‘SLOVENSKE NOVICE”' na Fran- List za Slownce i severozapadu Zjedinjenih Držav. izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO aa Caiametu, Mieti. NAROOM1NA ZA AMERIKO: . $ 2.00 celo leto .................. ...» 1.00 fa pol leta.................... ZA EVROPO IN PF.«» INOZEMSTVO j ..... * 3.0C-. &H 15 i.. T' ce 01l!,° ........... $ 1.50 ali & K« Posamezni iztlsi po 5 ct. NAZNANILA {advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračalo. DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo. V slučaju preselit^? ir- jedn-ga v drugi kra, naj se nam blagovoli naznaniti staro biva s topili, denar in naročllalnaj se dopoiiljajo pod Lftölovom : SloveniaiT^ublishing Co.. 211-7th Street. Calumet, Mich. “SLOVENIAN NEWS/ Published every Friday at Calumet, Mich, by «««“Slovenian" Publishing Co.,-211 «h St alumet, Mieb. The only Slovenk paper in the Northwestern part of the ü. S. of America. SUBSCKlr "'UN J2.00 per year. The best adverlisin> medium for Michigan inneeota and other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mtch a second class matter. Telefon 6J. WjlBII Hr HI UBiriU'WriMli1 mi I CALUMET IN OKULICA, J — Gospa ŠtorKlja oglasila se j» v sledečih slovenskih družinah, •los. D. in Marija Strutzel, Red. JacKet, pn n jih je pustila no.vo-rojenko Terezijo Elizabeto; Irank in Mary Gazvoda, Laurium, dar je bil prvorojencek Frank Rafael; Mike in Marija Stefan ich, Yellow Jacket, sta dobila v dar krepkega fantička Rudolfa Mihaela. Casti tamo! nič, kje. feKort),gotovo COSktì Ul . — Lokalna naborna komisija je izbrala devet mož, ki bodo odrinili 5. marca v 'Jamp Greene, Ga. Ti so: Wesley .Browning, Albert W. Reed, JUSE i’II JAD RICH ■ Leslie R. Lobb, Wilbert O. Larsen. William I . Kargala, Louis E. Marta, William J. Rowe in George V. Langen. JS’ado mestu i k je Thomas Kanones. — Zadn jo soboto jvi.deželni administrator kuriva preklical vse stroge odredbe glede kurjave kar se tiče okraja Houghton. Ud pon-aeljka naprej so vse prodajalne in obrtni prostori zopet odprti ravno tako kot so bili predilo je ta odredba prišla v veljavo. — Zvezini nadzornik živil za državo Michigan je izdal siedeči ukaz glede prouaje sveže zaklanih kokoši: Prodajalci ne smejo med II, febr. in 20. aprilom 1018 kupiti, pošiljati ali prodati . nobenih živili ali sveže ubitih kokoši ali piščancev. Kokoši, ki so bile ubite pred 11. febr. se lahko prodaja pošil|aali kupuje dej, 23. febr. Dovoljena pa je prodaja, pošiljanje ali kupovanje živih kokoši vls.vrho pridobivanja jajec. Veselite se kokoši, en mesec in pol imate sedaj praznik, mi pa — post. — V sotioto jutro ob 1. uri u-nirl je v bolnišnici na Laurium Rev. Albert Bartling, pastor nemške luteranske cerkve na drugi cesti, Laurium. Bolehal ježe od decembra meseca. Star je bil 4ö let. Bil je sin luteranskega pastorja v Clncagi in je sam kot tak deloval 2(5 let. Na Calumet je prišel pred devetimi leti. Zapušča vdovo in štiri otroke, od katerih je najstareji dovršil pred kratkim pastors k e študije. Pogreb je bil v torek popoldne, kterega so se vde-lezili vsi farani in drugi prijatelje pokojnikovi. SLOV.-k/NSKE NOVICE, Naznanilo. Vsem onim ki mi dolgujejo zai MAR 191 pogrebe in druge dolgove, tem po torn poživljam da blagovolijo omenjeno poravnati vsaj do zadnjega marca t. 1. Ako si bodem mora! iskati dolgove drugim potom ne'hode moja nego vsacega njegova lastna krivda Peter Madron ich Pogrebnik M c —Nenadoma je umrl v pondel- —Mrs. Ana Schneller in Mrs. Agnes Kern,ki ste prišli iz Clevelanda, Ohio,na pogreb svoje sestre Mary Wertin ste se v nedeljo večer vrnili na svoj dom. Miss Clara Wertin, ki je iz istega vzroka tudi prišla iz Clevelanda, ostane še nekaj časa na obisku pil svoji ma. teni. — Mr. Mike Fugi na. sin Petra in Katarine Fngina iz Nefr. towna, služi kot korporal v Stri« Samovi službi v 1. Provis. kompaniji 32 tega inženirskega regimenta, ki se vežba v CHmp Grant, 111. V soboto je prišel na obisk svojih Btarišev, a že v pondeljek popoldne je bil brzojavnim potom pozvan, da naj nemudoma odrine zopet nazaj v taborišče. Udšel je še isti večer. Po njegovem mnenju je vzrok tako naglega poziva to, da ho njegova kompanija kmalu, morda še’ta teden ddpotovaia proti vzhodu in od tod na Francosko. jek oDoldne, v svoji rezidenci na College Ave. East Houghton mnogim starejšim Slovencem na Calumetu dobro znani James V. Gaul. Že nekaj časa m bii pri najboljšem zdravju, vendar se je pa zlasti to jutro dobro počutil, ko ga Večni nagloma ppklice k sebi. Pokojni je bil rojen 1. 