dunaj, 5. junija. Dne 8. t. m. se pri* eno v Pragi nova pogajanja glede revizije trgovinske pogodbe, sklenjene med Avstri* jo in Češkoslovaško. Češkoslovaška zahteva va predvsem, da se zniža uvozna carina na pivo. Avstrijska pivovarska industrija na* sprotno zahteva zvišanje te carine na 30 zlatih kron. Avstrijska vlada ni dala indu* strijcem nikakih obveznih zagotovil. Maršal PUsudski Nova akcija za francosko-nemško zbližanje Pariz, £ junija, s. Luksemburški industrij jalec Mayrisch je te dni povabil k sebi več* je število politikov in gospodarskih stro* kovnjakov iz Nemčije in Francije. Ustano« viti namerava nemsko^francoski odbor, ki naj bi odpravil medsebojno nezaupanje med obema narodoma. V francoskem tisku raz« pravlja o tem načrtu «Echo de Paris». List pravi, da ima Francija, ako se hoče otresti angleškega varuštva, samo še eno sredstvo, in sicer direktno zbližanje z Nemčijo. L o* carnska politika je samo iluzija, dokler Francija nima poguma stopiti na gotovo ri« skantno pot sporazuma na najširši podlagi, in sicer ne samo z Nemčijo, temveč tudi t starim nemškim duhom. Razkol v angleški liberalni stranki London, Jf. junija, b. Spor med Lloyd Georgcon in lordom Oxfordom je postal radi obelodanjenja novih pisem definitiven. V enem izmed teh pisem, naslovljenem na sira Godfriy CollinEa^ trdi lord Oxford, da spravlja Lloyd George liberalno stranko v zadrege. Lord Oxford trdi, da so se sestali liberalni voditelji 3. maja na tajni seji in proglasili splošno stavko za akt, naperjen proti glavnim principom liberalizma. Lloyd George se ni strinjal z gornjim stališčem m jo podpiral vlado v sedanji krizi. To sta. lišče smatra lord Oxford za reslgnacijo. V dobi najhujše krize se je Lloyd George od. tegnll na najbolj formalen način sklepom liberalne stranke. Bil je povabljen k seji. toda se je ni udeležil. Za četrtek je sklica, no parlamentarno zastopstvo liberalna »tränke, katere je Lloyd George predsednik Istočasno se vrši seja narodne liberalni stranke. Liberalni časopisi zastopajo v ten« eporu ostro nasprotujoča si stališča. Borzna poročila. Ljubljanska borza danes ni poslovala« Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 10.985, Pariz 178, London 276, Newyork 56.65, Praca 168.40, Milan 214.50, Berlin 13.52, Dunaj 803. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 0.11, Pariz 15.80. London 25.135, Newyork 516.50, Mflan 19.50, Berlin 1.23. — Trst: Predborza: Beograd 47, London 129.50, Newyork 36.50. Krali Rdečemu križu Kralj Aleksander je poslal povo-km prireditev Rdečega križa od 6. do t. junija predsedniku Rctečega križa, profesorju dr. Marku Leko sledeče lastnoročno pismo: Gospod urednik! Poveljujoč naši slavni vojski od leta 1012. do 1918., sem se vsak dan prepričal o veliki pomoči Rdečega križa našim ranjencem in bolnikom. Rdeči k rož je priskočil prvi na pomoč v vsaki sili m nesreči in lajšal bolnikom bolečine Borba naše vojske in vsega našega naroda, v kateri so bile vse narodne dobrine; tako moč kakor tudi zdravje in vsa njegova Imenovina. so bili žrtvovani našemu največjemu idealu svobode in ujedinajenja — je zapustila globoke sledove in rane v narodnem telesu m gospodarski sili naroda. Ostalo je veliko število invalidov in bolnikov, zapuščenih sirot in tudi družabna in gospodarska povojna kriza je napravila nič manjše število bednih. Potrebni so nam torej še večji napori v miru za odpravo škodljivih posledic, za okrepitev in napredek našega naroda in države, da očuvaroo svobodo in edinstvo ter povečamo narodno blagostanje. Kot odlična nacijonalna ustanova mora pa ostati naš Rdeči križ močan faktor na kulturnem, zdravstvenem in društvenem polju v razvoju domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev in mora biti edno pripravljen, da nudi nujno in izdatno pomoč v vsakem mestu, na vsakem kraju, kjer grozi kaka nesreča. Želim zato Rdečemu križu pTi zbiranju navdušenih prostovljnih sotrudnr kov najlepši speh in da se razširilo njegove ideje sirom države. Prejmite in sporočite vsem članom Moj pozdrav. Aleksander s. r. Železničarski kongres Prometni minister pride v Ljubljano. Včeraj je bil otvorjen v veliki dvorani narodnega doma VIII. kongres U družen j a jugoslovenskih narodnih železničarjev. — Otvoritvi kongresa so prisostvovali številni delegati in lunkcijonarji poedinih organiza* cij i« vseh krajev države. Kongres sam je ©tvoril predsednik udruženja inž. Stanoje Milivojevič. Po pozdravnih govorih so bili Izvoljeni trije odbori: za izpremembo društvenih pravil, za sestavo kandidatne liste In za redakcijo predlogov in resolucij. Kons grea j« nato prešel v detajlno razpravo o novem delavskem pravilniku, brez katerega Hi uspešne konsolidacije železniške službe, o pravilniku za doklade eksekutivnemu osobju, o službeni obleki, o bolniškem fon* du prometnega owobja ter ostalih perečih ■vprašanjih železniške uprave in železničar* skega stanu. Na podlagi teh razprav, ki bo* do trajale danes, v soboto, ves dan, se vrši ▼ nedeljo dopoldne manifestacijski zbor, na katerem sodeluje po vsej priliki tudi pro* metni minister g. Vas a Jovanovič, ki je ob* ljubil, d-* prispe v Ljubljano. O sklepih in resolucijah tega važnega kongresa prinese* roo podrobno poročilo. S kongresom so združene razne kon* certne, umetniške in športne prireditve, na katere opozarjamo našo javnost. Danes in jutri sta promenadna koncerta, danes zve* čer v Unionu vcKk umetniški koncert z iz* "hranim orkestrskim in vokalnim progra* mam. V soboto in nedeljo popoldne pokal* ni turnir med Ilirijo, Jadranom, Hermesom in Slovanom. Jutri popoldne velika vrtna veselica v Narodnem domu. Slovenci! Več let nas nadleguje najtežja ekonomska kriza. Težke posledice vojne še zdavnaj niso izbrisane. Tisoči najboljših sünov našega naroda stojijo na cesti in ne morejo najti dela, da prehrarnjo sebe in svojo družino. Medtem pa drugi brezvestno razmetavajo denar za Iuksus Cn zabavo i* ga zamenjavajo za vino, likerje in druge alkoholne tekočine. Pri tern h Hitijo ljubezen do domovine, do Boga, do svoje družine, do ljudi. Skozi grla gredo milijarde, a pri tem se ne usmilijo sirote irtti s pogledom. Alkohol nam uničuje zdravje in moč! Alkohol razdira temelje družine, slabi moralo in poštenje, pospešuje zločine in korupcijo. Otresimo se alkohola! Proslavimo lepo čednost treznosti in pospešujmo samovzgojo nas mladih k abstinenci alkohola in tobaka. Pridružite se pokretu proti demonu alkoholu! Živela popolna in trajna abstinenca! Živel naš antialkoholni dan! Ljubljana, dne 5. maja 1926. Slovenska trezna mladina. Koroškemu prijatelju v spomin! Dne 31. maja t. L je zatisnil v Celovcu za vedno svoje blage oči gosp. Franc Sad« nikar, bivši trgovec z železmno. Prišel je v koroško prestoHoo 1. 1877, star komaj 21 let, ter si je s svojo pridnostjo in poštenostjo kot samostojen trgovec kmalu pridobil velik ugled pri Slovencih in tudi pri Nemcih. Bil je iz znane ljubljanke rodbine Sad-nikaTJev na Sv. Petra cesti, kjer je bil nje-gov oče pasar. Njegova mati, izredno lepa in simpatična prikazen starejše Ljubljane, je osebno poznala Franceta Prešerna in rada o njem pripovedovala. Živela je v dobi, ko je dobivala slovenska narodna zavest najlepšega razmaha in ko si je v zmagoslavnem poletu kmalu osvojila celo Kranjsko in žffvo vzplamtela tudi na Štajerskem in na Koroškem. Mladi France je prinesel globoki slovenski narodni čut seboj v vedno bol] nemški Celovec in ga tam hranil ne samo za se ampak tudi v svoji družini do zadnjega diha V Celovcu je našel zvesto živi jen sko družico v rojeni koroški Slovenki iz Grebin j a. Kar je bilo v Celovcu narodnega živ-Ija, je Franca Sadnikarja ljubilo m spoštovalo. Z ranjkim Vekoslavom Lekarn, vodjo Mohorjeve tiskarne, ki so ga obče nazivali slovenskega konzula v Celovcu, ga je družilo ozko prijateljstvo. Doživljal je blagi France lepe dneve probujanja narodne zavesti koroških Slovencev. Ostal je zvest materi Sloveniji do zadnjega dne. In želel si je, da ga zagrne sveta blažena gruda koroške slovenske zemlje, kjer so ga v div-nem Kamnu pri Vetrinju potožili k večnemu počitku. Prijatelju, ki sem ga hotel v letošnjih počitnicah obiskati, ki ga pa žal ne najdem več, posvečam naslednje stavke v sooTnm. ki jih bo prav razumel samo oni. ki pozna vse tajne čare koroške zemlje in vso globoko čutnost v življejnu koroških Slovencev. »Na Žihpoljah, dragi France, ob pogledu na divno Rožno dolino, ko so šumeli do nas valovi peneče Drave si se v naši navzočnosti odločil za svojo poroko in našel v njej neskaljeno družinsko srečo. Videl sem pozneje tudi tvojo očetovsko srečo, ko si vzgajal svoji hčerki za enako, tiho rodbinsko harmonijo, kakor si živel v njej sam. v tvojem domu, na tvorem vrtu pod divnim koroškim zvezdnatim nebom smo se čutili kakor bratje, zanos in ponos nam je rasel in vlivali smo ga v nešteta druga srca, da so se vžgala in začela goreti v svetem ognju. Svet ni vedel, da je marsikatera ideja, ki je v vsi svoji čisti in privlačni lepoti šla med naše dobro ljudstvo, vznfkla ob luninem svitu ob tvoji gorki strani. Izetj v tvoji družbi na gornjo Koroško, v Podjunsko dolino ostanejo vsem udeležencem neizbrisni. Doživel si med koroškima Slovenci vesele in žalostne dni. Življenje te je naučilo trezno soditi. Nisi izgubil ravnotežja ne v veselju ne v žalosti. A ljubezen si ohranil Samo še danes Henny Porten V zagonetnem, interesantnem filmu „Me£ z brazgotino" 1721 Veliži senzacija je — 9 O 9 O 9 9 Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Kino Ideal- do groba. In ker sd jo ljubil, Te )e koroška majka zemlja vzela v svoje okrilje kot zvestega svojega sina rn njena zvestoba je trdnejša kot granit. Lep kraj si si izbral za večni počitek. Skoraj enako je oddaljen od Drave kakor od Vrbskega jezera. Na Tvoj duh kliče na eno kakor na drugo stran, da ie Drava slovanska reka in da šumljajo valovi Vrbskega jezera še danes melodije, kakor so jih pe-vali Slovenci, ki so častil na Otoku boginjo Živo. Ljudj« umirajo, a narodi žive. Vrbsko jezero bo vedno spominjalo na pesmi, kakor lih je uglasbtl po slovenskih na-pevih Kosat, pa naj preteče jo sto- in tisočletja. To narodno dušo, ki plava nad celo pokrajino, si vzljubil ti nad vse, njej si zvest ostal, v njo si se povrnil. Žalujemo nad Teboj, a obenem Te bragrnjemo! Dr. R. K. Sport Nogometni program SK Ilirije Za tekoči mesec ima SK Ilirija v pro» gramu naslednje tekme: danes in jutri so* deluje v turnirju ŽSK Herrn esa, in sicer igra danes z Jadranom, jutri s Hermesom ali Slovanom; današnjo tekmo absolvira v sestavi Miklavčdč*Pleš, Beltram*dr. Tavčar, Zupančič G., Dekleva^Herman, Oman, Ve* rovšek, Vodeb, KreČ. — Prihodnjo nedeljo 13. t. m. igra revanžno tekmo s koroškim prvakom Villacher S. V., 16. in 17. igra z madžarskim prvakom M. T. K., ki velja za eno najboljših moštev na kontinentu; 20. naj bi gostovala v Ljubljani plzenjska «Vik* toria», procesijonalen češki klub; 27. t. m. gostuje Ilirija v Celovcu, kjer igra z Athle* tikssportklubom, za 29. se pogaja za drugo igro v Avstriji. — Dne 4. julija absolvira v Zagrebu prvenstveno tekmo z Gradjanskim S. K. Turnir Žel. S. K. „Hermes" Danes in jutri 5. in 6. t, m. na igrišču Ilirije. Povodom železnicarskega kongresa je organiziral Hermes zanimiv nogometni tur* nir, v katerem tekmujejo za razpisani pokal poleg Hermesa prvak LNP Ilirija, Jadran in Slovan. V nedeljski program so vpletene dalje nekatere efektne lahkoatletske točke, n siceT štafeta 4 X 100 m ter ženska štafeta 4 X 75 m. — Danes ob 17. uri se prične 1. kolo turnirja. Tekmujeta najprej Hermes in Slovan, nato ob 16.30 Ilir ja in Jadran. Jutri igrata ob 15. uri najprej premaganca iz 1. kola, nato zmagovalca odločilno tekmo za pokal. Poleg pokala, ki ga dobi zmagovalec nogometnega turnirja, je razpisanih še ne* koliko nadaljnih daril. Prireditve obetajo lep šport in zanimive tekme ter bodo goto* vo našle v publiki mnogo odziva. Hazena Maribor - Primorje Jutri, v nedeljo, se vrši v odmoru lahko* atletičnega izbirnega mitinga za Poljsko na igrišču ob Ehinajski cesti prijateljska ha* ženska tekma med dVuž. S. K. Maribora in AS K. Primorja, To bo prvi nastop mariborskih hazenašic v Ljubljani. Ta družina je v zadnjem času dosegla res lepe uspehe, da jo smemo radi tega prištevati k najboljšim družinam Slovenije. Igra s silnim elanom, s precizno kombinacijo in se odlikujejo zla* sti njene napadalke z razantnimi streli. Družina Primorja letos še ni nastopala kompletno v Ljubljani in je svoje najlepše uspehe dosegla na izvenljubljanskih poljih, tako v Mariboru, Murski Soboti in v Trstu. Jutri nastopi v poj a ceni postavi. Tekma bo vsekakor lepa revija svežih sil, ki stopajo v Mariboru in v Ljubljani na plan. Miting prične ob 15., hazenska tekma pa ob pol 17. Izbirni miting za Poljsko Znano je, da se vrši v kratkem veliki mednarodni miting v Varšavi, na katerega so povabljeni tudi jugoslovenski atleti. V to svrho priredita ljubljanski in zagrebški lah* koatletski podsavez izbirna mitinga, da do* ločita naše najboljše predstavnike za Var* šavo. Ljubljanski izbirni miting se vrši danes in jutri na igrišču Primorja, kjer nastopijo najboljši slovenski atleti tudi iz Maribora in Ptuja, tako da bo miting prav lepa šport* na manifestacija. Prvi del tega izbirnega mitinga se je vršil že na Telovo dopoldne, in sicer v teku na 5000 m in na 200 m. Pri teku na 5000 m so bili na startu naši najboljši tekači na dol* ge proge: Slapničar, De Reggi, Držaj Ga* bršček. Vodstvo teka je od začetka prevzel De Reggi, ki je vodil »kozi do zadnjih 100 m. Za njim je tekel Slapničar (Primorje) v dik* tiranem položaj nem tempu, ne da bi potrosil nepotrebnih sil, ki si jih je prihranil za čvrst sprint zadnjih 100 m, tako da je zrna* gal pred drugim De Reggijem (Ilirija). Na tretje mesto se je plasiral rekorder Držaj (Ilirija), ki oči vid no še ni v zadostnem tre* ningu. Pri teku na 300 m je zmagal, kakor je bilo pričakovati, rekorder dr. Pcrpar (Primorje) v razmeroma zelo ugodnem času 23-5 sek. 11 m pred drugim. Kot drugi se je pla* siral žilavi Stepišnik (Ilirija), sledila sta Živanovič (Ilirija) in Vajbl (Primorje). Tekmovanja se nadaljujejo danes ob 17-50 in jutri, v nedeljo ob 15. Zastopane ©o vse discipline, na startu bodo najodličnejši zastopniki slovenske lahke atletike. Var* savska tekmovanja bodo nekaka mala slo* \anska lahkoatletična oliinpijada. V nede* ljo 6. junija se vrši med odmorom lahko* atletičnih tekmovanj hazenska tekma med ISSK Mariborom in ASK P rimo r j cm. — Kolesarsko in mofociklistično dru* Štvo «Sava» v Ljubljani priredi jutri izlet v Št. Vid. Vršijo se društvene dirke dru* štev «Sora», št. Vid, «Zarja», Zgornji Ka* šelj in «Sava», Ljubljana, na progi Št. Vid* Kranj in obratno. Zbirališče na Sv. Jako« ba trgu ob pol 2. popoldne. 595/n — ASK Primorje kolesarska sekcija. Razpisane štafetne in dirkališčne dirke za dan 6. junija se vsled stalno neugodnega vremena prelože nepreklicno na dan 4. ju* lija 1926. 