1853’ v Lacolle, provincija Quebec v Kanadi.Kot dvajsetleten mladenič je prišel na Calumet in je vstopil kot klerk -v Ed. Ryänovo prodajalno, kjer je ostal do leta 1907, ko je bila tvrdka razpuščena. Do leta 1913 je.živel še na Calumetu, v tem letu pa se je s svojo družino preselil na Houghton. Oženil se je leta 1882 z Margareto Ryan, ses-ro zuanega.milijonarja in predsednika.Amalgamated rudniške družbe, John D. Ryan. Poleg vdove zapukšča še pet odraslih otrok. Bil je član calumetskega odseka Range železnice blizu postaje Keavor. Po vsem soditi moral je biti zadet od železniškega motornega voza en čas po noči. Osobje železnice si ne more razlagati, kako da bi bil ta voz po noči na tračnicah, ker. V tem času sploh z njim ne obratnjejo. Serif iz Untò-nagon preiskuje vso stvar. Ponesrečeni ni bil v okolici znan, iz tega kar so našli lia njem, so sezna-li le njegovo ime in pa da je samec. /č— Grk Apostle Protogere, lastnik sladščicarne na peti cesti nasproti francoske cerkve, je jako obljuden in postrezi ji v mlad možiček Z vsakim se kmalu sprijazni. Tako je tudi skoro leto dan nazaj sklenil prijateljstvo z nekim Turčinom,ki sliši na ime Harry Krist. Ta je večkrat obisKal svojega grškega prijatelja v njegovi prodajalni in ga kot “prijatelja” tudi večkrat “napmnpal” za kako denarno posojilo, ktero pa je vjHno pošteno vrnil. Kar naenkrat pa je. Turku padlo v glavo, da bi bilo zanj najbolje, ake si posodi tako: da mu ne Lo treba vrniti. Zato si je izbral petkovo noč. Ukrog tretje ure-zjutraj je skozi stransko okno zlezei v prodajalno, pobral ves denar iz registra, nabasal si žepe z tobakom in candy in povrh še vzel seboj nekak “punch Board” z vsemi dobitki. Skupna vrednost “posojila” je znašala Kakih $150,-00. A zviti Turčin se ni doloro ve- O selil svojega plena invadi -ne svoje prostosti. Uko pravice ga je kmalu izsledilo. Nočni hlada. CALUMET STATE BANK BUILDING Važi ufožki, so pri nas na“dobrih obrestih, varni in zabeljeni. Uradniki- Thomas Hoatson, pred., F.J.Kohl-Haas, podpred., in Poslovodja. Walter Edwards, blagaj. Dan D, Maclntire pomož, blag-. Direktoriji. Thomas.H- Collins, Wm.J.Uren Thos. Hoatson, F- J- Kohlhaas. G.Martini, Joseph Bosch, Edward Clšeth, O. W. Bruns. S everas Gothard Oil (Severovo Gothardsko olje) znano- kot izborno mazilo Pri Obresti na vse hranilne uloge. crown GROWN FAMILY THEATRE, ! Y petek in soboto: Drobci žrtve Predstavlja Wm. Russell Musikalna Jaenette' V Vaudevilni Predstavi V nedeljo Henry Cary & Molly Malone v Broadwày’ski Nasprotovalci v Metuljevih Serialih V pondeljek Bluebird-seriali Vse ne enkrat- zdravljenju revmatizma, okor«“ losti udov, hrbtobola in krčev, p' je zelo uspešen lek, kojega nàj k; imela pri rokah Vsaka družijC Natačna navodila so označena na steklenici. Cena 30 in 60 centov. Na prodaj v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA GALBRAITH & McGQRMKt Odvetnika iztirjujeta dolgove, urat nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske |j stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich, Tel. 169 CROWN ORCHESTRA Sewniff—Laity, upravitelji. S* 8* Zf»] gß^g®®g!isa!!SE5K85g CROWN ^ Iščemo. — Mrs.Tos. Vertin iz os'tr.e ceste je šla na obisk svojih sorodnikov v Uhicagi. — V nedeljo,dne 10.marca obpol treh popoldne vršila se bo v cerkveni dvorani seja Slov. Narodu. Državljanskega kluba, k kteri so vabljeni člani, kakor tudi oni, ki želijo pristopiti k klubu.Ha dnevnem redu bodo letošnje spomia danske volitve in pa volitev uradnikov. K obilni udeležbi vabita Mihael Klobučar, preds. (Adv.) Jos. Wersehaj,tajnik. — Mr. in M^rs. Geo. Strutzel iz sedme ceste sta dobila od svojega sina Joe, ki služi v kompa- "Tii ji A michiganskega inženirskega bataljona, brzojavko: Srečo« dospel (arived safe). Ne pove pa Kolumbovih Vitezov in kat. bor- štnarjev. Pogreb bo jutri, v soboto iz cerkve sv. Ignacija na Houghtonu. Pokojni bil je mož globokega verskega, prepričanja, ki se ni nikdar in nikjer sramoval pokazati da je katoličan. Verski pljašljivei in omahljivci bi si ga lahko vzeli za. vspodbuden vzgled. Potrti družini izrekamo naše. iskreno sožalje nad. izgubo Ijubeži:ji-vega soproga in skrbnega očeta, pokojnik pa naj vživa kmalu rajsko vesel ie in zasluženi mir! — V Trnnountain rudniku je ponesrečil v torek jutro 46 let stan Charles Youlton. Rodatilo ga je padajoče kamenje. Zapušča vdovo na Angleškem.H Champion rudniku na Painesdale pa je bil ubit od padajočega kamenja 27 let stari, neoženjeni Einar Minkki-ia v pondeljek jutro. Nre zna se, ali ima kaj sorodnikov v tej deže. li. •— V Mass City bolnišnici umrl je v torek neki Lehto. Z zlomljeno nogo in notranjimi poškodbami so ga našli ležati v pon deljek jutro na tračnicah Copper ču vaj N i- kohtj Gor je namreč videl okro» iste ure na drugem vogalu stat) ne kega moža,ki je imel rumene čev Ije. Mož s takimi Čevlji prikoraka drugi dan k Svojemu prijatelju Grku v jirodajalno. Grk takoj obvesti policijo, ki prime Ijubeznji-vega prijatelja, ki pa seveda vse taji. Pri preiskavi njegove sobe v Central Hotelu na Laurium pa so našli vse ukradene stvari skrite pod posteljno žimnico.Turk je sedaj v ječi, Grk je pa vesel, da se je znebil tako dobrega prijatelja. In ker je Mr. Protegere,kakor smo že v začetku rekli,uljuđen mož, je vse ukradene stvari porazdelil. Zlato uro in dijamantne prstane iz punci)boarda je daroval nočnim čuvajem,gotovo in iz registra je po daril policijskim organom, ki so tata izsledili, skupiček punch boarda pa^je velel postati na Geod Will Larin. In seda j so vsi zadovoljni razna Harry K. rista,ki caka obravnave pred okrožnim sodiščem. — Ylaic ga je zadel, a vendar ne nič poškodovan. To je skušnja, kj jo je imel neki Henry U leans, železniški delavec Mineral Range družbe. Stvar pa je bila taka: Henri jeva naioga je, da sedaj po zimi drži premikališče (switch) na Sen ter -f un ction: blizu. Dollar Hay prosto snega. Ko je zadn ji peteir ravno prav vneto suažil, pride vlak in ker je bil stroievodja na nasprotni strani, ni opazil delavca. Henry se je sicer umaknil na stran, ko je videl vlak prihajati, a v zadnjem trenutku pa je opazil, da leži njegova lopata ravno sredi tračnic,:n meni nič, tebi nič s« stegne, da bi jo potegnil k sebi.e A piepozno. Vlak ga je zadel in vrgel na strm. Ko je stro.evod ja vlak vstavil in šel e potniki vred nazaj na kraj nesreče, so vsi mislili, da bodo našli razmesarjeno truplo delavčevo. A kuko' se začudijo, ko naš II enry lepo vstane in začne radovedno izpraševati, k ie Dobrega potujočega prodajalca, ki bi redno potoval po svojem okraju in razpečaval možke obleke Po POPULARNI MCE N AH $12-50, $15.00 in $17-00 kot pristranski zaslužek .Po gorenjem Michiganu, severnem Wisconsin in deloma po Minnesotskih o krajih je ravno sedaj je lepa priložnost pišite na: HAUOER= MARTIN CO., GRAND RAPIDS, MICH. MEHKE NEOPOJNE PIJAČE. Najbolje vrste, vedno sveže izdeljujemo pri nas. F. M. Kinsman, Bottling Works. /Tovarna 812 Portland St. Phone 787 gatygsiKaitagaEasEagaEa 1 “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” PREJ ALI K ASINE J ES si bodete hoteli nakupiti Električni likalnik« *NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. H oughtonCounty'EiectricLight Co S ééir ééé èèé **ré éèé èéè ééè èéé Crown Gledališče Prej imenovano “PEOPLE’S THEATRE i >> Začne poslovati na South Range z devetimi 5 ovojih slikami in Vaudevilnimi predstavami. Slike Annette Kellermen v Hčerki bogovov Sjike “Špijon” bodejo predstavljene ob četrteki h v 7 ovojih. Vstopnina 15 & 25c- INa South Range. fejnfr éééjééé é&jk ééé je njegova lopata. Poškodovan n; bil hič raznn male praske na sencih, odkoder je po malem kapljala kri. Zadel ga je namreč le sneženi plug, udarec ga je šicer vrgel na stran m ga za trenutek omamil, druzega hudega se mu pa ni nič pripetilo. Z zagotovilom, da je popolnoma cel, je blagohotno odslovil svoje obiskovalce in nadaljeval s svojim delom. — Clarence H.Oook, vodja znamenite C.& H. godbe od ?eta 1913 haprej. bo s prvim marcem resio, niral na svojo službo in se poda 'v 1 ortland.Oregon,kjer nastopi jednako službo. Mr. Cook je bile-jen najbolj delavnih vodij, kar jih je ta godba kedaj imela in ga bo težko nadomestiti. Un jè bil ki je vpeljal takozvane “open air*’ koncerte po raznih rudniških nase binali v poletnem času in ki «j0 privabljali na tisoče godbo ljube čib poslušalcev. Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. je jnajvečii na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoii se v slučaju potrebe, istotakoa krste in ženitnine- 201-6-cesta Tel-25 Calumet Mich- Nikola Cor zidarski podjetnik, 401 - 8th-i Elm Street. Phone 277 W- m ti se priporoča Slovencem in Et vatom za izvršitev vseh v zidarski ^ stroko spadajočih del, bodisi kamna, opeae aii cementa. Prevalile tudi vsakovrstna tlakovanji posebno obcestnih hodnikov walks). Dobro zadovoljivo delo janif* pri najnižjih cenah. Svoji k Svojemu! AKO HOCEŠ KADiH dobre smodke knpi si sim “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega vanskbga tobaka od THOS. ENTEMAfl ,oi1)1 400 Pine cest ——i Na Calumetu 24 let W. E. Sfeckbai Izdelovalec UMETNIH SLIK Cor- 5 in Oak cest® Psone 678-J. Calumet, l''ilTit I» »n bi 'Je »m 1» 1. bij Tli; ho, 'e r if ' Sveže sadje, Mehke pijače, candy in h' ne smotke. Sveži 'Tee Cream” vedno* logi. Pridite in prepričajte se- v! Piše Hr ;Hrt «John Qašpar° 316 - ŠESTA CESTA, Tel- »la. * ,0u ito- P0|,( *l: M' Richterjev Pain Expel^ z ^ > 0.«; ^lij, o tem preroku”,se razje- KiiifoV.^tesarjeveua sinu ne rilllO & odrešenika. Dalje pri- i ZADNJI PONEVI JERUZALEMA., | Zgodovinski roman. | Spisal J. Spillman D. J. I,«!, « wmm, 'mmmmm fi1 mi m m m mmmm snenm :m:'?iM v verige in zapreti. Toda Anan, sin Kajfov, je stavil se vse upanje v svojega naj-starejšega sina Eieazarja, ki je takrat dozorel v moža. ??iI je ponosna in junaška postava', da sodimi že pri dvajsetih letih poverili časno mesto poveljnika tempeljske straže. Bogata poroka Eleazarjeva bi morebiti rešila Anana iz rok up. nilcov. Eleazar je bil sicer ošaben in trmoglavca ne L>J ti nesrečni vran !” . rabi]«v deček je pod ohiast-gospoda,” konča be- ?ji« ^ pa zakaj ga nisi pripeljal j,djl In kaj Je s hčerko Id0 s licer ko m s .-oženj0111 raljl Sadoka‘',? Ilei je pri dee tu in mu streže. rse spodobi dobri hčeri. Bra-. j,, je lepa kakor jutranja u nad gorami Havrana. Moremo] gospodtpelje kot neves ( sVOj šotor o gospod pusti pri „ svo(e bodalo, kajti ne boš ! drugega sela,ki bi nesel tvoj jovor mojemu gospodu —mislil ;;iiiio, da ti m nič za nevesto sina, ker je najbrž že iz-' vi,a njena dota.” -Izgubljena 1” -1 seve, če je niso Rimljani o kičasti utaknili v žep, so jo uši jezdeci o pravem času po-vj v Metaniji—ne zate, ampak sušega šajka. ^ ju to imenujete vi bratovsko •m! Kajpak, kdaj še niso sinO-Eavaprevarili otrok Jakobo- l’o moji sodbi je bil Jakob tis-j je prvi prevaril našega očeta ira,čegar potomci smo mi, beli," ge zanieje sin puščave, [da bodi pameten—jaz še niti m, je li hčerka rabijeva med prišla v roke mojega gospoda, so Rimljani odvedli tudi Debro kupčijo bi napravili s prtlico iz rodu Levijevèga.’'’ hi nebesih ! tudi za to bi bil si; Flor dovolj zloben. Skoraj Al,da je on storil to, Kajti >'reč bi spravila kolesa v tek. Ao iz rodu Izraelskega je odbira jo za sužnjo prodal-to bi '“»alo najhladnejše starejšine v wi zboru; In njen brat, rabile, tudi m vaši oblasti'! Ti 0sicer pripeljal s seboj, ali nc h»- id" Odpusti, mali Benjamin je do-hranjen v šotoru pri samot-hastu. In šajk ti sporoča da ** slaviti pogoje, pod kateri-prišel rabijev deček v tvoje ■■““kor hitro bo ben dora osvo ^“Gio lora. Kaj je meni mar '!l,rA Naj le prejme plačilo "JJa Uuiaška in neumna de- ""°n ben Gioia, poglavar »tki' zveze! Najmočnejša ro-Nkfepkejši meč ako pride do 1 Rimljani vpraša bed- slabega srca, Zato je rad vzel za ženo Rahelo da bi rešil očeta iz zadrege in b’ rešil hišo propada. Rahela sicer ni bila lepa, a bila je plemenitega srca—liči enega najbogateljšili judovskih trgovcev. Toda zopet je zadela nesreča za nesrečo sina in unuka Kajfov ega. Rahela je bila brez otrok, m Eleazar si je tako želel potomstva!Bred pristaniščem Japo.se je potopilo šest ladij, z žitom obložejiili, iu z njimi skoraj celo bogastvo. Tako so boljmbolj naraščali dol goyi, in le z težavo je Anan od- vf’1' Sb bo že našel kak drug po-' ^ ena osebo več ali mani ’■re'” odvrna Anan. “Sporoč, Jei»u šajku in mu povej, da 01 »a dečka, če ne dobim äüstfe kot nevesto svoje. Iu- 'n brez rabljevega upli L 1)1 mogoče, l’onta in ''•h'n iz Berzije. Sporoči I., lriojiin prokletstvom vred ; ‘epllen s svojo malenkostno S^J°podira naše veliko de- AVauja. ■ L "prikloni in odide. e na deblo strebra, v dvo H podrtega, m premišlja ZHJ- Bonesrecen ben Gi-^ lahko prečrta vse njego Ie'n pahne lahko njegoVo Vti8 narod v nesrečo.Res je, ^Jal .Vratariodkar je bil Na "'iiorjen. je izginil ves 'z hiše njegovega očeta. a ,\0 "a hgovska podjeta so m l,;ua vse