593/n Dogodki po Jugoslaviji V noči od Četrtka na petek to je 4. t. m. so doslej neznani storilci vlomili v lokal trgovca Zorka na Bregu pn Ptuju. Lopovi so trgovino dobesedno do golega izropali. Škoda se ceni na 300.000 Din. O vlomu so bih' takoj obveščeni orožniki. Tekoan poizvedovanja se je ugotovilo, da je bila vlomilska tolpa verjetno iz Hrvatske. Vlomilci so blago odpeljali na vozovih ,čijih sled vodi proti Krapini. Nekaj predmetov so orožniki našli v bližini železniškega mostu v bregu. Tolpi so baje že na sledu. Drzen vkmi je med prebivalstvom vzbudil obilo razburjenja, kajti v ptujski okolici so tatvine in vlomi na dnevnem redu ter je življenje prebivalstva stalno izpostavljeno nevarnostim. V četrtek okoli 2. zjutraj je na Janževi gon pri Selnici izbruhnil požar pri posestniku Martinu Mačku, ki je uničil hlev, stiskalnico in skedenj. Gasilci so stanovanjsko poslopje ter druge v bližini se nahajajoče objekte rešili. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker v bližini ni nikake vode. Škoda je deloma krita z zavarovalnino. Zdi se, da ie bil ogenj podtaknjen. V Beogradu se je odigral v sredo zvečer tragičen dogodek, ki je zahteval življenje mladega gardnega Častnika. Pred omenjeno hišo se je ustavil avtomobil znamke Fiat ki ga je vozil šofer Petrovič. Malo popreje se je v avomo-bilu odigrala krvava drama. V vozu se je ustrelil gardijski podporočnik Veljko Jovanovič, katerega so našli že immra- jočega. Jovanovič se je ustrelil v desno sence. Pri nesrečnem poročniku so našli več legitimacij, dalje mal notes, v katerem je bilo napisano: »V spomin Velji dne 15. maja, Venecija-Kaja«. Pri njem so tudi našli pismo, v katerem se poslavlja od roditeljev proseč jih, da mu odpuste in navajajoč, da je tako moralo biti in da pač moramo vsi umreti. V pisnim naslovljenem na Kajo. navaja, da je ljubil samo njo in jo prosi da mu oprosti. Zdi se, da mladij podporočnik izvršil dejanje v duševni zmedenosti_ šBeležnica KOLEDAR. Danes: Sobota, 5. junija 1926; katoli* čani: Bonifacij, Dobromil; pravoslavni: 23. maja, Mihailo; muslimani: 24. zilkida 1344; židje: 23. šivana 56S6. Jutri: Nedelja, 6. junija 1926; katoli* čsni: Miljutin; pravoslavni: 24. maja: Sim.; muslimani: 25. zilkida 1344; židje: 24. si* vana 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama «Lad j a Tenacity»; opera «Boris Godunov». Kino Matica: «Potopljeno zlato»; Ljub* Ijanski dvor: «ČTez smrtni klanec»; Kino Ideal: «Kdo je morilec Štirih deklet*. Čajanka s plesom Ljubljanske trezne mladine; Akademski kolegij ob 17. Promenadni koncert «Sloge» v Zvezdi ob 17. Koncert Udruženja narodnih železni* carjev, Union, ob 20. Nogometni turnir Hermes : Slovan, Ja* dran : Ilirija, igrišče Ilirije ob 16. /zbirni lahkoatletični mi/ing za Polj* sko, igrišče Primorja ob 17.50. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama «Vdova Rošlinka«; opera «Prodana nevesta». Kino Matica- «Potopljeno zlato*; Ljub* Ijanski dvor: «Čez smrtni klanec*; Kino Ideal: «Kdo je morilec štirih deklet?» Akademija treznosti. Kino Matica ob 10. Cvetlični dan Materinskega udruženja. Promenadni koncert «Drave» v Zvezdi ob 11. Vrtna veselica narodnih železničarjev. Narodni dom ob 16. Nogometni furnir Hermes, Slovan, Ilirija, štafete v odmorih, igrišče Ilirije ob 16. /zbirni lahkoatletični miting za Poljsko, igrišče Primorja ob 15. ISSK Maribor : ASK primorje, hazena tekma, igrišče Primorja ob 16.30. DE2URNE LEKARNE. Sobota in nedelja: Bohinc, Rimska cesta, Levstek, Resi jeva cesta. Solnce zaide danes ob 19.42, vzide jutri ob 4.14 in zaide ob 19.42. Mesec vzide jutri ob 2.16 in zaide ob 15.15. Mesto revolucij Lissabona Klasični deželi neprestanih revolucij sta v Evropi postali Grška in Portugal* ska, ki v tem pogledu že skoro tekmu* jeta s srednjeameriškimi republikami. Najslabša je vsekakor Portugalska, ki po strmoglavljenju zadnjega kralja Ma* nuela kar ne pride do reda in miru. — Kdor bi ocenjeval monarhizem in repu* blikanizem na portugalskem vzgledu, bi se moral vsekakor odločiti proti re* publiki. Jack London: 125 Roman treh src Bascom je stal med štirimi telefoni in zapo-vedal podrejenim agentom, naj začno kupovati na borzi vse, kar jim pride pod roke. — Da, da! — je kričal — vse, kar kdo ponudi! Kupite vse, kar pride na borzo!... Kaj? Da. da, denar je v moji pisarni. Izplačamo lahko takoj poljubno vsoto v gotovini ali pa v obveznicah državne rente. Kdor hoče lahko dobi tudi v čekih Narodne banke ... Samo prenagliti se ne smete... Prepustite del borznih operacij pomočnikom, da se prehitro ne utrudite... Da, da, kar brez skrbi kupujte vse. Pooblaščam vas, da kupite prav vse, kar bo danes na borzi. — Kaj? Regana pokopljemo že jutri____ — Torrec je mrtev! — je pripovedoval ta čas Henry Morgan Francisu. — Mura! — je vzkliknil Francis od veselja. — Poginil je kakor podgana v pasti... Prizor ni bil posebno estetičen, to mi že lahko verjameš. Tudi poglavar je rx>gmil. In še... še nekoga je ugrabila smrt... — Pa menda vendar ne Leoncie? — je vzkliknil Francis in zgrabil Henryia za roko. Henry je odkimal z glavo. m Morda Enrica Šolano ali katerega smov? — Ne, dragi moj. Tvojo ženo — mrs. Morga-novo. Torres, ta podla duša, jo je ustrelil. Imam pa še eno novico. Če bi bil oni Kitajec, ki prodaja tajnosti, bi zahteval od tebe milijon dolarjev za veselo novico. Tako jo pa izveš brezplačno tristo vragov! V sosedni sobi te čaka Leoncie. Predno pa stopiš pred njo, me moraš potrpežljivo poslušati, kaj ti povem. — Kaj pa je, grom in strela? Le hitro na dan z besedo! — je vzkliknil Francis nestrpno. — Pomiri se, dragi Prinašam ti veselo novico. Najbob"šo novico, kar si jih moreš Želeti. Samo ne smej se — stvar je namreč v tem, da imam sestro... — No, te čenče lahko obdržiš zase, — se je razjezil Francis. — Saj si mi nekoč že pravil, da imaš v Angliji sestre... — Ne razumeš me, dragi moj, ie trdil Henry svoje. — Gre za novo sestro, ki se je rodila kot najkrasnejša ženska na svetu. In pomisli, prosim — rodila se je kot odrasla devojka. In ti se moraš poročiti z njo. Jaz vaju blagoslovim.,. — Neumnost! — S tvojo sestro se pa res ne poročim, pa naj bo še tako lepa in mikavna. — Ne, ne poročim se z njo, pa naj bo desetkrat tvoja sestra. Sploh pa ni na svetu ženske, s katero bi se poročil. Bascom je ta čas še vedno stal pri telefonu in ponavljal venomer ista povelja: — Kupujte, kupite vse, kar pride na borzo!.. — Ali bi ne mogli malo prenehati? — se je obrnil Francis k Bascomu. — To neprestano telefoniranje mi gre že na živce. — Saj ne silim v vajine čenče — se je odrezal Bascom. — Zato bi prosil, da me tudi vidva pustita pri miru tem bolj ker imam važne opravke ___bogme, imenitna kaša se kuha... Da, da, Ie kupite vse kar smo prodali in tudi vse ono, česar nismo prodali. Henry je nadaljeval smeje: — Reci kar hočeš, dragi Francis, poročiš se pa le z njo. Vem to tako dobro, da me nihče ne more prepričati o nasprotnem. Kar instinktivno čutim, da se poročiš. Stavim glavo, da bo ona tvoja žena. — Jaz po stavim tisoč dolarjev, da se ne poročim. — Velja! Ker pa sovražim soda števila, moraš malo dodati tako, da bo tisoč enainpetdeset dolarjev. Zdaj pa pojdi v sosedno sobo in si oglej nevesto. — Je-li skupaj z Leoncio? — Ne, sama s seboj je. — Saj si vendar rekel, da je v sosedni sobi Leoncie. — Seveda, seveda. Leoncie je namreč tu in ona sama te čaka. Nikogar ni pri nji. Sirota ko^ maj čaka. da te objame. Francis se ni mogel več premagovati. Zdelo se mu je, da brije Henry iz njega norca. — Kaj pa brbljaš? — je zamrmral in ga jezno pogledal. — Kaj misliš, da sem res tako neumen, da, ne vem, kje se me drži glava. Enkrat praviš, da je v sosedni sobi tvoja nova sestra, drugič pa da je tvoja žena... — Kdo ti je pa rekel, da sem oženjen? — To je pa že od sile! Grom in strela, št eno mi blekni, pa te...— Ne, kar sam stopim tja in se pomenim z Leoncio. Ta Čas pa spravi svoje možgane v red. Francis je stopil k vratom, toda Henry ga je zadržal: — Samo trenutek še, dragi moj! Takoj spravim tvojo pamet na pravo pot. Saj nisem oženjen. Leoncie je namreč moja sestra m ona bo tvoja žena. Si razumel? — Nu, bratec, kdo je *?H! «rt*-vo? Toda Francis ga ni več slišal. ZaloputnB je vrata in planil v sosedno sobo. Henry se Je obmtt smeje k Bascomu, ki je še vedno telefoniral: — Izplačeval bom še danes v svoji pisarni. Da, da, le kupujte, kupujte!... Kaj? Nič se nikar ne bojte. Denarja imamo dovolj, da lahko pokopljemo pet Reganov! — Takoj mu telefoniram sam: — kakšne rože bi rad imel pri pogrebu?... KONEC PL Stev. 125. •SLOVENSKI NÄRQD» dne 6. Junija 1926. St.r-*i 1. Ureditev št. Jahobsheso trsa v Ljubljani Trg je bil še nedavno eden najživahnejših v Ljubljani. — Razvoj mesta ga je pahnil v mrtvilo. — Arhitektonski ekstremi. — Jezuit Gruber. — Preureditve ni načrti mestnega magistrata. REGULACIJA. *?T. Prosveta Trgi in ulice živijo svoje posebno Življenje. Iz drobnih začetkov se razvije naJDTVo mala ulica, nato se promet razmahne v pravo cesto. Stare pritlične bajte se podirajo, na njih mesto prihajajo mogočne moderne arhitetkture. Starre nekega viška traje gotovo dobo let Nato se promet koncentrira na druge dele mesta, cesta propada najprvo prometno. Po-malem zapade osamljenosti in sledi smrt, ki se ii pravi dolgočasje. Enako je s trgi. Tu imaš trg, ki je še pred pol stoletjem predstavljal središče mesta, trgovsko in družabno city Ljubljane, čez 50 let je težišče mesta in prometa preneseno na drug kraj. Okraj zamre, postane dolgočasen, nein-teresanten. Približno tako usodo je doživel Št. Jakobski trg in njegov okraj. Še pred dobrim polstoletjem je tvoril trgovsko središče našega mesta. Ob njem se je vzdigovala za tedanje čase prav Čedna stavba sodišča v Stiškem dvorcu. Pa še drug.h palač je bilo tam okolu. Ze pred pol stoletjem so se brhke Ljubljančanke iz prehajale na Št. Jakobskem trgu in flirtrale. Promenada je vodila od Mestnega do Starega in Št. Jakobskega trga. Vse se je koncentriralo na Št. Jakobski okraj. Razvoj ljubljanskega mesta ie pozneje krenil v drugo smer. Št. Jakobski trg se je začel oddaljevati na periferijo. Prej najobljudenejsi del mesta je začel zamirati in dandanes stojimo pred dejstvom popolnega prometnega in javnega mrtvila. Skoro nerodno ti je, kadar usmeriš korake preko trga, nekam otožno, hladno te pozdravljajo hiše in celo palače s tako dragoceno arhitekturo, kakor je ne najdemo v drugih delili mesta. In vendar ima trg prav čedno pozicijo, ne zasluži takega pridevka- Pač očitno moment, ki dokazuje, da treba kaj ukreniti Današnji Št. Jakobski trg je bil pred 150 leti prav dobro zazidan. Tedaj pa je veilk požar upelil dober del stavb in ustvaril današnjo razsežnost. Prvotno leseni most preko Ljubljanice je bil postavljen pred 100 leti. L. 1915. je bilo leseno ogrodje nadomeščeno z betonsko stavbo zelo originalne mehanike. Radi slabih stranskih temeljev so morali most bazirati na vertikalni pritisk. Preko cele struge Ljubljanice visi povsem samostojen betonski kvader. Od potresa naprej je trg po>stal še bolj zaključen kakor prej in živi samosvoje življenje. V Trubarjevi ulici takoj za mostom je stala pred nedavnim časom gostilna »Prešernov hram«. Sedaj se tam razprostira vrt Virantove hiše, sedaj palače ljubljanske poštne direkcije. Palačo je sezidal bivši jezuit Gruber, ki si je pred 150 leti postavil z Gruberje-visn prekopom večen spomenik v našem mestu. Gruber je bil sploh zanimiva prikazen. Poučeval je mehaniko na takratni ljubljanski akademiji. Ko so se raznesli glasovi v nekih poneverbah, ki jih je baje zakrivil, je pobegnil v Rusijo, kjer je igral veliko vlogo. Par ruskih romanov ga slika kot junaka. Gruber je svojo palačo sezidal s povsem origina'nimi idejami. Tudi za današnjega arhitekta pomeni na pr. stop-njiŠče v tej hiši pravo mojstrsko delo, vredno študira in občudovanja. V podaljšku te hiše se nahaja druga Viran-tova hiša. zopet poštna direkcija. Nasproti Št. Jakobski šoli se vzdiguje Stiski dvorec, kjer ie še pred 20 leti bivala sodnija. dokler se ni premestila v palačo na kralja Petra trgu. Nekaj pa je, kar kvari Št. Jakobski trg, namreč brezmiselna arhitektoni-ka Št. Jakofoske cerkve. Škofa Misije arhitekt Jeblinger iz Linea je pokvaril razne cerkvene stavbe v Ljubljani, med temi najbolj Št. Jakobsko. Njegove hibe so take narave, da se ne dajo popraviti. Ljubljanska občina, koje stavbeni oddelek vodi račune o ljubljanskih ulicah in trgih, da Um da napredujoč značaj, higijenske temelje in čedalje lič-nejši obraz, je v zadnjem času posvetila vprašanju preureditve Št. Jakobskega trga veliko pažnjo. Glavno zapreko za moderniziranje trga tvori cerkev. Preureditveni načrti morajo torej računati s tem dejstvom ter poizkušati preuureditev izvesti v taki smeri, da se zakrije neugodna zunanjost cerkve. Posebna težkoča obstoja nadalje v. neizmerno veliki ploskvi, kier se ob velikih nalivih tržejo cestišča in bo treba kanalizacijo izvesti s postavitvijo posebnih, ločenih ploskev. V načrtu je zgradba dveh cestišč ob vsaki strani spomenika, ki ostane kjer je. Za spomenikom bo napravljeno otroško igrišče, kar bo zelo dobrodošlo deci Št. Jakobskega okraja, ki nima danes pravega izprehoda, ker treba ob Ljubljanici podvojenega nadzora. Na zgornjem koncu trga po postavljen poseben zasad drevja. Zasad bo stal ob Rožni ulici in bo obstojal iz skupine jesenov, ki bodo tvorili na ta način tudi za oko zadovoljujočo in prijetno zaključitev trga. Sedaj ni nobenega razmerja med malimi hišicami Rožne ulice in pa ogromnimi masami Št. Jakobske cerkve in hišnega kompleksa poštne direkcije. Vzdolž cerkve in proti Št. Jakobski šoli po postavljena vrsta akacij, kar bo nerodno arhitektoniko cerkve precej zakrilo. V kotu med cerkvijo in zvonikom pa bodo vsejali zajedavke. V Trubarjevi ulici vsa de vrsto kostanjev, kar lahko trg proti Ljubljanici prav prijetno in primemo zaključi. Vsi hodniki se bodo primerno markirali z granitnimi robniki in razširili. Današnja slika predočuje načrt, kako bo izvršena preureditev. Preureditvena dela streme za tem, da se trg izpremeni za oko in da se mu da estetično lice. Končno bo urejen tudi promet, ker danes pasant ne ve, kam naj se umakne vseprek vozečim vpregam in vozilom. Prepričani smo, da bo s temi pre-uredit\Tenimi deli Št. Jakobski trg in okf>j zopet oživel, ker zaslužita i trg i okraj, saj spadata med kulturno najaktivnejše okraje našega mesta. Naloga mesta in države pa je, da resno razmišljajo o tem, kako bi se moglo dvigniti in ojačiti javno življenje Št. Jakobskega okraja. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Sobota, 5. junija: «Ladje Tenacity». B. Nedelja, d junija: «Vdova Rošlinka*. Na čast udeležencem železni carskega kongre* ga. Ljudska predstava po znižanih ce* nah. Izv. Ponedeljek. 7. junija: Zaprto, Torek. 8. junija: Puškinova proslava. Izv. Sreda, 9. junija: «Ladja Tenacity». C Četrtek. 10. junija: «Idiot». D. Petek, 11. junija: «I .G. Borkman». E. Sobota, 12. junija: «Lad j a Tenacity». A. Nedelja, 13. 'unija: Zaprto. Ponedeljek, 14. junija: «Jakob Ruda*. B. OPERA. Sobota, 5. junija: «Boris Godunov». F. Nedelja, 6. junija: Ob 15. «Prodana neve* sta». Na čast udeležencem železnicarsKe* ga kongresa. Ljudska predstava po zniža* nih cenah. Izv. Ponedeljek, 7. junija: «Vecni mornar». C. Torek, 8. junija: Zaprto. Sreda, 9- junija: «Glumaci*, «Gianni Schic« chi». A. Četrtek, 10. junija: «Boheme». B. Petek, 11. junija: Zaprto. Sobota, 12. junija: «Trubadur». D. Nedelja, 13. junija: «Grofica Marica». Ljud» ska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 14. junija: Zaprto^ Gostovanje gdč. Debelakove Gdč. Darinka Debelakoma je sinoči go* stovala v «Obrtu gospe Warrenove» v vlogi Vivie. Mi imamo j ako ugledno Vivic v g. Medvedovi. Zato je bilo gostovanje tem zanimivejše. Gdč. Debelakova razpolaga z lepim kultmranim organom in ima zelo naravno konverzacijo. Izpočetka je malo prehitro govorila, kar gre pač na rovaš male nervoznosti, ko je mlada igralka po absol* viranju konservatorija in po tujih angažma* nih prvič stopila zopet med domačine. Zna« čaj Vivie je gostinja podala s točnim raz« umevanjem, ustvarila frizuro, kakor si jo je Shaw misliti mogel. Njena igra je tudi na soigralce ugodno učinkovala in je bilo igranje vsesplošno na višku, kakor pri tem delu menda še nikoli. Dober gost ponavadi ugodno vpliva na domači ansambi; to se da opažati na vsakem odru. Posebno je Debelakova mogla razviti svoje talente v obeh velikih prizorih z mu terjo, kjer je v g. Nablocki imela najboljšo proti Igralko. Prominenca te Vivie se je po» kazala tudi v zadjem aktu, kjer postane vlo» ga vodilna. Doslej je ta akt pri nas kljub vsem naporom vselej nekam na kose raz« padal in ostajal mrtev, da ne rečem neza* nimiv in dolgočasen. Sinoči je močno in kot enota učinkoval. Debelakovi sta bila poklonjena dva šopka, eden je bil od nekdanjih kolegov s Šentjakobskega odra. Jako lepi uspeh tega večera zbuja željo, da bi nadarjeno mlado rojakinjo videli še v več vlogah, zlasti sa» Ionske stroke, ki je njena prava domena. M. Z. Za naš Jadran I Kongres Jadranske Straže v Beogradu. i V Beogradu se vrši kongres Ja-I dranske Straže, ki mu prisostvujejo j delegati iz cele države. Kralja Aleksandra zastopa admiral Priča. V podpred-sedstvo kongresa je bil izvoljen tudi Slovenec dr. Fetich. Po običajnih formalnostih je povzel besedo generalni tajnik g. Alifirevjč, ki je podal izčrpno in zelo interesantno poročilo o ideološkem in vojnoobrambnem programu Jadranske Straže. G. Alfirevič le očr-tal zgodovino bojev za Jadransko morje ter poročal o motivih, ki so privedli do ustanovitve Jadranske Straže. Predložili je takisto izčrpne podatke v vojni in trgovinski mornarici Italije. Albanije in Grčije. Največji del predavanja g. Alfireviča pa je bil posvečen italijanski propagandi na Jadranu. Mnogi italijan-I ski državniki govore, da ie vzhodni dal Jadranskega morja italijanski in ne slovanski. Med iltalijanskim narodom se vrši sistematična propaganda, ki naj ga prepriča, da je vzhodna obal tega morja italijanska in da mora radi tega Italija postati neomejen gospodar Jadrana. Nič mani interesanten je bil referat g. IvaničeviČa o naši obrambni moči na Jadranu, Poleg fizične moči nam je potrebna še kulturna propaganda med narodom, da mu poiačamo lastninsko zavest na Jadran. Italija ima sedem dobro organiziranih društev s preko 100 tisoč člani, ki vrše propagando za italijanski Jadran Vsak mesec izide propagandna brošura, v kateri se brezobzirno dokazuje,, da je vzhodna obala italijanska. Temu nasproti imamo svojo Jadransko Stražo, ki je razširjena preko cele države. Ako hočemo zaščititi naše interese na zunaj, moramo biti na znotraj jaki, kar dosežemo, ako ostanemo pri edinstvu. Kdor zavestno ali nezavestno ruši temelje edmstva. ta pomaga italijanski propagandi na Jadranu. Na koncu se je govornikoma zahvalil g. Ljruba Jovanovič, predsednik kongresa, ki je dejal, da ne smemo precenjevati svoje sle, da Pa tudi naši sosedje ne smejo podcenjevati naših SU v interesu miru in sprave v Evrope. Med nekimi delegati se je pojavila želja, naj se Jadranska Straža prenese v Beograd. Gledališki pregled Hudožestveni glasbeni »Studio« je prišel iz Amerike in noče več v Petrograd. Baje sta se oba ravnatelja Stanislav ski in Dančenko radi tega vprašanja sporekla. Dančenko noče na noben način več nazaj v Rusijo. Velik del >S tudi ja« mu ie ostal zvest, tudi Gorki fln Šaljapin sta na njegovi strani. Novi balet Diagileva »Romeo in Julija«, o katerem smo pred tednom poročali, je sestavljen Po Shakespearjevi tragediji in ga izvajajo v obliki baletne skušnje, kar mu daje posebno pükantnost. Julijo predstavlja naša znanka Nikitina, Romeja Rus LivaT, ljudske scene pa plešejo pod vodstvom Nijinske, sestre slavnega Nijinskega, ki se mu je pred leti omraču um. Naslove posameznih plesov mečejo z lučjo na platno fn ti so: »Bal«, »Nouricce«, Balcon«, »Paris« in »La Mort«. — V Parizu so izšla pisma in razgovori slavne Duše pod naslovom: Schneider »Eleonora Duše« (Grasset, Pariz). Velika opera pripravlja krstno predstavo Roger Ducassejeve opere »Oriej«. Na Dunaju gostuje moskovska židovska gledališka trupa »riabima«; gostovanje ni posebno uspelo. D očim je imel Anskijev »Dybuck« pod vodstvom Vahtangova prav lep uspeh, ni napravil Beer-Hofmannov »Jakobv sen« nobenega posebnega vtisa. — Dunajska muzikalna akademija je z velikim vspehom vprizoriia Händlovega »Julija Cezarja«. Mednarodni nruzikalno-znanstveni kongres bo letos prvič po vojni zboroval m sicer od 23. t. m. dalje v Lübecku v Nemčiji. Za sokol ski zlet bo imelo Vinohradsko gledališče v Pragi tale repertoar: »Paličova hčer«, »Strakouicky dudak«. »Fidlovacka«, »Jan Hus«, »Smrt majke Jugoviča« (premiera na Vidov dan 28. junija), »Sen kresne noči«, »Lucema«, »Periferija«, »Cvrasio de Bergerac« m »Otok velike ljubezni.« V Beogradu izvaja srbsko-židovsko pevsko duštvo v Narodnem pozorfštu Haen-dlov oratorij »Juda Makabejec«. Sodeluje operni orkester. Drama pripravlja krstno predstavo izvirnega dela dr. Gj. Popo-viča »Novi život«. V Zagrebu vprlzarjajo »RusaBco« z Zi-kovo, novo Petrovičevo dramo »Zemlja«, »Fausta« itd. Po časopisnih vesteh se jesen] vrne na zagrebško opero altistka Gabrijela Horvatova, zdaj članica praškega Dfvadla. S 1. avgustom je odpovedan angažman celi vrsti dramskih Igralcev, med njimi tudi Freudenreichu, ki pa ima že polno pokojnino. Zagrebška publika ga bo vendar težko pogrešala. V Osijeku gostuje ga. Poličeva danes v naslovni vlogi »Grofice Matrice«. — Osi-ješki novosti sta Stra trs sova opereta »Te-rezina« in Savoirjeva komedija. »Osma žena«. Goriško dramatično društvo gostuje v Tolminu s »Kraljem na Betajnovi«. A Ljubljanska drama bo igrala k večjemu še no 14. t m. — Del igralcev z gg. Ju- vanovo in Rogozom na čelu se pripravlja na počitniško turnejo po Sloveniji. Mariborsko gledališče je kljub pozni sezoni vprizorila še premi jero znane komedije »Kozarec vode«. Br. Nove revije «SRPSKI KNJIŽEVNI GLASNIK». V 1. junijski številki prinaša ta odlična srbska literarna revija poleg originalnih in preve* denih leposlovnih prispevkov Radoje Janko* viča, Sclme Lagerlöf, Mirka Korolije, Fran* nja Alfireviča in drugih, v dobrem Krklečc* vem prevodu pod rubriko «Iz najnovejše slo* venske lirike tri pesmi A. Novačana, umrlega Srečka Kosovela in Vinka Košaka. AL Vidakovič zaključuje svojo študijo o moder* ni angleški poeziji. Ivan M. Jovanovič pa pričenja velezanimivo razpravo iz naše no* vejše zgodovine «Od ultimata do vojne* (1914). V svojih pregledih razpravlja med drugim o angleškem štrajku, o poljskem pre* vratu, o razstavi srbske «Lade«, beogradski ljudski univerzi itd. «Srpski Književni Glas* nik», ki je znan kot ena najodUčnejših lite* rarnih revij, izhaja dvakrat na mesec, stane na leto 180 Din in se naroča v Beogradu, Skopljanska ulica 9. Majska številka «ZVONGKA» ima pe* stro, bogato vsebino in bo gotovo navdušila mlade čitatelje. Uvodoma prinaša «Zvon* ček* E. Ganglovo pesmico Maribor, Josip Vandot nadaljuje s svojo planinsko pripo* vedko «Kocljeva osveta», istotako Stric Pav* Ie s svojimi izprehodi po Beogradu, Marija Lamutova prinaša «Naš bratec Igor Gru* dinski* (življenjepis s podobo), Josip Je ras pa nadaljuje povest «Deklice iz preteklosti«. Tudi ta številka «Zvoncka* prinaša več mič* nih pesmic ter zaključuje s priljubljenim «Kotickom» Dobropoljskega. «Zvoncek» iz* haja vsak mesec in velja za celo leto 25 Din, posamezna številka 2.50 Din. Naroča sc v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. «LOVEC». Junijska številka tc naše edine lovske revije prinaša poleg nove me* sečne priloge «NTaši psi», ki je glasilo Kino* loške zveze v Ljubljani, med drugim slede* čo vsebino: ing. Anton Šivic «Naselbina Ko* zorogov v Karavankah«, ing. Vojko Kopriv* nik «Lov na lisico*, dr. Avgust Munda «Lov z umetno muho*. Slede kot običajno poro* čila iz «lovskega nahrbtnika* ter «ribarske mreže*. «Lovec» velja letno 60 Din in se naroča v Ljubljani, Strossmavarjeva ulica 1. Člani Slovenskega lovskega društva dobiva* jo list zastonj. Izšla je že junijska številka «JADRAN* SKE STRAZE», lepe in ugledne naše pomor* ske revije. Poleg številnih leposlovnih in li* terarnih prispevkov, znanstvenih razprav in strokovnih poročil prinaša krasne in uspele ilustracije naših pomorskih krajev, zračne posnetke in slike o naši mornarici ter uvo* doma sliko ozdravelega predsednika «Ja* dranske Straže« don Juraja Biankinija. «Ja* dranska Straža* stane letno 100 Din, poedi* na številka 10 Din in se naroča v Splitu, Bo* tičeva Poljana 2. Izšel je 5. zvezek «CASA», znanstvene revije Leonove družbe. Zvezek prinaša tri razprave: Naša poljedelska statistika- (Dr. A. Gosar); Bistvo in pomen občine in njen odnos do države. — (Dr. A. Veble, Mari* bor.) — Slavi nja, Apostel kranjski in Istre. (Dr. Jos. Mal.) Slede članki in razprave iz kulturnega življenja, verstvo in verstvena filozofija, zgodovina in jezikoslovje, zemlje* pis. Iz medicinskega slovstva itd. — «Čas* izhaja vsak drugi mesec in velja 60 Din. za dijake 40 Din na leto. Smernice Vidovičevega kluba in šole v Ljubljani V svesti si, da je temeljita izobrazba eno največjih bogastev naroda in posamez* nika, je ustanovil v Sarajevu Miljenko Vi* dovič svojo srednjo šolo. Ker Slovenci sami. za enkrat še ne utegnemo začeti samostojne šole in samosvojega pokreta, smo se priklju* čili Vidoviču. Naša sedanja šola je samo pomoč slovenskim učencem Vidovičeve do* pisne šole. Naš daljni cilj pa ostane: ustanoviti pristno slovensko srednjo šolo in slovenski prosvetno*vzojni pokret v okviru Vidovi* čevih načel. V Sloveniji se je vršilo in se še vrši ogromno prosvetno, manj vzgojno delo. \ endar so to raztresena hotenja, ki ne pri* naša jo zaželjenih uspehov. Slovenski narod in slovenski človek mo* ra vzrasti sam iz sebe in tvoriti v svojem bistvu in hotenju popolno enotnost. Zlasti delo raznih ljudskih visokih šol je pokazalo, da je predhod od osnovnošol* ske izobrazbe kljub samoizobrazbi prevelik in da mora posredovati med višjo stopnjo najprvo celotni srednješolski nauk, ki je v svojem jedru prvovrstna enota. Šele absol* ventu ljudske srednje šole je mogoče raz* irmeti in popolnoma prevzeti sodobne kul* turne težnje. Da je mogoče srednješolsko snov pre* delati v zadosti širokem in globokem obse* gu v dveh letih, izhaja iz sledečih razlogov: učenci so odrasli in imajo veliko življensko izkušnjo ter izobrazbo; stoječi sredi življe* nja vedo ceniti vrednost prosvete in duhov* ne popolnosti, manjka jim le sistematičen pregled in enoten vidik klasične izobrazbe in vzgoje. Ti učenci, po življenju zreli možje, si žele izobrazbe in omike in so globoke hva* ležni zanjo ter zlasti vredni nje razširjeval* ci in apostoli. Prišli so časi, da je človeku, možu slo* venske korenine, potrebna srednja šola, ka* kor mu je včasi zadostovala osnovna. Gre za č:m višjo kulturno in etično iz* obrazbo vsakega Slovenca, in še posebej vsa* ke Slovenke, za čim višjo kulturno stopnjo slovenskega naroda in za čim večje harmo* nično duhovno bogastvo izvirne slovenske kulture. To so naše ameruice. V Ljubljani, dne 3. junija 1926. Odbor Vidovičevega kluba: Hugo B*> juk, abs. phil. predsednik; Stevo Lehpamer. drž. uradnik, podpredsednik; Vladimir Kra« vos, strokovni tajnik, tajnik; Ivan Zorjan, uradnik OUZD, blagajnik Učiteljski zbor: Hugo Bajuk, abs. phil., voditelj in učitelj slovenščine in zgodovine; Frinjo Ančik. akad. slikar, učitelj opisne geometrije; An* gtla Kravosova, učiteljica za francoščino in srbohrvaščino. Ciril Arko, stud. phil., učitelj matematike, fizike in zemljepisja; Vin* ko Bernik. stud. chem. učitelj kemije in latinščine; Borut Vrščaj, stud. med., učiteli prirodopi^ja. samo pri Gorcu Palaia LjublJ. Kreditna banka Na čast udeležnikorn železničar ske g* kongresa sta v nedeljo v ljubljanskem Na-rodnem gledališču dve predstavi. Popoldne ob 3. se poje v operi Smetanova opera «Pro» dana nevesta* v sledeči zasedbi: Marinka — gdč 2aludova, Janko — g. Knittl, Kecal — g Rümpel. Vašek — g. Kovač, Ostale vloge so v rokah gg. Potučkove, Ribičeve in Ro-pasove ter Janka, Mohoriča, Perka in Suh« lja. Pri predstavi sodeluje tudi baletni zbor. Opero dirigira g. Balakta, režira Bučar. — Drama pa vprizori isti dan zvečer ob 8. Golarjevo narodno igro «Vdova Roslinka» z Juvanovo, Cesarjem in Kraljem v glavnih vlogah. Obe predstavi sta ljudski pri znižanih cenah. Udeleženci kongresa imajo tudi znižane cene. — Predprodaja vstopnic v so« boto in nedeljo pri dnevni blagajni v operi. Razsta\'a GorupeJakac. Poročilo, ki smo ga objavili o razstavi Gorup*Jakac, je napi* sal priznani naš kritik in pisatelj £. Miran Jkrc. kar je v naši četrtkovi številki pomo* tnma izostalo. — Narodno gledališče v Zagrebu razpisujte mesto pijanista, ki bi bil zaposlen kot korepetitor baleta, zbora in ev. solistov. Plača 2500 dinarjev mesečno. Nastop službe 15. avgusta 1926. Refldktanti se moraio osebno prijaviti v tajništvu gledališča do 15. junija od 10. do 12. ure dopoldne. moče 129 Osram — vsakovrstna n a jcan eje J. Goreč« palača Kreditne banke. Film Pri nas in drugod Ta teden smo imeli v Ljubljani pester program ameriških, nemških in francoskih filmov. Izmed ameriških je omeniti sicer že več let staro, a še vedno izborno veseloigro «Charlie kot vojak». Kot celota igra siceT nima posebnega smisla, sijajni pa so posa* mezni Chaplinovi prizori. Starejšega datu» ma je tudi «Kraljica mode» drugi, ameriški film, ki nam ga je prinesel «Dvor». Oba sta dobro «potegnila». V Matici smo imeli poleg dobrega ame* riškega pustolovskega filma «Medeni tedni v zraku», solidno in dobro nemško delo «Strast». Film je izdelek berlinske «Ufe», po vsebini sicer malo preveč sentimentalno* romantičen, režijsko in tehnično pa prvovrsten. V Lilliani Harwey je Ufa odkrila nov talent, ki obeta še mnogo. Sedaj predvaja Matica učinkovito »Potopljeno zlato*, film ameriške provenience, Dvor pa vrti re* prizo pomorskega filma «Otok izgubljenih brodov». Ideal jc imel izključno nemški re* pertoar. Igral je po «Rosenkavalferju» «Pe* pelnico», oficirsko tragedijo, ki je baje zelo ugajala, za tem pa senzacijsko dramo «Mož z brazgotino* ali «Kdo je morilec štirih de* klet». Henny Porten, ki nastopa v glavni vlogi, je zopet dokazala, da vživa v Ljub* Ijani veliko popularnost, kajti film je žel velik uspeh. Mnogo je k temu pripomoglo dejstvo, da je bil film posnet po senzacijonal nem romanu lansko leto na Dunaju umorje* nega pisatelja Huga Bettauerja. V Mariboru so so predvajali filmi: «Monsieur Baucaire», slika iz dvorskega živ* 1 jen j a za časa Ludvika XV. (Paramount), «Ljuhljcnec zločincev*, «Pat in Patachon kot muzikanta», «Pozigalec», veseloigro «Key* ston kot ognjczerec» in drugi del «Zadnjih dnevov Pompejev». Zagreb je imel zopet pretežno ameriški repertoar. Na sporedih so bili: «Leteci kov* boj», «V brezmejnem južnem morju*, film* ska opereta «Pustolovscine policista Johny* ja» z MU tonom Silsom, «»Blazneži v temi» (Ruth Miller), potem «Sestra Beata» itd. Na Dunaju je vzbujal pozornost film «Amimdsenov polet na severni tečaj*, ki pa seveda ne predstavlja letošnjega poleta, am« pak lanskega. Dalje so se predvajali filmi «Ena noč ljubezni*. «Polsvila*, «Milijonska pest», «Ljubav, lopovi in briljanti», «Kö* nigsmarkt», «Muhe lepe žene*. «Njegovi si* novi*. «Vojna furija in pohlep*. (Film o umoru nadvojvode Frana Ferdinanda in nje* gove soproge v Sarajevu.) Zulejka, zvezda Sahare*, cRevija lepih žen», «Sedmi fanti* ček*, «Mali Napoleon», «Plesalka HagaT», «Gosja žena*, «Zlata riba* itd. Velika pnstolovna filmska Igra POTOPLJENO ZLATO polna razHčhh senzacij na vodi In pod vodo jf Žtvela Jugoslavija!