Kajfovo bogas- '^duhbvniško čast so vzeli 'Ul 'nožu; in mučil ga je Godlje,| ~ « Dasi že pada večerni miak neznanem popotniku, vendar, še lahko pogledamo v obraz. Kajpada! Mlad je, lep je! Le obleka njegova, ta se mu nič‘kaj ne poda. Vojaška Čepica na glavi pristoja mu še nekako. Ali vojaški rokavnik, ki mu greje prsi in hrbet- — tega niso UKi'oji-lizanj. Petelinje hlače zdrsami, krpami in votlinami oznanjujejo nam zaslužno m slavno preteklost. Nogi pa si je popotnik zavaroval s čeveljčki, v Katere je svoje dni menda kako gosposko ženišče skrivalo nežne nožice. Seveda so bili sedaj že drugič v cvetju, ti nežni čeveljčki. Ako še prideneino, da se je videlo popotniku za vratom nekaj srajci podobnega, dovršili smo opis n jegove obleke. In vendar ponavljamo; mlad je, lep jo, zale rasti, sorazmerne velikosti, močnih prsi), čvrstih mišic! Da ta njegov obraz! Kako pravilno se vrste in vjemajo posamezni deli! Kakor bi gledal kako stavbico mej natančnejše gotike! i\a prej daljšem, nego krajšem vratu ponosno sedi podolgasta glava, Katero pokrivajo gosti črni lasje, razlivajoč se kakor griva v pramenih po tilniku. Zaostren nos mu sedi sredi obraza in dvoje črnih oči j se mu blišči pod črnimi obrvmi kakor dvoje granatov pod prozornim steklom. Le preveč udrte so te oči, m vela lica, liki beli marmor, jem-ljo mlademu obrazu prirojeno, veselost in zdravost. A ta nedostatek nadomeščajo rdeče ustnice, za katerimi se bele Kakor sneg beli zobje, dalje pomi podbradek in črne brke, pod katerimi sedaj kroži pri jazeu smehljaj, sedaj se piker zasmeh poprijeinlje ustnic. In koli-korkrat se jih poprime, tolikokrat prileti izza bele zobne ograje roba ta kletev. V hlačnih žepih drži roki in hitro se pogan ja po blatni cesti. Sedaj pa'sedaj nevoljno stresne glavo, da se mu čepica še bolj pomakne na levo uho. Zakaj vsak čas mu stresa nadležna barja deževne kaplje po veleni obrazu. Dostikrat je- primoran potegniti iz žepa desnico, da obriše z, obraza sitne kapljice, obešajoče se mu po licih. -Naposled zagleda malo od'ceste nekaj hišic, v katerih se prikazujejo medle Inči. Iz lesene koče priteče majhen deček s koškom v roki. Moško se postavi na prag, ozirajoč se po'cesti, potem pa proti nebu. kakor bi se borei še kiyn napotiti na večer. Dopotnik je pač dobro vedel zs pot in znana mu je bila bolj nego dečku na pragu bi bil rad izpregovoril že navade. Zato se ustavi in dečka ; “Kant čega v si?” “Naš! Ce me vzameš okolica . Vendar tako iz pop raša bom pa vas “Na, sedaj sem pa zpedel,” zamrmra vprašalec, pristavlja je obhčajno kletvico. Vendar mu je ugajat ta odgovor. Kakor da bi deček vedel, da ga ptujec nalašč poprašuje, znal se je urno odrezati. Zato nadaljuje ptujec pogovor; “Kako ti je pa ime?” “Tako, da se nikjer ne zve.” Dopotnik se nehote nasmeje. Kako se pa pišeš?” “Tako. da me ti ne izbrišeš.” Ker vidi( da mu tako ne pride do živega, povpraša ga; “Kaj pa imaš v košku?” “Doglej, boš pa videl!” In predilo se popotnik spomni novega vprašanja, že ubere đežek pot pod noge in steče po cesti pred zvedavim ptnjcem. Naš znanec počepata nekoliko z nogama, kakor bi hotel deška za strašiti in doiti. A deček mu je že izginil izpred oči j. J.e objesten otroški smeh se čuje v daljavi. Dopotnik pa pospeši korake m smejoč se premišljuje dečkove od. govore. Spomni se svojih otročjih let, ko je tudi on tako-lo brezskrbno dražil pred domačo hišo ljudi. Stara pesem in vendar vedn o nova! Kmalu obstane mladi popotnik-pred veliko hišo ob cesti, kjer ‘Bog roko ven moli”. Znana mu Vse tako, kakor je bilo. Dinje bi bil šel najrajši podit najjirvo drzno mačko, kakor jo je včasih podil okrog hiše. Dogrešal jra je vendar le kolo- || vrata in pri njeni male V.enske živih očij in pridnih rok. Tudi' očeta ui videl sedečega na zapečku. A na pol se mu kmalu izpolni bol j radovedna nego srčna želja, Hišne duri se odpre. Zenica živili očij in pridnih rok stopi v izba. TaKOJ ji obtiči jiogletl v oknu, skozi kotero se kaže človeško lice. “Ce te mika biti pri nas, pa'sto pi noter! Kaj zalezuješ hišo?” Človek pod oknom se zasmeje prav iz srca. A Čerin že laja zu-nai hiše in se zaganja v jinseleh. “Oho, Cernii), le počasi! Kaj me več ne poznaš! Kaj me vec ne poznaš?” oglasi se nenavadni vasovalec. Takoj začne pes cviliti in se dobrikati. Spoznal je prišleca po glasu. Zenici v hiši se čudno zdi, da je pes nenadoma