« Živel Beograd! « — Uvedba obveznega zaznamenov anja vozil. Veliki župan ljubljanske oblasti raz-gtaša, da bo moralo imeti izza dne 5. jul. t. k rsafeo vozilo, namenjeno za prevažanje tovorov, na vseli državnih cestah in na onih javnih eestah, ki so v državni oskrbi, rta ozemKu bivše vojvod in© Kranjske, kolikor swtda to ozemlje pod ljubljansko oblast, leseno aH pločevinasto tablico, na kateri treba označiti kne, priimek in bivališče njegovega posestnika, če pa ima kdo več 'vozil, tudi Števflko dotičnega vozila. Namesto posestndkovega imena in bivališča se bo lahko označil na tablici tudi naziv posestva (graščina) aH obrtnega podjetja. — Tablica i« lesa ali pločevine bo morala biti najmanj 18 cm visoka in 30 srn široka ter na lahko viden način pritrjena na levi strani •vozila med prednjim in zaonjlm kolesom. Tablica bo morala biti popleskana s trajno zrno barvo, črke in številke, najmanj 5 cm visoke, pa z neizbrisno belo barvo. Ako bi tabHee ne btio mogoče prirrdttl na vozilo, se bo lahko pritrdila četudi manjša tablica iz pločevine na levo stran (komat) leve **v»H. T« določna se ne nanašalo na gospodarska vozila, ki se rabijo izključno v okolišu dotičnega občinskega ozemlja (kraja, kier je gospodarstvo). — Desetorica Slovencev-rekrutov 2. č. Šof. bataljon glavne avto komande v Beogradu se najiskrenje zahvaljuje za prav dobrodošli zlatnik, ki smo ga našli te dni v kosu Vašega izbornega »Zlatorogc-mfla, katerega smo kupili pred odhodom k vojakom. Obrnili smo ga v najboljši namen. Rabili, kupovali in priporočali bomo vedno Vaše »ZlatOTOg« terpentmovo milo! — S pozdravom ! Vinko Kržišnik z 9 tovariši! — Step an Radič v Dalmaciji. V Dubrovnik je 4. t- m. prispel predsednik HSS gosp. Stepan Radič ter takoj odšel v Pod-goro, kjer ostane poldrugi mesec na odmoru. — Konferenca voditeljev meteoroloških zavodov. Na imcijativo prosvetnega ministrstva se vrši danes v Sarajevu konferenca voditeljev vseh rneteorološkrh zavodov v naši državi. Na dnevnem redu je vprašanje reorganizacije meteorološke službe v naši državi. — Poset naše dece v Češkoslovaški. Pod predsedstvom prosvetnega ministra Miše Trifunoviča, ki je predsednik Jugoslo-vensko-češkoslovaške Lige v Beogradu, je bila včeraj konferenca, na kateri so razpravljali o posetu naše dece na Češkoslovaško. Večja skupina dece odide na počitnice v Češkoslovaško, iz Češkoslovaške pa pride v Dalmacijo in Primorje večje število češke dece. — Demonstracije v Plznu. Praški listi poročajo o demonstracijah, ki so jih priredili socijalisti in komunisti proti češkoslovaškim fašistom. Na glavnem trgu je prišlo do resnega spopada in so socijalisti potem s kamni napadli policijo. Šest policijskih stražnikov je bilo težko ranjenih. Policija je aretirala 12 oseb. Socijalisti so demonstrirali in vzklikali »Smrt fašistom!« Končno se je policiji posrečilo razgnati demonstrante. — Hud deževen svetnik je sv. Medard, ki pade na 8. dan junija. Boje se ga najbolj kmetje, ker velja o njem pregovor: če na Medardov dan dežuje, dežuje potem celih 40 dni. Ker pade v to dobo košnja, je za kmetovalce vreme teh dni velike važnosti. — Počitniško potovanje v Nemčijo, Ho. landijo in na Češko. Kakor smo že poročali, obišče »Probuda« v času od 18. julija do 6. avgusta Nemčijo, Holandijo in Češko. Na tem svojem potovanju se ustavi med drugim tudi v Düsseldorfs kjer ie letos velika higijenična razstava* Dalje ie rta povratku sprejet v program obisk HanKburga, Berlina, Draždan in Prage. Prijave sprejema še do 10. junija »Probuda«, gospodarski odsek, Ljubljana, Resljeva cesta 13.-4Ü. za Maribor in okolico dr. Ivo Šestan. Cankarjeva ul. 1-1. in za Celje in okolico Rado Pečnik, Vrazov trg, 1. Pri omenjenih gospodih se dobe tudi vse potrebne informacije. — Dopisna šola za višjo žensko izobrazbo. Vidovičeva šola v Sarajevu bo otvorila dopisno šolo za višjo žensko izobrazbo. Šola, ki bo trajala 10 mesecev bo imela v svojem progamu sledeče važne predmete: družabnost, problem zakona, do-mačinstvo, telesna in hišna estetika, vzgoj dece, teoretični poduk (zgodovino, gramatiko, Tačunstvo itd.). Informacije za to šoto daje pisan en o tajnik Vidovičevega kluba: Vladimir Kravos, Ljubljana, Narodni dom. Za odgovor je priložiti znamko. Tudi daje informacije ustmeno ob uradnih urah. — Rogaška Slatina je naše najbolj re-nomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone Izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! — Podpornemu društvu slepih so darovali: g. Josip Guzelj, Škof ja loka Din 100, g. Jože Kurent poštni upravnik v p. z ženo v počaščen je spontfna umrle gospe Barbare Jereb posestni ce na Gmainici pri Komendi Drn 100, Kreditni zavod za trgovino in industrijo tu, (nadzorstveni svet) v po-čaščenje blagopokojnega V. Bračiča, ravnatelja Južne železnee v p. mesto venca Din 300.—. Vsem plemenitnn darovalcem izreka najprisrčnejšo zahvalo odbor. Novomeški zobni atelje Flflpa Ogriča je zaprt do konca tega meseca. — Trdovratno zanašanje, katar debelega črevesa, napenjanje, bolečine v kolkih, zastajanje krvi, zlato žilo, vsakovrstne ne. čistosti kože odstrani raba prirodne gren-čSce »Franz-Josef«, po majhen kozarček zjutraj in zvečer. To izpričujejo zdravniški strokovnjaki, da voda »Franz-Josefa učinkuje brez bolečin celo pri dražiJJvosti črevesa. Dobiva se po lekarnah to drogeriiah. — Krasna izbira najnovejših bluz Kri-stoflč-Bučar. Ljubljana, Stari trg. 81-T Občudujemo jo vsled njene lepe opreme. Poželimo jo valed njenega izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena našo «MIRIM» čokolado. 100/T Iz Ljubljane —lj Slava 16. artiljerijskega polka. Danes dopoldne je 16. artiljerijski polk na svečan način proslavil spominski dan, ko so baterije polka leta 1919 prvikrat stopile na Gosposvetsko polje. V kapeli vojašnice so darovali katoliški, pravoslavni in muslimanski svečenik službo božjo, kateri so poleg vojaštva ta častnikov prisostvovali veliki župan dT. Vilko Baltič, gerenta gg. Türk in Likozar, tukajšnji konzularni zbor, finančni delegat dr. Šavmk, predstavniki raznih avtonomni oblasti in uradov itd. Po službi božji je vojaštvo defiliralo, zbranim gostom na čast pa je bila prirejena dobra zakuska. Vojaštvo je bilo pogoščeno, popoldne pa se vrši vojaška veselica. I j— Igralski dan. Pred par dnevi smo poročali, da se vrši v nedeljo 27. t. m. Igralski dan. V okviru tega v dobrodelne namene prirejenega dne, se vrše razne prireditve in sicer: v ndeljo 13. t. m. ob 11. dopoldne, v slučaju slabega vremena pa prihodnji dan 14. t. m. ob 18. pod okriljem športnega kluba Ilirija nogometna tekma, 30. t. m. ob 11. dop. v opernem gledališču matineja in na oficijelni Igralski dan 27. trn. cvetlični dan. Pri nogometni tekmi sodelujejo .lani drame in opere, pri matineji operni solisti, kapelnfki, člani drame in celi operni zbor. Aranžman cvetličnega dneva je prevzelo z ozirom na plemeniti namen Igralskega dneva T. k. d. Atena. Cfsti dobiček vseh teh prireditev je namenjen zidavi IraJskega doma Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katerem naj bi našli bolni in onemogli člani Udruženja gled. igralcev svoje zatočišče. Vse Jjubttelje gledalfšča prosimo, da se teh prireditev udeleže kar v največjem številu in s tem dokažejo naklonjenost napram stanu, ki le leto fn dan tolmač na.plemerritejše umetnosti. Ni je skoro kulturne prireditev, kateri ne bi pripomogli člani našega gledališča do umetniškega in materijelnega uspeha in dolžnost nas vseh je, da se jim ob tej priliki oddolžimo. Pomagajmo jhn, da si zgrade čimprej svoje zatočišče, ki naj jfon v najtežjih urah nudi gostoljubno streho. —lj Ruski dan v Ljubljani. Ne pozabite, da se v torek 8. junija ob 20. vrši v dramskem gledališču ruski koncertni tn dramski večer v pomoč ruskim invalidom in Ruski Matici. Pri koncertu sodelujejo: ge Čaleto-va, Kun, Poličeva, Smolenska, Tmerryjeva, Tuljakova (ples), 2aludrova; gg. Betetto, Holodkov, Golovin (ples), Knittel, Kovač ru Orlov. Pri klavirju dirigenti: g,g. Balatka, Neffat in dr. švara. V enodejanki A. Če-hcva »Medved« nastopajo: ga Nablocka, gg. Osipovič in Golovin. Predprodaja vstopnic se vrši v operni gledališki blagajni«. —lj Cesto na Spodnjih Poljanah in oba hodnika ob njej so pretekle dni regulirali od Ambroževega trga do vojašnice. Hodniki so dobili robnike. —lj Promenadni koncert v Zvezdi priredi danes, v soboto, ob 17. nar. žel glasbeno društvo »Sloga« pod vodstvom ka-pelnika gosp. Julija Bučarja, — Spored: 1. Ftotow: Alesandro Stradella — uvertura, 2. Ziehrer: Baržun in svila — valček, 3. Rubinstein: »Asra« — pesem, 4. Wagner: PotpuTi iz opere »Lohengrin«, 5. Dvorak: Slovanski ples št. 6. —lj Vodstvo po razstavi J. M. Gorupa In Bož. Jak ca v Jakopičevem paviljonu pod Tivolljem se vrši v nedeljo, 5. t. m. ob 11. utI dopoldne. Vodi in predava dr. Stanko Vumik. —lj Napredno gospodarsko in politično društvo za dvorski okraj ponovno vabi svoje člane n adanašnjl skupni izlet na La-niše. Oozdna pot čez Oolovec-Orle-Lisičje-Laniše je zelo prijetna in zanimiva. Zbirališče pri šentjakobskem mostu. Odhod točno ob pol 2. pop. Povratek z večernim vlakom, ki odhaja ob 8.17 s škofeljce. — —lj Podoftcirsko podporno društvo ljubljanske garnlzije priredi v soboto, 5. t. m. točno ob 2e. v Mestnem domu zabavni večer s plesom ta šaljivo pošto. Vstopnine prosto hi brez posebnega vabila. Za Obilen obisk se priporoča — Odbor. 585-n —lj Člane >Jugoslov.-českoslov. Lige« v Ljubljani opozarjamo na izredni občni zbor danes v soboto ob 20. v prostorih društva »Kazino« v II. nadstropju. Dnevni red: volitev predsednika. —lj Ljudski koncert na Taboru se vrši v nedeljo 6. t. m. dopold. cd 10.—12. ure. —lj Javna telovadba Sokola L je v nedeljo 6. t. m. popoldne. Začetek ob pol 4. pop. Ob treh je koncert vojaške godbe, ob šestih zvečer velika ljudska veselica (šotori, ples, radfa, itd. Itd. —lj Jutri t nedeljo popoldne b Gradu v Zg. Kašelj! VeseHca prost gasilnega društva. Za zabavo, dobro pijačo in izvrstno jed se ni batL 594-u —lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja* da se vrši tomesečna dražba v mesecu oktobru 1925 zastavljenih predmetov v četrtek 10. junija ob 15. uri popoldne. 592-n —lj Prostovoljno gasilno društvo na Laverci prrredi Jutri popoldne veliko vrtno veselico s srečolovom na vrtu g. Ivana Ogrina. Obenem bo blagoslovi j enje novega gasilnega doma. V slučaju slabega vremena se vrši proslava 13. junija. Ljubljanski izletniki, pohitite na Laverco! 591-n —lj RadZo-klub v Ljubljani priredi v ponedeljek dne 7. t. m. ob 8. zvečer v svojih prostorih na velesejmu svoj 3. de-bat-ni večer. Nadaljevala se bo razprava o postavitvi visokih anten in o odpravi tramvajskih motenj. Vljudno vabimo člane, ra-dio-amaterje m ostalo občinstvo, ki se zanima za razvoj radio-tehnike. —lj Izlet društva »Pravnika«, ki ie bil napovedan za to nedeljo na dan 6. junija na Tolst, Celjsko kočo in v Celje, se zaradi slabega vremena ne bo vršil. —lj 4. izlet umetnosino-zgodovinskega društva se vrši ob lepem vremenu v nedeljo, 6. t. m. pod vodstvom Dr. F. Ste-leta na Vrhniko in Koren. Sestanek ob 7.30 na glavnem kolodvoru. lj— Za Jugoslovensko Matico. Samo Hubad, učenec III. razreda dežke vadnice je daroval za J. M. 10 Din. ker se ni mogel udeležiti sprevoda »mladinskega dne«. Dijaki VIEL razreda II. drž. real, gimnazije so zbraK za J. M. Din 65.—. Hvala! Posnemajte! — Slovensko ribarsko društvo v Ljubljani odda nekaj tisoč komadov sulčjega zaroda. Interesenti naj sporoče naroČila čim prej Okrajnemu ribarskemu odboru v Ljubljani. —Ij Dan Rdečega križa. Podmladek Rdečega križa na dTŽavni realki v Ljubljani priredi v nedeljo 6. jundja ob 10. dopoldne v realčni telovadnici akademijo, na katero se tem potom vabijo prijatelji šolske mladine. —lj Društvo »Treznost« v Ljubljani vabi na proslavo dneva treznosti, ki se vrši v nedeljo 6. junija ob 10. dopoldne v Krnu Matici. Priredi se »Akademija« z nagovori, deklamacijarni in glasbenimi točkami, pri katerih sodeluje tudi ga. Lovšeto-va. Vstopnina 4 Din. Vstopnice pri blagajni »Krna Matice«. Iz Celja. —rC Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pn Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. —c Razpisani porotni slučaji pri celjskem okrožnem sodišču. Za poletno porotno zasedanje, ki se prične v ponedeljek, dne 7. junija, so razpisani sledeči porotni slučaji: ponedeljek 7.: Daniel Ajster, uboj; torek S.: Ernest Högl in Martin Jurhar, poneverba ter Valentin Sajko, tatvina; STeda 9.: Franc Salamon, uboj in krivo pričevanje in Fr. Hriberšek, tatvina; četrtek 10.: Vinko Vasle, umor (pri Zg. Ponikvi); petek 11.: Josip Kokol ter Marija in Josip Steiner, umor (v Kasazah pri Petrovčah). —c Ribarsko društvo v Celju je imelo 29. maja svoj občni zbor. Iz poročil društvenih funkcij onar je v je bil razviden lep napredek tega tihega športnega društva. V odbor so bili izvoljeni gg.: nadz. Černej, Diehl, Zdolšek, Žarko, Tramšek, Mejavšek, Kokolj, dr. Ros, Lenraič, Bračič, Burger in Lavrenčič. —c Letovanje v Celjski koči. V Celjski koči Je letoviščariem, ki bi želeli preživeti tudi dlje časa v planinskem zraku in miru, na razpolago sedem prenočišč. Pojasnila se dobe v drogeriji »Sanitas«. —c Smrtna kosa. V Slancih pri Tehar-ju je umrl g. Karel Štighc, posestnik hi gostilničar. Rajni je bil dolga leta v Celju plačilni natakar v kavarnah. N. p. v m.! —c Nova knjigama v Celju. Slomškova tiskovna zadruga v Celju je dobila dovoljenje za kn.igotrštvo. —c Se peta tiskarna v Celju? Po Celju krožijo govorice, da se namerava v Celje preseliti Mohorjeva tiskarna iz Prevalj. V tiskamiške namene namerava baje adaptirati Kosovo hišo v Prešernovi ulici. Koliko resnice je na teh govoricah, bodo pokazali prihodnji tedni. —c Uto za shrambo mesarskih stojnic namerava zgraditi mestna občina Na okopih. Pogoji, stroškovniki m načrt so pri mestnem stavbnem uradu v uradnih urah na vpogled. Ponudniki naj vložijo svoje ponudbe najkasn&.e do 16. junija pri mestnem magistratu. Sokol Velike prireditve Sokola L na Taboru v nedeljo 6. junija. Vsi idealni napori napredno vzhod* ne Ljubljane veljajo v zadnjih letih, velikemu delu nove sokolske zgradbe, ki nima primere v zgodovini javnih društvenih zgradb. Sokol I. vabi na svoj društveni dan vso napredno javnost. Članstvo naj odene slavnostni kroj. Vsi izkažimo s številno navzočnostjo sim* pati je in moralno oporo delu in požrtvovalnosti velike narodne ustanove za povzdigo nravnega in telesnega zdravja v našem narodu! V Ljubljani, 5. junija 1926. Odbor Sokola I. ba dravske divizije. Po telovadbi ljudska veselica. K obilni udeležbi vabi odbor vsa bratska društva in sokolstvu naklonjeno občinstvo. ^Ljubljanski Sokol» naznanja svoje* mu članstvu tužno vest, da je preminul nje* fjs. dolgoletni član in soustanovitelj aSokoi* skega drustva» v Novem mestu brat Anton Virant, Naša dolžnost je, da spremimo na poslednji potu Zbirališče Članstva jutri, v nedeljo, ob 4. popoldne pred hik> žj1o» sti, Gorupova ulica 12. — Kroj civilni z znakom. — Zdravo. — Odbor. 596 n —lj »Ljubljanski Soko!« obvešča javnost, da je bil radi slabega vremen e pri-moran preložiti svoj jaATio telovadbo, ki je bHa prvotno določena na 3. t. m. na četrtek 10. t. m. ob pol 7. zvečer na letnem tclo-vadišču pod Tivoiijem. — Zdravo! Odbor. 11— Sokol LJubljana H. priredi v nedeljo 13. junija ob pol 17. un na svojem letnem telovadišču na Prulah javno telovadbo, pri kateri nastopijo vsi oddelki. Sodeluje god- Sokolska župa Ljubljana V nedeljo dne 6. junija se vrši v Trbov» ljah župni zlet Celjske sokolske ž upe, ob kateri priliki se pa tudi otvori sokolski dom v Trbovljah, v tem našem največjem indu* strijskem kraju. Dolžnost naša je, da poča* stimo to izredno požrtvovalnost članstva so* kolskega drustva v Trbovljah s Čim več jo ude Iežbo. Nadalje pa nroslavi tudi 6. junija naj« starejše in najagilnejše društvo v Kranju 30* letnico društvenega obstoja. Izkažimo čast našm vrlim Gorenjcem, predvsem Kranjca«« nom, ki so si pred letom zgradili svoj po* nosni Narodni dom, s tem, da se udeležimo te izredne proslave v čimvečjem številu. Na podlagi sklepa župnega starešinstva vabimo vse članstvo onih društev, ki nima* jo ta dan svojih prireditev, ali ki se ne ude» leže prireditev sosednih društev, da se ude* leži ene ali druge slavnosti, ako ni mogoče v velikem številu, pa vsaj z deputacijo, kajti spomniti se moramo izrednih dogodkov v Sokolstvu tudi izven meja naše župe! Zdravo! Župno starešinstvo. Iz Maribora —m Glavna skupščina »Ljudske univerze« v Mariboru se vrši 14. t. m. ob 8. zvečer v mali kazmski dvorani. Stari odbor bo poročal o pretekli seriji in sledili bo izvolitev novega odboTa. Kdor še n, član, lahko postane 5e na večer občnega zbora proti vplačanju članarine 12 Din. Prosimo za mnogobrojno udeležitev, kakor to zasluži ta pomembna kulturna institucija. Italijanske intrige na Balkanu «Berliner Tageblatt» razpravlja o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo ter objavlja kratko informacijo iz Aten, ki omenja: «Hladni odnošaji, ki so zopet nasto* pili med Jugoslavijo in Italijo, se dnev* no odražajo v balkanskem tisku. Z ozi* rom na pariška pogajanja o varnostni pogodbi med Jugoslavijo in Francijo podčrtavajo atenski listi zmago Pariza nad Rimom, ki je preteklo leto posku* šal, da Jugoslavijo pridobi zase proti Franciji in da jo popolnoma spravi pod Mussolini j ev vpliv. Ni še jasno, ali je g. Ninčič, ki se je prej eksponiral za zbližanje Italije in Jugoslavije, zapu* stil to politično smer radi pritiska hr* vatskih in slovenskih krogov, ali pa iz drugih razlogov. V nobenem slučaju se ne more prikriti dejstvo, da je Italija začela reagirati proti jugoslovenski po» litiki v Albaniji, na Bolgarskem in v Parizu. Zanimiva je izjava italijanske* ga državnega podtajnika g. Grandija, da bo Italija podpirala Bolgarsko v vprašanju inozemskega posojila za be« gunce. Ta izjava prihaja baš v trenut* fcu, ko g. dr. Ninčič zahteva v Ženevi popolno razorožitev Bolgarske. Italija je v tem vprašanju zavzela Bolgarski naklonjeno stališče. Potrebno je tudi pripomniti, da obmejni konflikt, ki je bil te dni ob bolgarskosgrški meji, ni iz* zval večje reakcije od strani Grške. Dočim je prejšnji obmejni incident iz* zval velik diplomatičen spor, se je ta popolnoma na tihem poravnal, čeprav so bolgarski komiti umorili dva grška državljana in enega grškega vojaka. Načelnik grškega generalnega štaba je sam povdaril, da je ta obmejni slučaj brez vsakega političnega značaja. Mussolini pritiska na Pangalosa, da Grčija spremeni svoje stališče napram Bolgarski in da svojo politiko akomo* dira napram Sofiji tako, da ostane Ju* goslavija izolirana. Diplomatski zastop« nik g. Mussollnija v Atenah je opozoril grško vlado na možnost, da bo beo» gradska vlada mnogo bolj popustljiva in bo zmanjšala svoje zahteve, ako bo izolirana. Mussolinijeva vlada poskuša z vsemi intrigami v Sofiji in v Atenah, da oslabi položaj Jugoslavije.* Novega «Ber. Tageblatta» s tem svo* jim člankom ne pove dosti, zanimivo pa je dejstvo, da spoznavajo dvorezna italijansko politiko napram nam že tu di v inozemstvu. gy#+—% o * »i* a« 111» c * * * 'g' < »> % » <"i* % c* ■!» » $ * p » » » » jMJ Na potu k letoviškemu plesu«- - Bilanca poletne mode i Oamska moda in Pavel Poletna moda kaže brez dvoma" ten» denco večjega povdarka ženskega zna* čaja. Vsa je duhteča, cveteča; življenja kipi kakor cvetka na vrtu. Vedno bolj so priljubljena široka krila z bogatimi gode j i, volani; gornji del obleke seveda je še vedno tesen in se mikavno opris jemlje stasa. Izbire za individualni okus je nebroj. Tunika se pojavlja v novih varijantah in so zlasti prikladne za priljubljene kompozicije iz dvojnega blaga. Ljubko in mladostno učinkujejo obleke ä la princesse. Žemperska obleka s plisira« nim krilom je še vedno najljubša za Aosel in šport. Mnogo možnosti za ni* Jansiranje nudijo ovratnik in rokavi; učinkovito so plisirani ali visoki volan* ski ovratniki, ki tvorijo mičen okvir zdravemu mlademu obrazu. Modni fa* vorit je plastron. okrašen z robci, pli* seji, gumbi, riši. V zadnjem času se po* javljajo tudi nežni telovniki iz svilene? ga krepa ali organdija. Skratka: poletna moda se razvija v pravcu, ki ga je lahko vesel ženski in moški svet. Kopalna čepica je po možnosti iz istega blaga kakor kopalni plašč, ali pa mu vsaj v barvah odgovarja._ Damske obieke Ä Ä 75 naprej; reform predpasniki iz iistra, klota in kre ona od Din 30 naprej se dobe pil F. In . GORICAR, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29. Nova mož k a moda: v srajci in spodnjih hlačah. Na železniški postaji berlinskega predmestja se je te dni dogodil prav siten incident. Pri blagajni se je pojavil mlad mož v sami srajci in spodnjih hlačah. Hotel se je peljati v sredino Berlina na najobljudenejši trg, menda da se tamkaj pokaže v svoji nenavadni toaleti. Med prisotnim moškim in ženskim svetom je padlo precej hiho^ta na račun »elegana«, ki pa se očividiio ni zmenil za mnenje svojih sobratov in sester ter je vzdržno zahteval vozni listek. Blagajnik jc moža odklonil, nakar se je prikazal stražnik, ki je Pavla odpeljal na bližnjo stražnico. Že med potjo se je Pavel prepiral s stražnikom in zahteval, naj ga pusti pri miru, saj da ni slabše oblečen kakor marsikatera žena. Na policijski stražnici so moža temeljito zaslišali in ugotovili, da je precej vinjen in da se je bil pravkar spri z ženo, ki ga je pognala od doma. V razjarjenosti si je mož privoščil šalo in se hotel odpeljati v sami srajci in spodnjih hlačah v mesto, da vprizori škandal. Moža so streznili s trdo posteljo in primernim postom, nakar so ga odpeljali na dom k ženi. V zaporu je spal kljub juniju v sami srajci in spodnjih hlačah, da na ta način okusi lepoto in/ divnost svoje najnovejše toalete. Nezvesti gospod in njegov nezvesti ku-Zek. 0 ženskah in ljubezni Sv. pismo nam ne pove, da je bila Eva lepa, pač pa pravi, da je bil Adam navdušen, ko jo je zagledal. Ženski vpliv na Adama se je pričel v trenutku, ko je Bog Evo ustvaril. Ta vpliv se je nadaljeval tudi potem, ko sta prva člo* veka grešila, zakaj Bog je pustil ženski lepoto in privlačnost, Bog je ustvaril žensko za moško srce in moško srce za žensko. Kadar je hodila najznamenitejša gr* ška hetera Frina po atenskih ulicah, so vsi mimoidoči občudovali njeno lepoto. Kadar se je kopala, so jo primerjali z Afrodito, ki se dviga iz vode. Apel in Praksitel sta študirala njene poteze in kretnje, da jih naslikata na platnu in otelesita v marnorju. Največjo slavo je dosegla Frina takrat, ko se je udala zna* menitemu govorniku Hipereidu in ki* parju Praksitelu. Hipereid je tako ljubil to žensko, da je nastopil v njeno obram* bo na javni obravnavi, kjer so jo hoteli obsoditi zaradi krivoverstva. Zagovar* j al jo je pred atensko poroto in vpora* bil ves svoj govorniški talent, da jo re* ši. Ko pa vse njegovo prizadevanje ni pomagalo, je z drzno roko odgrnil nje* ne divne grudi. In presenečeni sodniki si hetere niso upali obsoditi. Tako je zmagala ženska lepota celo pred po* roto. Druga grška kurtizanka Aspazija je bila tako lepa, da je očarala najodlič* ne j še Grke, kakor Perikla, Sokrata, Da* mona itd. Perikla je ujela v svoje mre* že, tako da je na stara leta zapustil svo* jo ženo in se poročil ž njo. V svojem domu je zbirala Aspazija odlično d m ž* bo državnikov, filozofov, pesnikov in umetnikov. Tudi srednji vek pozna ženske, ki so imele neomejen vpliv na znamenite moške. Tako je slovita Formarina oča* rala slikarja Rafaela, Vittoria Colonna kiparja, arhitekta in slikarja Michel Angela, Laura je bila Petarki isto kot Beatrice Danteju, namreč «plamen, ki požira obenem pa sveti kot solnce in poganja v cvetje vse rastlinstvo«. Vse, kar je organizirano in kar živi, je podvrženo ljubezni. Ljubezen je či* sta in sveta. Ljudje se ne morejo otresti erotičnega čustva, ker se z njim rode in umirajo. To čustvo je vsemogočno in večno. Moški in ženske žrtvujejo lju* bežni tretjino svojega življenja in dela. To in ono Popoldanski klobuček iz črne bengalske slame in okraski čap* ljinih peres. * Šaljanin v Londonu Pravo senzacijo vzbuja v Londonu gostovanje znamenitega basista Šalja-pina. ki nastopa v gledališču Covent Garden v naslovni vlogi italijanske opere »Meftsto«. Naval k predstavam ie tako velik, kakor ga London še ni vldeL Prvemu Šaljapdnovemu nastopu je prisostvovala tudi kraljevska dvojica. To je bil prvi slučaj, da se je pojavil kralj po smrti kraljice matere Aleksandre v večji družbi. Predstava je bila svečana. Udeležilo se je ie vse plemstvo. Gledališče ie balo že več dni poprej popolnoma razprodano. Večina občinstva je prenočila pred gledališčem, da bi prišla drugi dan pn predprodaji vstopnic na vrsto. V predprodaji so samo najdražji sedeži. Ostale vstopnice se dobe pri gledališki blaga inj in tako čakajo ljudje cek> noč, da Pridejo na vrsto. Ljudje nosijo s seboj jestvine ,kavo v termo-steklenicah, stolčke in celo fotelje, v katerih ponoči dremlje jo. London je zdaj že vajen teh prizorov in nihče se ne čudi da tabore ljudje ponoči okrog gledališča. Angleži pravijo temu taborišču »ocas«. Možje se zabavajo pred gledališčem s tem, da čitajo novice in pišejo pisma, ženske pa šivajo. Občin* stvo kratkočasijo tudi pevci, ki prepevajo na hitro roko zložene pesmi in pobirajo napitnino. Tako živi londonska gledališka publika pod milim nebom že več dni ki znameniti Rus je junak dneva. Njegov nastop v »Mefisru« smatrajo za najboljšo vlogo in kdor še ni slišal Saljapina, ni pravi Londoncan. Te dni prispe v Londlon prezident francoske republike Doumergue. Gledališče Covent Görden priredi visokemu gostu na čast svečano predstavo. Igrali bodo opero »Mefist* s Saljapdnom v naslovni vlogi. Javno mnenje je, da si je mogoče res izborna in obenem naj'cenejsa oblačila nabaviti samo pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Iz življenja duhovite primadone Znameniti ameriški novinar Avery Strakosch. ki je pisal večinoma samo za umetnike in üm delal pravo ameriško reklamo, opisuje v »Newyork He-raldu« zanimive doživljaje iz svojega novinarskega delovanja. Kot dober poznavalec ameriških razmer je rad pomagal tujim umetnicam. V Ameriki še ne zadostuje evropski sloves. Ameriška javnost hoče imeti nekaj posebnega, senzacijonalnega in originalnega. In tako je d\>bil Strakosch pod svojo klijentelo neko operno pevko, ki je prispela v Ameriko z običajnim bam-bastom. Slo je za to, kako bi zaslovela tudi med ameriško publiko. Kakor vse primadone, je imela tudi ona bogato zbirko draguljev. Iz Evrope je pripeljala tudi mnogo španskih umetnin, s katerima je okrasila svoje stanovanje. In Strakosch se ni mogel odločiti za običajni trik, da bi jo na videz okradel in opisal senzacijonalno tatvino njenih draguljev v ameriških Ustih. Iz zadrege mu je pomagala primaKJona sama in sicer na zelo originalen način. Z novinarjem sta se domenila, da ostane pri-madona v umetniškem muzeju po možnosti tudi potem, ko ga zapro. Predno pa odide v rmuzej, priredi doma družabni večer in povahi mnogo gostov. In res so se gostje ob določeni uri zbralL Lahko si mislimo njihovo presenečenje, ko so opazili, da gospodinje nL Zahtevali so. naj jim Strakosch pojasni, kaj se je zgodilo. Poklicali so igralkino komornico, ki je povedal, da je odšla gospa v umetniški muzej. Nastalo je splošno razburjenje. Gostje so ugibal*, kaj se je moglo pevki pripetiti. Telefonirali so na policijo, ki je dala muzej pozno v noč odpreti Primadono so našli in odpeljali domov. Tako je bilo vsaj na papirju zopet vse v redu. Med vožnjo v muzej se je prima- dona spomnila, da je pozabila svoj talisman. Pozvala je šoferja ,naj se vrne in ko se je peljala mimo parka, je zagledala mladega, lepega in bogatega prijatelja. Muzej in talisman sta bila takoj pozabljena. Novinar je prišel oii določenem času k nji, da bi igral dogovorjeno komedSjo, pa je našel prima-dono v objemu bogatega ljubimca, 4 katerim sta se nekaj dni nato poročila, V sosedni sobi so pa gostje zaman ugibali, kaj je z gospodinjo. Komedija 4 policijo in muzejem je bila izmišljena. Ameriške zanimivosti Številne žrtrve avtomobilov. — Strahovita kriminalna kronika. — Tornado nad Chicagom. Lansko leto je znašalo število oseb, v Zedinjenih državah ubitih in povoženih od avtomobilov 25.000. okoli 700.000 pa jih je bilo več ali manj ranjenih. Zdi se, da število avtomobilski nesreč tekom letošnjega leta ne bo nič manjše, marveč, da bo celo prekoračeno. Največ nesreč se primeri v Newyorku, v Chicagu in Filadelfiji. V Chicagu je bilo do konca maja t. 1 od avtomobilov povoženih in ubitih 300 oseb. Težka nesreča, ki je žal zahtevala smrt nase rojakinje, se je primerila zadnje dni v preteklem mesecu. V Central-parku je avtomobil, ki ga je šofirala ga. Spill-man, zavozil v skupno ljudi, ki so stali na