umolKiiil. Utopi v vežo. Ob jednem se odpro vežna vrata do kraja, in spoznata se -— mati in sin. “Uobbr večer, mati! Ali večerjo kuhate? Le še nober kos vrzite v pisker! Lačen sem kakor pes in žejen kakor goba.” “Kaj si ti. Cene? Mhe! Kdo bi si bil mislil? Da sedaj-le? Stopi no v.izbo, da te vidim, kakšen si! “Kaj pa je za večerjo?” “Ječmenček sem pristavila in prešičje uhlje sem ukuhala.” “Kje pa so oče?” popraša sin mater, kc stopita v izbo. “Uh, kakšen pa si, Cene! Ves premočen! In pa take vojaške cape imaš na sebi! Kaj nisi drugega prinesel s seboj ?" “Kje 30 oče, vprašam !” zarolui Cene naženico, ker mu ne odgo- je ta hiša le predobro! Kolikokrat je bil n jen gost, kolikokrat je polival v nji nedolžno mizo z božjo kapljieor kolikokrat sta ga “sekala” z očetom pod to streho! Spomin. obletavajo njegovo dušo, tako sladki, a vendar zan j tako otožni! ivi rak mu leže za trenutek na obličje in robato se poslovi od hiše, iz katere se je čula vesela govorica. Dač bi W1 rad stopil pod streli o Saj je bil potreben. Ali ta suša, ki je razsajala po njegovih žepih, to ga je gnala dalje. Že ga je obletavala ptica-izkušnjavic.a, da bi potrkal na vrata in se pridružil veselim gostom;pa ptici-izkušnjavi-ci so oile peruti porezane. Da bi bil brez cvenka stopil v gostilno' ni mn moglo v glavo. Sram ga je bilo. “Se četrt ure in — doma smo,’, misli si Da bi si udpodil otožue Izkušn jave, začne prav strastno žvižgati in brlizgati, da se mu je sova oglašala v bližnjem skalovju. “Brešmentaiia sova. kdo te je klical? zadere se na ponočno ptico. Nato jia začne petu .laz sem pa fantič mlad, Dijem ga jako rad ; D’narcev če tud’ nimam — Žvižgat’ pa znam. Neka prijetna zadovoljnost sede v-srce mlademu priliajalcu . Dopisati se ne da. Le tistemu je znana, kdor jo je že občutil. Cez tri in pol leta zagleda zopet tisto hišo, kjer je zagledal luč življenja. Vse je še tako, kakor ja bilo. K oknu pristopi in jvogleda v hišo. N a žici visi od stropa svetilka z velikim otrinkom in širi svoje medle žarke na okoli. Do peči leže poveznjene sklede, izza peči pa raznolika oblbka. Ob steni stoji široka m visoko postlana postelja, na nji se preklicujeta dva mlada mačka. Kri peči se greje dolgonogi. “Čerin” pasjega plemena, pod pečjo ščebetajo jesenska pišketa pod perutmi ošabne koklje, in na klopici ob peči sedi tigrasta stara mačka ter pomaka svoj gobček v skledo, napolnjedo z mlekom. von na vprašanje. ' V tem pa je prišlec že zlezel za peč, zagibal parkrat z nogami in gosposki čeveljčki so zleteli po izbi. “I, saj veš kakšen je oče! Saj ga ni nikoli o pravem šašu domov. Menda •likof pijo pri Gregcit.” Tako luti tolažit ženica sina. “Srajco mi prinesite, da se preoblečem! ’ “Le malo potrpi, Cene, da popravim luč! Saj imam v skrinji še shranjene tvoje srajce. Drazniško obleko imaš tudi še vso, kakor si jo pustil, ko si šel iz doma. Za liceo] pa obli] te-le očetove hlače in rokavnik. Dobro bo.’ in žena potegne z drugega konca peči očetove hlače. ••Le prinesite mi mojo oobleko i iz skrili je!” “Saj nocoj ne pojdeš drugam kakor sjiat. Kaj ti bom nosila praznično obleko!” “Ce pa rečem!” — odvrne sin osorneje, in mati si ne upa ustavljati se sinovi želji, Doznala ga je. Iz skrinje prinese obleko. Cene jia zlezo izza jieči in se preobleče. “Le brž prinesite večerjo”, opomni starko, ki takoj izgine v k ubili jo. Sedaj je bil Cene ves drugačen človek. Obleka dela človeka, pravi pregovor. Čedna obleka mu jo , pokrivala čedno telo, in vojaška čepica je pričala, da je jinšel^od vojakov. Tam raz okno vzame zrcalce brez okvirja, zadovoljno si počeše lepe lase j io sredi glave, ua tilniku pa si jih parkrat prerije s prsti, da so mu štrleli po koncu za višnjevo cepico kakor razsrjenemu ježu. Al ati jiostavi večerjo na mizo. Cene sede takoj in v slast mu gre gorka večerja, “Ali st že kaj molil?’.’ povpraša mati skrbno, sedajo na drugi konec mize in polagajč palet- svoje desnice na čelo. “Tega sem se odvadil". odvrne sin ravnodušno. Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ah nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo dà jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, Obleke od $13.50 do $32.50' Vrline suknje od $13.50 do $32.50 VERTIN BROS. & CO. -e*1 Svojim cenjenim gostom in odjemalcem naznanjam, da £,,r' sedaj začel točiti fino lahko kalifornijsko vino lastnega lanjskega pridelka po navadnih cenah ter vabim uljudno vse prijatelje pristne domače vinske kapljice, da se pridejo prepričat Mihael Klobučar- 115--7- cesta- Calumet. Najbolja zavarovalnica proti požaru je Finska vzajemna zavarovalnica y Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnosti. Preči taj te sledeče stanje družbe, dne BI. decembra 1915; Imenitelji /.»varovalnih polic .............3.077 Zavarovalnina.......................$3,161,486.44 Izplačane požarne škode ............. 125,577,18 I/.placane dividende elanom Gotovina ....................... .... $253,323.08 ......$156,911.98 DIREKTORJI: Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. JohnAVaat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I $ W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I ohela In William Johnson, odbornika. j Ali ste že zavarovani proti ognju? Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! J t i Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. i * i S. C. Ghynoweth Insurance Agencyi j Valerji iz gumija, posebne vrste. Garantiran za tri letno družinsko rabo. Kolesje zaprto da prepreči olju za- mazat da ne pride do gumija. Nar j en je iz najboljega trdega lesa,v naravni bar- vi. Imamo v zalogi raznih družili zvijalmkov. katere zato j)fiporočamo ker vemo da Vas zadovoljijo. 5°Jc ako kupite za gotovo. KECKONEN HARDWARE CD. Telefon: 163. Peta cesta, Calumet, Mich. Naši zastopniki v Minnesoti* okolico G. O. B. 883- okolico: G 805 Faya Za VIRGINIA in okolico; G FRANK HRVATIČ, 412 Center. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB D ETRI O, D. O. B. 046, i Ihisliolm. Za GILBERT in JAKOB M UH VIČ, L Gilbert. a a E VE LETU in JOHN AHČAN, Road Eveletl). . Za MCKINLEY G. JOHN DER KO, Coal,Box 84 Mc K i ji ley. Za Bi VVa BI iv in okolico: G. JAKOB DELAK. Biwabik. Za ELY m okolico: G. JOS. J DESÌI EL, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih o to priporočamo. t Razširjanje naše trgovine po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemmkoy. Ni vam treba iti drugam pri nas dobite pristni -kranjski brinoyec, slivovec, Barag« grenko yino in vse drugo, želite v tej vrsti. Pišite, ko naročate, sionsko. SLOVENIAN LIQUOR CO., JOLIET, ILLINOIS in okolico .(Dalje prihodnjič.) PUTE PARK IN ELITE PIVO. Upravnistvo Slov. Novice. NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah pri H- I3. Murphy j Calumet “Granite & Marble“ Works Tel 400 Oak St- 678 W- Calumet) Mich ROJAKI Ali ste že keđaj poskusili “PARK PIVO?” Vprašajte izvedence in oni v, / ' . Vam bodo potrdili, da je PARKOVO ,\ a V. n “BIAITE PIVO” najbolje in naj okusne j e. Prepričajte se sami! Dajte nam naročilo! Rčtrk: Brewing Co. ^ALCME I , MICH. Poleg Godfrey skladišča. ________________ TCLBPom1 221-pi. SLOV. KATOL PODP. DRUŽBA, Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. ULAVNI URADNIKI: ■ Usedliik: Joha Spreitzcr, 218 Oak St----Calumet, Midi. J’odpi'tìds.: John Gazvoda, 509 Tam.'-St_Laurium, pa j n i b : Matli h. Kobe, -120 7th St..'Calumet, 11. taj.: Jos Ii. Sedlar, Lindiii LakeAveSt. Laurium ’ ßlaga.1 n i k ; Mihael Klobuehar,115 7thSt. . . .Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,..........Calumet, ” ■ N ADZ,OHR 1 KI ; joha D. Puhpk, 2140 LogSt......... ......Calumet. Mich. John Gosenca, 4055 Klm St................. Matt Sustarieh, Osceola St............Laurini» i^OROTR LODBOR. John Šuštaršičih, 420 Osceola St. Laurium, Mich. Matt Straus, 2409 li St. 9 Calumet jos. Vardjan Dollar Raj, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na Klavnega tajnika družbe. V&E denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje. člani Katoliške Rod porne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Drnžbino glasilo so'“Slov Novice.’' Odgovarjam kratko: Do sreče jridemo, ako se trudimo za k recti; do kreposti ) pridemo, ako as dilli ali naša pamet vlada telo. Življenje je pedobno morskim Wem. “Kakor morska voda. ka-krse izpuhti v visoko nebo, pos-sladka, tako .je tudi v življen-js, pravi Viktor ilutro. Resnične ’•«le! Da cenimo žjvljenje, ki je Wo težav m bridkosti ],.da spojeno svoje bitje, ki je polno Mbostij in liepopolnostij, moramo topnti peruti duha m se povzdig-ll!inad zemeljski prah . Duh mo-**vladati telo, ne sme pa telo vla-■Hduše. A ker so telesni nagoni nego so duševne sile, za fviduhsam ob sebi nikoli ne Zavladati telesnih sil, ako bi *e'lohil pomoči. To pomoč nam Vzgoja: vzgoja povzdigne du-“!n varuje telo, da ne podivja. Kako pridemo do sreče? -Spisala Pavlina Pajkova.