ulici. Pri nesreči je bila ubita naša rojakinja Evelina Lešnik, stara 22 let, njen otrok pa je pri sunku odletel daleč od avtomobila in so ga težko poškodovanega prepeljali v bolnico. Spillmano-va, ki je bila aretirana, je izjavila, da se je nesreča primerila zato, ker se je neki drugi avtomobil zaletel v njenega, nato se je onesvestila in kaj se je zgodilo potem ne ve. V ječi se je hotela Spillminova obesiti. Predzadnjo nedeljo je bil v Chicagu krasen dan. Vse ulice so bile prenapolnjene avtomobilov z izletniki, ki so švigali semtertja. Seveda tudi to pot ni bilo brez človeških žrtev. Avtomobili so do smrti povozili 7 oseb, med temi 3 otroke, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Pararelno z žrtvami avtomobilov padajo tudi žrtve zločincev. Kriminali-stfka v Ameriki zavzema naravnost strahotne dimenzije. Število zločinov se množi dan za dnem, tudi v tem oziru prednjačita Newyork in Chicago. Zlasti brezupne so razmere v Chicagu. Ropi in poboji, napadi in umori so na dnevnem redu. Kronika beleži vsak dan po par slučajev roparskih napadov in drugih zločinov. Dne 22. maja so maski-rani banditi pri belem dnevu napadli neko delavnico, ustrahovali 26 delavcev ln uradnikov ter odnesli razne dragocenosti v vrednosti 15.000 dolarjev (Din 800.000). Napadalci so pobegnili v avtomobilu. Skoraj istočasno so na eni glavnih cest trije banditi napadli blagajnika neke družbe ter odnesli 14.000 dolarjev. Ko sta se zakonca Herbert Graves, prodajalec zemljišč in njegova žena rxx-noči vrnila domov, sta iu napadla dva zakrinkana lopova, ki sta bila skrita za omaro. Prvi je ustrelil Gravesa v nogo, drugi pa je udaril ženo Gravesa s samokresom po glavi. Bandita sta ju nato zvezala in jima odnesla za 25.000 dolarjev dragocenosti. Nad Chicagom je nedavno divjal silen tornado, ki je povzročil ogromno škodo, med drugim je trpelo škodo tudi več naših rojakov. Tornado je najbolj prizadel predmestje Harwey. Vihar je v zraku zajel letalca Rosa Kirkpatricka. Zračni vrtinec je treščil letalo v globino in letalec je obležal mrtev. Tornado je raz 30 hiš odnesel strehe, uničenih je bilo nebroj garaž, električne naprave so bile porušene, tako da je bil velik del mesta tri dni v temi. Nad 50 kleti, v katerih prebivajo ljudje, je bilo pod vodo. Tornado je dvignil in odtreral hišo našega rojaka Stoniča. V hiši se je nahajala njegova 191etna hčerka Helena, ki je bila pri tem težko poškodovana. Med viharjem je padala debela toča. Povzročena škoda se ceni približno na 1 milijon dolarjev (55 milijonov Din). J1 Arkadij Averčenko: Usodni dobitek Najbolj me jezi to, da poreče ta ali oni nergavi čitateli, ki bo črtal mojo povest, z zoprnim kategoričnim glasom: — Tak slučaj v življenju sploh ni mogoč! Jaz pa vam pravim, da je tak slučaj v življenju mogoč. Citatelj bi seveda lahko vprašal: — Kako pa morete dokazati? Kako naj dokažem, da je tak slučaj mogoč? O. Bože moj! Cisto enostavno: tak slučaj je mogoč zato, ker se je res pripetil. , ( * Upam, da drugega dokaza ne bo treba. Kaj pa je tu nenavadnega? Saj prirejajo društva javne tombole. In kdo pravi, da ni med dobitki včasih tudi glavne vabe v obliki krave? Vsak človek, ki kupi srečko, lahko zadene to kravo. Zdaj se menda razumemo. V mestnem parku nad široko reko se je vršila povodom žegnanja velika ljudska veselica z raznimi atrakcijami. Med njimi je bila tudi tombola z bogatimi dobitki med katerimi je bÜa Živa krava, gramofon in samovar. Veselica je dosegla sijajen uspeh, in vse je kupovalo srečke. Uslužbenec tovarne za škrob En ja Plintusov in ideal njegovega mizernega življenja Nast-ja Šemerih sta prišla na veselico v trenutku, ko je bilo veselje na višku. Ogledala sta si že vse pitvlačnosti, polovica srečk je bila že razprodana, ko ie Nastja naenkrat potegnila svojega spremljevalca za komolec, rekoč: — Kaj praviš, Enja, ali bi ne kazalo poizkusiti srečo s tombolo? Kdo ve, morda pa zadeneva. Vitez Enja ni ugovarjaL — Nastja! — je dejal svečano. — Vaša želja mi je ukaz: In že se je prerival k tomboli. Liki Rotschild je vrgel predzadnjo kronco, nato se je obrnil in ponudil svoji spremljevalki dve srečki, rekoč: — Izbirajte! Ena je moja, druga pa vaša. Nastja je dolgo razmišljala. Naposled je vzela prvo srečko, k> pogledala in zamrmrala razočarano: »Prazna!«. Nasprotno ie pa Enja Plintusov radostno vzkliknil: »Zadel sem!«. Zaljubljeno jo je pogledal in zaše-petal: — Ce je ogledalo ali parfum — za podarim vam, Nato se je obrni k paviljonu in vprašal: — Gospodična! Kaj je zadela št. 14? — 14? Trenutek, prosim . . . To ie krava! Kravo ste zadeli. In vsi so čestitali srečnemu Enji in Enja ie takoj spoznal, da so v življenju vsakega človeka trenutki, ki jih ni mogoče nikoli pozabiti. Vpliv bogastva in slave je tako strašen, da je celo Nastja izgubila v Enjinih očeh, prejšnjo veljavo. Prišlo mu je na misel da bi mu mogla slajšati življenje drugo dekle — ne Nastja. — Povejte mi — ie vprašal Enja, ko se je vihar navdušenja in splošne zavisti nekoliko polegeL —■ AH smem takoj vzeti svojo kravo? — Prosim. Morda jo hočete prodati? Za 25 rabljev jo vzamemo nazaj. Enja se je od srca zasmejaL — Tako, tako. Sami pišete, da je krava vredna najmanj 150 ruböev, meni pa ponujate 25? Ne, iz te moke ne bo kruha . . . Dajte ml modo kravo m konec besedi. V eno roko je vzel vrv, s katero je bila krava privezana za roge, z drugo roko je potegnil Nastio za komolec in dejal ves navdušen: — PoJdrva domov. Nasteojka, tu sva že opravila. Družba zamišljene krave je Nastjo nekoliko ž eni rala in zato je vprašala plaho: — Kaj res mislite z njo tako-le . . . capljati? — Zakaj pa ne? 2rval je žival Sicer pa tudi nimam nikogar, da bi mu jo zaupal. Enja Phntusov o duhovitosti ni imel pojma. Zato se sploh ni zavedel, kako komičen je bfl prizor, ko so stopili z mestnega parka on, Nastja in krava. Nasprotno, mameči izgledi bogastva so mu stoofli pred oči a Nastjm obraz se je vedno bolj izgubljal v teh načrtih in rratdah. Nastja je namršila obrvi Vprašujoče se je ozrla na Emo in spodnja ustnica ji ie zadrhtela. — Cujte, Enja ... Vi me torej nočete spremiti domov? — Rade volje. Zakaj bi vas ne spremil r — Kaj pa . . . krava? — Krava vas vendar nič ne ovira. — Kaj res mislite, da pojdem po mestu s takim žalnim sprevodom? Saj se mi bodo prijateljice rogale, paglavci bodo kazal s prsti za menoj. — Pa naj bo . . . — je dejal Enja Po daljšem premisleku, — vzemiva iz* voščka. Trideset kopejk mi je še ostalo, — Kaj pa . . . krava? — Kravo priveževa zadaj. Nastji je šinila kn v glavo. — Zdaj pa res ne vem, za koga me smatrate. Morda bi mi celo svetovali, naj zajašem vašo kravo? — Mislite, da ie to zelo duhovito? — ie vprašal Enja prezirajoče. — Sploh se pa čudim: vaš oče ima štiri krave, vi se Pa še ene bojite kakor vraga. — Mar je niste mogli pustiti v parku do jutri? Kaj mislite, da bi jo kdo ukradel, ka-li? Saj m kdove kakšen zaklad. — Kakor hočete, — je skomignil Enja z rameni. — Ce vam moja krava ni všeč . . . — Torej me nočete spremiti? — Kam "pa naj spravim kravo? V žep je vendar ne morem vtakniti! — Ah, tako? Pa ni treba. Saj pridem domov tudi sama. Jutri pa ne smete priti k nam. «— Izvolite ,— je zamrmral Enja užaljeno. — Tudi pojutrišnjem ne pridem in sploh me več ne bo, če . . . — K sreči ste našli primemo družbo! Nenavadna zgodba V pariškem predmestju Argenteuil se le dogodil slučaj, o katerem poročajo pariški listi prav obsežno. Dogodek na sebi je zelo priprost, toda njegov nauk tako globok, kakor knjiga modrosti. Stari privatnik je namreč sklenil, da se odkriža svojega kužka in da ga vto-pi v Seini. Da stvar ne postane pre-očita, je privatink izbral zgodnjo jutranjo uro in odšel s kužkom do reke ob 4. zjutraj. Tam se je ustavil na najbolj pripravnem mestu, stopil na rob pločnika, pograbil kužka in ga zalučil v reko. Mož je računal, da kužek pade v vodo in ker ni nikoli plaval, da kmalu utone. Ni pa računal z drugo možnostjo, to je s samim seboj. Ko je namreč kužka zalučal v vodo, se mu je spod-taknilo, tako da je sam telebnil v vodo. O joj, stari privatnik ni znal plavati. Obupno je gledal za kužkom, kako je plaval po reki do bližnje obale, medtem ko se je sam pogrezal čedalje bolj, dokler ni utonil. Pasantje, ki so raz druge strani kanala opazovali prizor, mu niso mogli pomagati. Kužek sam se ni zmenil za nezvestega gospodarja in se srečno rešil na obal. Zgodba je na vsak način globoka in spada v čitanke za mladino, da se nauči že v zgodnji mladosti vračati zvestobo za zvestobo in da vidi, kakšen konec stori, kdor obdaruje zvestobo z nezvestobo. Rekorder Edison V četrtkovi številki smo poročali o svojevrstnem, prav ameriškem rekordu Tomaža Edisona, največjega izumitelja vseh časov. Prijavil je te dni patentnemu uradu ZodiLnjenih držav svoj tisoči pant. Tisoč iznajdb in konstrukcij enega samega človeka! In to ne morda igračk ali problematičnih poskusov, ampak resnih, praktičnih predmetov, večinoma seveda takih, ki širši javnosti niso znani, tem bolj pa strokovnjakom. Pri tem pa je vendar malo pridobitev moderne tehnike, ki so danes že vsakdani! življ^nski predmeti civiliziranega človeštva, da ne bi bile na ta ali oni način v zvezi z Ed:soncm, ki jih je deloma sam izumil, deloma iz-'boljšal in spopolnil. Gramofon in telefon, električna žarnica in električni tramvaj, kinematograf, moderni brzojavni aparat, megaton, vse to In š^ n:-šteto drugega nosi obeležje Ediscnove ženi jaln osti. Življenje Tomaža Alve Edisona je znano. Kmalu bo star Osemdeset let. a je še telesno in duševno svež, kar dokazuje tudi jubilej njegovega tisočega patenta. Za večne čase bo ostal vzor, kaj lahko doseže človek samo s svojim umom in svojo vztrajnostjo. Tako siromašni so bil njegovi starši, da so ga že kot mladega dečka poslali na ulico, kjer je s prodajo časopisov preživljal sebe in še starše po vrhu. Z železno vztrajnostjo pa se je dvigal od stopnje do stopnje in danes ne slovi samo kot ženijalen izumitelj, ampak tudi kot bogataš. Da najboljši je to znaj, Ignac Moscicki Novoizvoljeni predsednik Poliak prof. Ignac Moscicki je sin kmetskih staršev. Rojen je bil 1. 1867 v Kongre-sovcu. Njegov oče se je udeležil 1. 1863 poljske ustaje proti Rusiji kot poveljnik vstašev plocke gubernije. Po dovršenih gimnazijskih študijah je študiral Moscicki kemijo na tehniki v Rigi. Leta 1892 je moral radi udeležbe v socialističnem pokretu zapustiti Varšavo. Odpotoval v London, kjer je ostal kot inženjer pet let. L. 1897 je bil povabljen za asistenta na univerzo v Freiburgu v Švici, kjer je kmalu prevzel vodstvo univerzitetnega elektrotehničnega laboratorija. Kot ravnatelj tega laboratorija *e je pečal s problemom izdelovanja dušikove kisline sintetičnim potom. L. 1912 so ga povabili na Ivovsko tehniko, kjer so ustanovili nalašč zanj stolico za elektro-kemijo. V Lvovu je razvil vso svojo znanstveno in organizatorično agilnost. Med drugim je ustanovil tudi prvo kemično preizkuševalnico v Haliču. Po združitvi poljskega dela Gornje Šlezije s Poljsko je prevzel Moscicki vodstvo državne tovarne za dušikovo kislino v Chorkowu. To podjetje je doseglo pod njegovim vodstvom sijajne uspehe. Za zasluge na znanstvenem polju je bil imenovan častnim doktorom lvovske in varšavske tehnike. Napisal ie več znanstvenih razprav osobito o elektrotehniki. Njegova dela so izšla na Poljskem in v inozemstvu. Tako je dobila Poljska za prezidenta znanstvenika, moža neomadeževane preteklosti in veselja do dela. Moscicki je bil prvotno socijalist, zadnjih 15 let pa ni pripadal nobeni politični stranki. Ministrski predsednik Bartei in sejmski maršal Rataj sta njegova intimna prijatelja. Tudi s Pilsud-skim sta že več let dobra prijatelja. Novi prezident Poljske je izjavil, da morata sejm in senat razširiti prezi-dentov delokrog v tem smislu, da lahko prezident vsak hip razpusti obe zbornici. Moscicki sam je za kabinet strokovnjakov, torej za nekako uradniško vlado, ki bi zanikala gospodarsko in javno živiienje Poljske. in zato pravne razmere v Rusiji niso baš sijajne. Vlada namerava proračun pravosodnega komisarijata znatno zvišati, ker se zaveda, da brez dobrih sodnikov in sodišč v državi ne more biti reda. "v de is gospode v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Kune, - Ljufiijnnu L. Ustanov. L 1879. 89 Sodstvo v sovjetski Rusiji Ljudski komisar pravosdja je poročal te dni sovjetski vladi o pravnih razmerah v Rusiji. Iz 'njegovega poročila sledi, da pride 90 odstotkov vseh Obravnav pred tako zvano ljudsko sodišče (»narodni sud«). Zadnja leta se je število ljudskih sodišč sicer pomnožilo, vendar pa ta sodišča ne morejo ustre ß željam prebivalstva. Sodišč je v Rusiji zdaj trikrat manj kot tih je bilo pred vojno. L. 1925 je prišlo pred ljudska sodišča 3 milijone obravnav, od katerih se nanaša 65 odstotkov na privatno pravo. V 52 guberniskih sodiščih je zaposleno 1273 oseb^ od teh je 70 odstotkov komunistov. Žensk je samo 5 odstotkov. Pri ljudskih sodiščih je 82 odstotkov komunistov in 2 odstotka žensk. VeČino imajo pri vseh sodiščih delavci in kmetje. V mestih se obrav najo večinoma imovinske, stanovanjske in mezdne zadeve. V provinci se pečajo Itudska sodišča s speri, ki nastanejo v vaškem življenju. Državnih pravdnikov ali prokura-torjev je v Rusiji 57, njihovih namestnikov pa 1014. Po sistematiziranih mestih bi jih moralo biti 1439. Pomanjkanje kvalificiranih juristov je krivo, da niti vsa sistematizirana mesta niso zasedena. Odvetniška zbornica (v Rusiji je samo ena) šteje 3200 članov, od katerih ja pa samo 71 odstotkov dovršilo univerzitetne študije. Med odvetniki je razmeroma zelo malo takih, ki so izvrševali odvetniško prakso že pred vojno. Večino imajo novopečeni odvetniki Eksplozija granate v Olomucu V sredo zjutraj se je pripetila v ne* kern skladišču v Olomucu težka nesre* ča. Delavca Fiedler in Zezulka sta skia* dala stare železne cevi. Naenkrat je na* stala strahovita eksplozija. Takoj so prihiteli iz bližnjih hiš ljudje in našli oba delavca v mlaki krvi. Fiedler in Zezulka sta bila vsa razmesarjena. Z rešilnim vozom so ju prepeljali v bol* nico, kjer sta bila takoj operirana. Naj* brž bodo morali obema amputirati no* £e. Fiedler je zadobil tudi težke notra* nje poškodbe. Policijska komisija je dognala, da je bila pod nakovalom, na katerem so se* kali cevi, jama, v kateri je ležala to* povska granata. Med razbijanjem po nakovalu je granata eksplodirala in za* dela oba delavca. Eksplozija je bila tako močna, da so se železne cevi v bli* zini prelomile. Kako je prišla granata v skladišče, ni znano. ßyrd o svojem poletu na severni tečaj Poročnik Byrc1, ki je, kakor znano pred nosom italijansko*nr3rveške ekspe* dicije odletel na severni tečaj ter kot prvi dosegel to nadvse zagonetno geo* grafično točko našega planeta, je pripo* vedo val angleškim časnikarjem o svo* jem poletu nastopno: «Nad severnim tečajem sem letel 14 čudežnih minut. Ko sem dospel s svo* jim spremljevalcem Bennetom na se* verni tečaj, sva se nagnila z letala, da si ogladava nepregledno ravan ledu in snega, ki se je razprostirala 300 m pod nama. Ropot motorjev nama je onemo* goČal, da izpregovoriva kako besedo. Tiho sva se spogledala in si segla v ro* ke. V srcih sva se spomnila Amerikan* ca Pearyja, ki jc prvi stopil na ta pro* stor s svojimi severnimi psi in sanmi. Na severni tečaj nisva ničesar spu* stila, ker sva smatrala, da zadostuje prva amerikanska zastava, ki jo je nanj zasadil Peary». «Letela sva 16 čudežnih ur. Med pot* jo nama je bila usoda naklonjena. Ko sva odpotovala s Kingsbaya, je sijalo solnce visoko na nebu in ko sva se vra* čala, je še vedno sijalo solnce. Na ta način sva lahko pogrešala magnetični kompas in sva se ravnala po solnčni buzoli.» «V motorju se nam je razlilo olje, ki bi se bilo lahko užgalo. K sreči sva ure* dila tudi ta nedostatek. Razgled z aero* plana je bil mogočen. V gotovih pre* delih sva videla do 200 km daleč.» junaški orkester Izletniški parnik »Washington Irving«, ki je vozil izletnike na reki Hudson, je zadel radi goste megle ob pe-trolejsko ladjo. Udarec je bil tako strahovit, da se je začel parnik naglo potapljati. Le hladnokrvnosti in odločnosti kapitana in mornarjev gre zasluga, da se ni dogodila večja nesreča in ca so bili vsi potniki pravočasno rešeni. Da ne nastane na potapljajočem se parniku še večja panika, je začela godba na palubi igrati koračnice in širni, ki so potnike res pomirili, tako da so se še dosti v redu umaknili na rešilne čolne. Tudi godbeniki sami, ki so zadnji zapustili ladjo, so se rešili. Na obali se je bila zbrala medtem ogromna množica, ki je godbenike odnesla na ramah do magistrata, kjer so jih brzojavno odlikovali z najvišjimi redovL Znano je, da se je ravno tako aii še boli junaško obnašali godbeniki na orjaškem »Titanicue, ki se je potopil pred leti na svoji prvi vožnji iz Evrope v Ameriko. Godba je igrala še, ko je bil že skoro ves parnik pod vodo, in je s svojim junaštvom mnogemu nesrečnežu olajšala zadnje trenutke življenja. Vsi godbeniki so našli smrt v brezsrčnih morskih valovih. Deklica je povesila glavo in kreni-la Po drugi ulici. Cutila je, da je njeno srce na vekomaj uničeno. Enja se je Oziral nekaj časa za njo, potem se je pa obrnil, rekoč: — Ej, ti krava . . . Nu, pojdiva, brate! Dokler sta hodila po temni ulici ob parku, je bilo vse dobro; komaj sta ra stopila na razsvetljeno in obljudeno Dvorjansko, ie prišel Enja v zadrego. Mimoidoči so ga začudeno gledali, a neki paglavec je bil tako navdušen, da je zavriskal in zaklical na ves glas: — Kravji sin vodi svojo mamo spat. — Le čakaj, kanalja. jaz ti že pokažem kravjega sina! — je zarohnel Enja. — No, kar udari! Vrnem ti tako, da boš pomnil. Paglavec je seveda dobro vedel, da mu Enja ne more do živega, ker ni smel izpustiti iz rok vrvi, krava je pa stopicala zelo počasi. Sredi Dvorjanske tuhce Enja ni mo^el več gledati neštetih zijal. Zato s: je hotel pomagati na ta način, da je izpustil vrv .brcnil kravo in jo pognal pred seboj. Krava se je zamajala in Enja je stopal ob strani, kakor da s kravo sploh nima ničesar opraviti. Toda krava ni bila zadovoljna. Kmalu se je ustavila pod nekim oknom. Enja jo je znova skrivaj brcnil in krava je stopicala naprej. Naposled se je pokazala ulica, kjer je Enja stanoval. Naenkrat je pa šinila En ji v glavo strašna misel: — Kam pa naj denem kravo zdaj? Hleva pri hiši ni bilo. Privezati jo na dvorišče — saj jo lahko kdo ukrade tem bolj, ker se ograja ne zapira. — Eh, kaj bj si belil glavo, — :*e zamrmral Enja po dolgem razmišljanju. — Previdno jo poženem v svojo sobo, jutri pa že poskrbim, da pride na varno. Saj se ne bo svet podrl, če ostane eno noč v sobi. Tiho je odprl vezna vrata in potegnil melanholično žival za seboj. — Eh, ti! Pojdi no sem, nikar se ne boj. Samo počasi in previdno. Pst! Vrag te vzemi! Gospodar spi, ona pa razbija s parki ji kakor konj. Morda bi se zdelo to, kar je storil Enja, vsemu svetu absurdno, toda Enja in njegova krava sta bila drugačnega mnenja. Enja se je zavedal, da drugega izhoda ni. krava se na za spremembo svoje usode in novo bivališče sploh ni zanimala. V sobi se je apatično ustavila in začela takoj žvečiti rob Enjine blazine. — Hop, hop! Vidiš zlodeja, blazino mi hoče požreti. Morda bi hotela jesti alj piti? j Enja je nalil v skledo vode in jo ; postavil postavil kravi pod gobec. Potem je odšel po prstih na dvorišče, na-lomil na sadnem drevju vej in se vrnil v sobo, kjer je položil tudi veje v skledo. — Na, ti! Kako ti je že ime... Vaška, jej! Krava je vtaknila gobec v skledo in polizala vejo. Naenkrat je dvignila glavo in na ves glas zamukala. — Kuš, zlodej grdi! — je zarenta-čil Enja ves iz sebe. Molči, da bi tc vrag... Za Enjmim hrbtom so zaškripala vrata. V sobo je stopil slečen mož. zavit v odejo in videč ta prizor je prestrašeno vzkliknil in odstopil. — Ali ste vi, Ivan Nazarič? — je vprašal Enja tiho. — Kar vstopite, nič se ne bojte. Kravo imam v sobL — Enja, kaj ste znoreli? Kje ste jo dobili? — Na tomboli sem jo zadel. Jej, Vaška, jej! — Krave vendar ne morete imeti v sobi — je pripomnil najemnik in sedel na po se ti jo^ — Gospodar vas spodi, če izve. — Saj ostane pri meni samo čez noč Jutn jo pa že spravim drugam. — M-m-mu-u! — je zamukala krava, kakor da potrjuje gospodarju. Gospa in gospodična Na Danskem imajo burne čase. Ni sicer poplav in tudi ne vojske, zato pa vodijo sufražetke veliko borbo za in proti naslovu gospodične, za in proti naslovu gospe. Ena stran zagovarjajo* sedanje stališče, to se pravi omoženi ženi naj se pravi gospa, neomoženi pa gospodična, četudi ima 70 let Nasprotni tabor ni tega mnenja. Pravi, da ni lepo imenovati starejšo damo gospodično in da spravlja tak običaj dame cesto v ne* prijetne položaje. Zlasti v sedanjih ča* sih, ko vlada velika hudomušnost in ironično omalovaževanje vsega, kar je resno, bi lahko nepopravljivi lažikava* lirji smatrali starejšo damo, ki se pred* stavi z gospodično kot neizkušeno, za* bito, zakrknjeno ali naivno gosko, kar pa ne gre in tudi ni res. Po mnenju tega drugega tabora je zelo težavno in ri* skantno, prenašati moderna vprašanja zakonskega in izvenzakonskega življenja in občevanja v naslove! Zaradi tega predlagajo ekstremne zagovornice, naj se splošno vpelje enoten naziv in na> slov gospa. Vsaka dama naj se pred=> stavlja kot «gospa tainta» Na vsak na* čin pa treba odpraviti neumnost 70 let* nih gospodičen! Kako huda je borba za to vprašanje na Danskem izhaja tudi iz tega, da je danska vlada imenovala posebno komi* sijo, ki študira to vprašanje in ki naj dožene končno vse strani v zadovolji* vo rešitev. V vladni komisiji so zasto* pane vse javne organizacije in seve tu* di šolniki. Komisija je že začela s svo* jimi konferencami. O njenem delu bo izdano znanstveno delo, ki lahko po* zneje služi tudi drugim narodom v na* daljno ravnanje. Gospodarstvo Konferenca o gospodarskem svetu Država naj sama financira Gospodarski svet. Pod predsedstvom načelnika trgovinskega ministrstva dr. M. Todoroviča se je vršila v četrtek konferenca gospodarskih krogov, na kateri se je razpravljalo o gospodarskem svetu. Na konferenci so poročali zastopniki poedinih gospodarskih ustanov o stališču, ki so ga zavzele slednje napram gospodarskemu svetu. Tajnik ba-natske trgovsko industrijske in obrtniške zbornice A. Stanojlovič je med drugim izjavil : »Gospodarski svet bo organ državne uprave in kot tak bo dajal nepristranske nasvete centralnim oblastem v vseh vprašanjih, ki se tičejo gospodarstva in njegovega napredka. Dobro razvito gospodarstvo jamči državf za življenje in čvrsto eksistenco. Za kritje državnih dzdatkov plačujejo državljani davke in bilo bi neumestno, če bi en razred nosil bremena drugih, ki pričakujejo od nove ustanove isto korist. V Banatu ie 1.067.273 kat. oralov prvovrstne rodovitne zemlje in okrog 1000 posestnikov, ki imajo 100—150 oralov zem-lj. Če bi prispevali ti posestniki samo po 1 Din od orala, bi te izdatke lažje pogrešali kot gospodarski krogi. Treba ie sestaviti vsaj približni načrt proračuna gospodarskega sveta, da se vidi, da-Ii bi zbornice sploh zmogle zneske, ki so j' pa naj zakol jem? Imam samo kuhinjski nož, pa Se ta je I skrhan. Edino orodje, ki mi še preo-ostaja, so škarje. — Pa poskusite z njimi. Ce ji zasadite škarje v oko, da pridejo do možganov ... — Kaj pa če se začne braniti... če bo tulila. — V tem utegnete imeti prav. Dala bi se tudi zastrupiti... če. — Ideja ni napačna. Morda bi jc potolažil tudi z morfijem, da bi zaspala, toda kje naj ga zdaj dobim? — Mu-u-u-u! — je zamukala krava in pogledala s svojimi bedastimi okroglimi očmi v strop. Za steno so se zaslišali koraki bosih nog. vrata v Enjino sobo so se odprla na stežaj in pred Enjo je stopil gospodar. Ozrl se je na kravo in na Enjo. nato ie zaškripal z zobmi in spregovoril kratko: — Marš ven! In Enja je odšel s kravo, culico ir. odejo v temno poletno noč. Na travniku za mestom se je ustavil, ovil vrv okrog zapestja in sladko zaspal. Ko sc je zjutraj zbudil, je bil drugi konec vrvi privezan k nizkemu, grčastemu drevesu, o kravi pa ni bilo duha ne sluha. Ponoči mu jo je nekdo ukradel. In tako je izgubil ubogi Enja kra vo. stanovanje m ljubljeno dekle Stev. 125. »SLOVENSKI NARO D* idne 6. junija 1926. Stran 7. Materinski dan v Ljubljani Zopet praznovanje, bo rekel marsikdo. Toda, ali ni to praznovanje, ki smo si ga vsi želeli, praznovanje tako pravično kot nobeno drugo? Ali si ne bomo oddahnili: storili smo svojo tako dolgo zamujeno in zarremarjen^ dolžnost? Katera proslava naj bi bi3a bolj upravičena nego počaščonje matere? Vse svoje moči, svojo srčno kri, vso skrb je dajala svojemu narodu in mi smo hodili mimo nje, kakor da smo upravičeni samo sprejemati od nje jrez priznanja, brez zahvale, brez plačila. Vse smo počastili, ona ni bi'la nikdar počaščena. Ni mislila na to, nikdar ji ni prišlo na um, da bi si zaželela priznanja, nikdar se ni zaivedla, da zasluži počaščenja najbolj ona: skromna slovenska mati. Tekli so ji dnevi: samo delo. skrb, varčevanje. Vsakemu v hiši je napravila veselje — nihče ni pomišljal, kako bi ga pripravil njej. Sedaj se ji poklonimo, kakor zasluži, in obžalujemo greh, ki smo ga storili iz nevednosti. Bodimo vsi pripravljeni, da dostojno proslavimo naš materinski dan! Tudi obdarovati jo hočemo na ra dan. V premožnih hišah jo bodo obsuli s cvetjem in darovi. Ali kaj naj ji prinese uibožno dete, ki je samo lačno in komaj oblečeno? Dolžnost nas vseh je poskrbeti, da bodo na ta dan obdarjene rudi uoožne matere. Zato so združena ženska društva sklenila prirediti zbirko, ki naj cmosroči obdaritev ubožnih mater. Naj bi bila na ta dan razveseljena slednja mati! Spomin onih pa, ki jih ni več med nami, najlepše poč as: im o z darom ta ubožne. Kr. • Na naše vabilo v časopisih h sode-ovanju dostojne proslavitve največjega praznika »Materinskega dne«, se je odzvalo izredno mnogo cenjenega občinstva. Program prireditve v nedeljo popoldne od 3. naprej v restavraciji Tivoli je prav krasen in obsega čez 40 točk. On je tudi nanebuden, ker spoznamo v lepoti in obilici gradiva, da naš narod še ceni svojo mater, jo ljubi in je pripravljen njej pokloniti marsikatero krasno in blago misel. Pridete, tore: vsi: mladi in stari, ubogi in bogati, starisi in otroci, da si v meseboinem spoštovanju stisnemo roko k lepi, idealni bodočnosti! J. S, * Mati. Beseda sladka, prepolna miline, izgovorjena v sreči in boli. Sladka, ko se klanjaš nad zibelko svojega nebo gl jen čk a; prepolna miline, ko tvoja roka poboža utrujeno glavico spečega ljubljenčka. Mati! Kdo opiše tvoje tajne, kdo jih razume: ko drhtiš v pričakovanju in ljubezni; ko te kliče tvoj malček v brezskrbni svoji sreči? A ko se utrgajo dnevi bolesti, ko pade križ trpljenja na tvoje uboge rame, mati? Takrat ostane v tebi vsa tvoja moč, naraste; mogočna, silna braniš svoje dete! Nič te ne ustavi na tvoji poti, ne premaga tvoje moči — neustrašeno hitiš za svojim ciljem. Mati! Kako ubogi mali bi brli brez tvoje ljubezni. Tvoja ljubezen je kakor sobice; oživlja nas, opore nam daje za težke ure življenja. Lažje je trpljenje, manjša je bol ob tebi, mati. Božajoče so tvoje besede, resnično sočutje sije iz tvojih oči In ko ugasnejo te oči, ko se črna zemlja zgrne nad tvojim telesom, mati? Takrat ni več umevanja, ni več ljubezni za tvoje otroke. S teboj leži pokopana ljubezen in sreča. — Kdor pa še sanja o njej, za-joče prevaran. Ti edina, ti sama si ves talka resnične ljubezni Vida Täufer. Hčerke mamicam Poklonitev povodom materinskega dne. Da bi bile drobne ptičke, bi priletele iz senčnih gajev in Vam zapele slavospev. Da bi bile nežne cvetke, bi prihitele s solnčnih trat in cvetele in duh tele Vam v čast Da bi bile širno morje, bi se vzpeli naši mogočni vaJo-vi in Tam nasuli svetlih biserov. Da bi bile srebrne zvezdice na večernem nebu, bi se strnile in Vam jasne in žarke padle v naročje. Da bi bile zlato solnce. bi Vam spletle z zlatih žarkov svečeniško gloriolo. lepšo od kraljevskih kron. Nismo ptičke, cvetke, morje, zvezde in ne soince žarko, Vaše hčerke smo — otroci, ki jih ljubite iskreno. Vezj med materinem in hčerkinem srcem so ko brezštevilne zlate niti, druga zapletena v drugo in globoko ukoreniniene v medsebojni ljubezni. Vse, kar imamo je njeno. Dala nam ie življenje, nas negovala in vzgojila. Pre-bdela je neštete noči, tresoča se za naše življenje, ob naših bolniških posteljah. Ob njeni blagoslovljeni roki smo pobirale prve stopinje. Ščitila nas je nezgod in nas ljubeče tešila v naročju. Iz njenih usten smo zajemale prve zvoke, z njeno pomočjo vezala glasnike in tvorila najlepšo, najboljšo besedo — mati. Neokretno, nerazumljivo za vse druge, so mlade govorjenja nevajene ustnice, za šepetale prvič to besedo. Le ljubeče materino srce jo je culo, razumelo in vztrepetaio od radosti. Mamica je uspavala na večer nemirne ne-ugnančke, ki se nam ni zdelo zaspati. S hladno, mehko, mirno roko nas je pobožala po vročili licih, sladek pokoj je prevzel ude, zaprle smo oči zaspale in zasanjale zlate sanje mladosti. Vsi spomini naših solnčnih detin-skih let so tesno spojeni z njeno osebnostjo, povsod in vedno le ona: na prvi poti v šolo, k zdravniku, na sprehodu, pri našh otroških zabavah in igrah. Življenje hiti dalje, mimo mladostnih razočaranj, prevar in nezgod, pa zopet mimo radosti, mladega veselja in sreče. Veselja in sreče. Vse ček.rn m -sreče. Vse delimo skupno. Naša sreča še iskrenejše odjekne v njenem srcu in naša hipna bol se zaje še čvrsteje in trajneje v njeno ljubeče srce. Mati — sveta beseda! Mati — izvor življenja! Mati — neskončna sreča in največje gorje in trpljenje! Mati — poosebljena ljubezen, žrtvovanje in darovanje sebe. In da bi Vam danes, mamice naše, poklonile vse pestro cvetje naših bujnih vrtov, premalo bi ga bilo. In da bi vam prinesle vse, kar zmorejo mlade, gibčne roke, prepičlo bi bilo. In da bi zbrale najlepše, najslajše, najrmlejše besede v zahvalo, povedali bi malo. Vaša sveta ljubezen ie tako neizrazita, nedosegljiva, ogromna in neizčrpna, da tekmuje s solncem v večni, neokrnjeni lepoti in veUčnri. N. a: „Ofrebt" Proslava dela srbske žene (Povodom Materinskega dneva.) Mamičin god je vedno iskren rodbinski praznik za deco. S kito dehteče-ga cvetja prihaja, z ročnimi deh in ljubkimi voščifccL Ljubezen, hvaležnost, spoštovanje bi radi izrazüa, pa se zatika in zapleta — težko je govoriti o ljubezn. Mati in dete! Najsvetejša, najslajša, najmilejša vez! Na večer pred njenim godom smo naredili mamici ofreht. Že dopoldne smo se zbrali k važnemu posvetovanju radi fzbora glasbil. Brata sta zi izvolila škaf, veliko kuhalnico, možnar in tol-kač, jaz pa steklenko in srebrno žličko. H glasbeni prireditvi smo pritegndli prijatelje in prijateljice v hiši, da bi bik) lepše, mogočnejše ki bolj svečano. Kuharica naj bi zbijala po loncih in skledah. Pred večerjo smo nestrpno pričakovali, da ujamemo mamico v prednjo sobo poleg kuhinje. In ko je ubožica, nič hudega sluteč, stopila vanjo, smo urno zaprti vrata in jih krepko tiščali. Brat je mogočno zamahnil z veliko kuhalnico takt — in pričelo se je. «Bum - bum - bum». je votlo donel veliki škaf. Čindarata so zapele kovinske pokrovke. Vmes žvenket steklenih posod in ropotanie loncev. Kovinski zvok medenega možnarja je gospodoval nad vso mešanico ropota, žvenketa in bobnanja. Uboga mamica. Brat je zamahnil s kuhalnico. Prva pavza, prvi odmor. Še ji nismo prizanesli. Začel se je drugi odstavek kuhinjskega oratorija. Vse fortrssimo. Lica so nam žarela od navdušenja, oči se iskrile. Kuhalnica zamahne, zopet oddih, trenutna tišina. Tretji odstavek — finale — je bil najlepši. Postajali smo potni od navdušenja in tolkli, tolkli, da smo pokvarili nekaj glasbii. Toda izmislili smo si krasen zaključek. Najpreje je utihnil boben-škaf, nato so umolknili lonci in sklede, za njimi so ponehale steklenke, le činele-re-ne ki možnar so še peli duet. Pa so obstale še činele in mogočni samospev medenega možnarja je za-donel jasno in krepko, osvobojen ne-ubranih primesi. Bim-bam, bim-barn je donelo tiše in tise in naiposled obmolknilo. Mamica je vstopila, vsa srečna, vsa iznenadena. «Otroci, kaj pa naj to vse pomeni?* se je delala nevedno. «Tvoj god bo jutri, mamica, tvoj god,» smo vpilL skakali, jo objemali in vlekli za krilo. «Moji otroci, moji dobri otroci,* se nam je z drhtečim glasom in solznih oči zahvaljevala, nas pobožala, poljubila — in dala vsakemu srebrno dvaj-setico. Mamičin poljubček je bil moralen, srebrna dvajsetica pa gmotni uspeh i zborno uspelega kuhinjskega koncerta. MATERINSKI DAN V nedeljo dopoldne prodaja cvetlic po uli* cah za najbedncjše matere, popoldne ob 3. velika ljudska prireditev v restavraciji «Tivoli». 50 letnica «Zenskega drustva» venskih »Žensko društvo* v Beogradu je praznovalo v dneh 30. in 31. maja in 1. junija 50-letnico svojega obstoja. Te svečane proslave se je odelelžflo nad 200 delegatk iz vseh krajev naše kraljevine in 2 delegatki iz Rumunije. Slovenska ženska društva so poslala 6 zastopnic; 5 iz Ljubljane, 1 iz Kranja. Dne 30. maja ob pol S. zjutraj so se zbrale vse udeleženke v društvenem domu. Prva partija z društveno predsednico in z učenkami obrtne šole, ki jo je druSivo ustanovilo, je odšla na pokopališče, da se pokloni prvi predsednici Katarini Milovu-kovi. V imenu Slovenk je položila na gomilo šop belega cvetja z naših planin zastopnica Splošnega ženskega društva iz Ljubljane in se s prisrčnimi besedami poklonila veliki srbski ženi. Druga partija delegatk se je odpeljala na Avalo na grob neznanega junaka. Tu je očrtala zastopnica Kola jugoslovenskih sester iz Kranja v iskrenem govoru junaštvo srbske vojske in se spomnila naših zasužnjenih bratov tam onkraj Karavank in v Primorju. Tudi ona je položila na grob šop belega cvetja. Istočasno so članice podružnice beograjskega Ženskega društva v Topoli pohitele na Oplenac m se poklonile manom velikega osvoboditelja kralja Petra. Ob 11. so se zbrale delegatke v saborni cerkvi kjer je opravil patrijarh Dimitrije ob številni asistenci svečeništva zahvalno službo božjo. V svojem lepem govoru je poudarjal velike zasluge Ženskega društva, mu je čestital na njegovih uspehih in dal blagoslov za bodoče delo. Popoldne ob 4. je bila v veliki dvorani društvenega doma svečana skupščina. Zastopniki oblasti in korporacije ter delegat ke so $e pred napovedano uro napolnile dvorano do zadnjega kotička. Kraljico je zastopala dvoma dama ga. Hadžičeva. Navzoči so bili tudi: patrijarh Dimitrije, predsednik Narodne skupščine Trifkovič, minister prosvete Triiunovič, poljski in avstrijski poslanik, predsednik Rdečega križa, predsednik Udruženja rezervnih oficirjev, zastopnik Sokolstva in še mnogi drugi predstavniki. Slavnostno skupščino ie otvo-rila predsedndica, »tajnica pa je podala pregled o plodonosnem društvenem delovanju. Društvo ima v Beogradu v svojem domu obrtno šolo in bazar za ročna dela. Vzdržuje tudi dijaško kuhinjo in dom za stare onemogle žene. Po Srbiji ima 89 podružnic. v Beogradu. — Udeležba slo-delegatk. V imenu slovenskih ženskih drušiev je govorila zastopnica Kola jugoslovenskih sester iz Ljubljane. V prisrčnih besedah je izrekla občudovanje velik: srbski ženi, ki j j nedos-egljiva v iskreni ljubavi do svoje:, naroda in do rodne grude. Govor je bil parkrat prekinjen z viharnim ploskanjem in klici: Živele Slovenke! Zvečer je bila na čast delegatkam v gledališjuu slavnostna predstava: «Smr: majke Jugovičev*. Glavno ulogo je Igrala znana umetnica Strozzijeva iz Zagreba, ki je za svojo u-me»-n:sko dovršeno igro prejela lovorov venec in kito cvetja. V ponedeljek ob 11. je bila otvoritev razstave ročnih del v društvenem domu. Razstavo je otvo-ril minister prosvete g. Misa Triiunovič z zelo pomembnim govorom. V imenu V.ade je izrekel zahvalo in priznanje ^Ženskemu društvu*, ki ni v svojih obrtnih šolah skrbelo samo za pouk učenk, temveč jim je dalo tudi trden fun-dament za moralno življenje. Zvečer je p»ri banko.u govorila v imena Slovenk zastopnica Kluba Primork iz Ljubljane. Zahvalila se je sestram Srbktnjam za prisrčen sprejem in gostoljubje, ki so ga izkazale Slovenkam, spomnila se je v toplih besedah naše neodrešene domovine in je prosila sestre pomoči. Tudi njen govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem. V torek, 1. junija je bil v saborad cerkvi ob številni udeležbi svečani parasitos v^em umrlim članicam. Popoldne smo po prisrčnem slovesu zapustile našo prestolico s prepričanjem, da je izvršilo beograjsko «Zensko društvo. tekom polstoletnega obstoja ogromno del » na nacionalnem, humanem in kuS.umem polju, kar so tudi najvišje cerkvene in posvetne korporacije potrdile s svojo udeležbo in s svojimi izjavami pri zlatem jubileju društva. Da se ne prevarite, zahtevajte Izrecno i Hunjradi Jänos Saxlnepo neravne oorKe vodo svetovnega glasa 26-t Najlepši in na i večji dose dal izdelani or i j en talni film« Prekrasni originalni naravni posnetki — Sejem sužnjev — Veliki boji — Karavane itd. itd — Krasni igralci — Kolosalna režija — Čista in izvrstna fotografija. V glavnih vlogah dve sijajni zvezdi ALICE TERRY in RAflION NOVARRO. Preskrbite pravočasno vstopnice za prekrasno filmsko delo ki ga od Jutri v nedeljo naprej predvaja ELITNI KINO MATICA v senator e © V najkrajšem času otvori v Ljubljani svoj čudo-tvorni sanatorij svetovnoznani D- Satan Natančno sporočilo te dni. 600 K ML Spediterskl uradnik za zunanje posle (Bestellter) se sprejme s 1. j utile m. V poštev pridejo samo pridni in vestni reflektanti z daljšo prakso. — Ponudbe s popisom dosedanjega službovanja in spričevali pod „SPEDITER" na Pnblicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. 1705 Pietiini stroji nemškega izdelka patent „Ideal" z jamstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najboljšo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, in po potrebi tudi s stanovanjem edino le pri F. Kos. Llnsljana, Zidovskan. 5 Generalni zastopnik. kg Din 5-- irava Jln. 11 Tri lepe poslovne sobe v L nadstropju odda z novembrom Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Gledališka uli* ca 8. 1707 * T. RABIČ fo, Ljubljana vorskk RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5 Dvokolesa znamk «Tribuna», Dia« mant», «Favor», «Sryria», «Frera», «Bianchi», «Re* cord», «Champion», «Pre* zesion», «Legnano» v ra* log! Pneumatik a najfi* nejše vrste «Dunlop», «Michelin», «Pirelli» itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. — Ceniki franko; prodaja na obro* ke. — F. BatjeL Ljubljana, Karlovska c 4. 107/T Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto* graf — Hugon HibSer Ljubljana, Valvasorjev trg. 71/T Več spalnih oprav iz trdega fesa ceno na* prodaj. — Strojno mizar* stvo Andlovic, Karlov* ska cesta 22. 1712 G. Flux, Ljubljana, Gosposka ulica 4/L — Že 35 let obstoječi posre* dovalni zavod za boljše službe išče nujno: 4 ho* telske in restavracijake kuharice, mlado blagajn ničarko za kavarno, 3 go» spodinje, perfektno ku* h arico k nekemu knezu, več donašalk, perfektno servirko rtd. — Prosim priložite znamke za od* govor. 1714 Želim znanja s starejšim gospodom, — Dopisi pod «Nesebičnost 1713» na upravo «Sloven* skega Naroda«. Uradnica, starejša, želi prijatelj« stva, — Dopisi pod «Sta* rejši inteligent/1711» na upravo «Slov. Naroda*. Strojno entlanje perila in oblek (aplikacij) in kufriranje*plc» s i r a n j e trakov po naj* nižjih cenah (meter po 1.25 Die) pri — Favfini Rozman, Stiska ulica 1. Delo ne sprejema tudi v trafiki na Dunajski cesti št. 17 in pri tvrdki An* ton Boc. Ljubljana, še* lenburgova ul. 6. 1704 Skladišče prostorno in suho, v sredini mesta ali v predmest u in ena lopa se vzame za stalno v najem. Ponudbe na naslov, kateri se izve v uredništvu ,Siov. Naroda". 1641 Žag« roTOdim Želi nastop ti službo pri kakem večjem podjetju, zmožen samo stoj nega vodstva in dober organizator delavstva, zmožen položiti kavcijo. Ref ektiram samo na stalno in večje podjet e. Grem tudi izven Slovenije. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Kavcija/l 699. Priugotovljač (prikro je valeč) gornjih djelova cipela, samostal* ni radnik, strogo solidan — dobije stalno nam je; stenje kod Brače Sablek, kožara, Slav. Požega. 1685 Najnovejši epohalni izum petrolnfskn plinska svetili k ,AIDA* iJüO žarnico 200-500 sveč moči. Krasna bela Uit Neznatna poraba petroleja Sveil kakor elektrika! „AI D A" se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic, šol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma SVARC i drug " ZAGREB, Preradovičeva ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takoj prospekte! — !Najnovejša iznajdba! Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOC Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 in Gosposvetska c 2 (dforišče kavarne „Europa**) Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. 78-t Teod. Korn, Ljubljana Poljanska cesta št. 3. krovec stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vidovodov. Naprava strelovodov. Kc^aiške in k los Etne naprave Izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3-t za konserve. SSBBiBBSHtSE / @©QGXDQQGQG> KONCERT se vrši danes v sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure v restavraciji „Pod skalco" Mestni trg it. II. 4i6i Naznanilo. Vljudno naznanjava, da se nahaja zobni i Franio Radovan v LJubljani VII. Celovška cesta štev. 14 zobni atelje Ivan Radovan v LJubljani Šelenburgova ulica štev. 4/1. 15 ^15449 32 Stran 8. •SLOVENSKI NAROD» dne 6. junij* 1926. Stev. 125 DERW pisalni stroj je dosegel svetovni sloves. Hod 2,000.000 strojev v prometu In robi. — — riTriTriTri Pomivanje je za vsako gospodinjo in služkinjo najbolj zamudno in sitno delo. Tri To se olajša, če se doda vodi za pomivanje Tri Pranje in pomivanje krožnikov je igrača s Tri liaiiaiieii Trgovskega pomočnika v špecerijski in galanterijski stroki, samskega, ne izpod 30 let starega, z daljšo prakso, nastop s 1. julijem, sprejme Marko Rosenben g, Ljutomer. iros i i Najboljši šivalni strop In kolesa so ie Gritzner« Adler za rodbino, obrt in industrijo. Istotam najboljši švicarski platUnl stroji Dobled. Večletna garancija. Najnižje cene Tudi na obroke. Josip Peteline, Ljubljana« jjjgj Prešernovega spomenika ob vodi. Zahvala. Ob smrti nepozabnega ing. Janko Hainriharja smo prejeli loliko dokazov ljubezni in sočutja, da nam je nemogoče izreči primerno zahvalo vsakemu, kdor je izkazal pokojniku svojo naklonjenost. Naj jim bo zato izrečena na tem mestu. Poštbno zahvalo pa smo dolžni g. profesorju dr. Šlajmerju in ostalim gospodom zdravnikom za njih požrtvovalni trud, vsem da-rovateljem prekrasnih vencev, pevskemu zboru iz Škofje Loke, lovskemu društvu in gaslnemu društvu iz Selc ter vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 6. junija 1925. Družini: Halnrlhar, ObersneL 1717 zastopstvo: Lud. Baraga Teie^sso Se'enfcurgova ulica 6 ro-T ti™«!! J. StJepaSIn — Sisafe— liisnCi mit atepj ftžaHrvt n solnčaj. her tej sprthajalaja p alte fcpVnfc ti klAfip Ms ta nfio* Crn pas volčje pasme se pogreša. Odda ali prijavi naj te proti nagradi. Karlovska cesta 18. preponi Ja najbolje tambure, žici partitura, Škote ostale potreb-štine za sva glazbela. Odlikovan na pa-22-T liskoi tzlolbl. — Cjenlc) franko V Tomažičevi hiši Dunajska cesta št. § so z avgustom oddati skupno ali posamič poslovni lokali trg. družbe „Jadran*. Ogleda se jih lahko vsak delavnik. — Pismene ponudbe naj se puščajo pri hišnici (v veži). 5-tonski, marke Benz Gaggenau, dobro ohranjen, se proda po ugodni ceni. — Ponudbe pod „ZA-8665" na Pnbltdt&s d. d., Zagreb, Gunduličeva 11 1703 r Povečana, bigfjonttno prenovljena = zafntrkovalnlca = delikatesne in špecerijske trgovine Al. Sčurb, Dunajska cesta 12, se priporoča za obilen obisk. ■ it**.. Točna postrežba po zmernih cenah. 1715 Znižane cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, Jivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneum.atike. Posebni oddelek za popolno popravo emajlira-nje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. - Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „TRIB F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJubljana, ska cesta 4. 66 UNA" Karlov- r Sprejmemo zosfopnlKe za prodajo 2°|0 češkoslovaških državnih srečk v kraljevini SHS — Velika provizija! — Uspeh zagotovljen. — BanfcorsBa buča VasEiafa § Spol., Praha II.y Ječ iä ulice 14. 17C9 L J DHQBSaElSaiDEEliTlIIiEiQHBEIBE 15 letno Jamstvo najpopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezljivim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LUD. BAßAGA LJUBLJANA Šelenburgova ul. 6, I 219-l _Telefon it. 980. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja h-t :: premog s: iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks ca livarne in domačo uporabo, kovaški premog, Črni premog in bnkete V«C1AV. PROHETSI ZAVOD se PREMOG d.d. liaSlOV • « Ljubljeni, ■Ikloelcevs cesta 15/1 Mehanično umetno vezenje zastorov, perila, oblek bluz, monogramov, fino bele in barvasto entlanje, ažurlranje. MATEK&MBKFš, Ljubi fana. » - DALMATINOVA 13 - Vsled strokovnega znanja najnnejša zvisitev in brezkonkuren5 tn tt> Urejuje; Josip Zupančič« m Ze «Narodno tiskarno*: Fran Jezerack. — Za inaeratei del lista: Oton Christof. — Vsi ▼ Uubliani