- prizanesljivost, ako jo natanko preiskujemo, pogostoma ni drugega kakor mlačnost. Človek, ki ima predobro srce, ima navadno sicer objla čustva, a premalo razu ma in premalo krepke volje. Tak človek je mehkoben in 1 pibezniv,a ob tem tudi lahkomiseln. Njegovo mišljenje je površno, v njegovem značaju vlada sebičnost, njegovi naravi nedostaje neomahlji-vosti. Kn fra- pposti duše so različne in °postevilne. Omen jam nekatere iric“03t, usmiljenost in K skro soeut. milost in vernost. Po-^ jQ vera je duši vir čiste sreče; se omaje vera, ki napaja F0'tudi duša omaguje v krepos-■ Ruša brez vere je «ija. je- S človeštvom sonatiti, človeštvu pomagati — prevzvišeno čustvo! Poleg tega ima človeška duša samo užitek od usmiljenosti; tako n. pr- daje čista ljubezen do bhžfj njega že sama po sebi užitek duši. Kadar smo usmiljeni, skoro bolj osreču jemo sebe nego onega, komur smo izkazali prijaznost. Pravičnost je krepost katera bj i morala zasledati prvo mesto tako v javnem, kakor v zasebnem življen ju vsakega človeka. 4n vendar -— pravičnosti skoro ni več na svetu. Ud domačega zatišja, kjer sa jedno dete srcu bolj prikupi kakor drugo — dasi hi imelo drugo za-radi svoje krolkosti in ljubeznivosti več pravice do naše ljubezni —,' tje do glasnega šuma javnega življenja, dič kakor osebna nagnjenja, površni razsodbi, mnoge krivice! Koliko bolesti in koliko obupa izvira iz krivice! Koliko veselih in blagih duš je krivica pre-menilav odurne in nezaupne ljudi! Izmed sto moških, kateri zaidejo s pota poštenosti, bilo .je najmanj devetdeset pahnjenih v prepad po trdi pesti krivice. Kaj pa skromnosti Oj, ta prelepa čednost, ki pomenja nepokvar-jenost, neprikritost, preprostos t v mišljenju, dejanju in govorjenju; kako si vedno redkejša od dne do dne! Skromnost je nežna prija tel, jica duše. katero uči plemenitosti v vseh slučajih, odvračuje od svetovnega meteža in od podlega prilizovanja. Oseba, preveč nakičena žali vkus: lista, iz katerih besede neprestano vro, so nadležna. Radodarnost, ki deli svoje darove skrivaj, je mnogo vrednejša kakor tista, ki razsiplje z glasnim truš- podporno Slovensko - katoliško društvo SV. JAKOBA. št-. 2- S. K- P. Družbe. « Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društv« na Laurium. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne dvorani Gosp. Johi Sustariclia na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1918 Jakob Veiti n, Josip Režek Oos U. Sedlar John Šuštarič, predsednik. podpredsednik tajnik blagajnik čem. Preprosta besedica “Ja” nam ODBORNIKI ZA 2 LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec. ODBORNIKI ZA ENO LETO: John Gršič, Jos, Vogrin, PaulMajerle, Jos. Žaleo Maršal: Matija Stubter. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: Jobu Šuštarič za Laurium; za Raym^aultown m okolico, M artin Stran s za Red Jacket in okolico Anton Udovič Društvo sv. Jožefa št. 1- S. K. P. Družbe na CALUMETD. Uradniki za leto 1918. redsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, John Sterk. Tajnik in zastopnik, Louis Gasvoda Podtajnik, Frank Vesel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: John John Gosenca Math F. Kobe, Pechauer,“ in'Math Pipan. Odbornik! za eno leto. John Gazvoda^Ios. Seheringer, Jos. D. Grahek. Nick Mrak, Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Slovensko neodvisno društvo podporno Sv. Mihaela Bolniški obiskovalci so: Vslučaju bolezni plačuje druftvo Bolniške podpore po Sl.00 na dan za dobo d mesecev in nadalnih o mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec Cela smrtnina je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati- Nadalje plačuje družba tudi razne pošaodbe kot izgubo rok, nog. očes i. t, d. Pristspnina znaša sedaj samo $3()0, Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali smrti. Za iiadaina pojasnila in potrebne listine se obrnite na taiuika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet Mich. K. obilnemu pristopu vabi Za Red Jacket, in Newtown Math F. Kobe; Yellow Jacket, John Gosenca Blue Jacket, Albion Joe R. Strutzel; Za Stari Tamarack in TamarackNo.S. John D.Grahek; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbauitpwn: Frank Vesel; Za Osceola: John Peéàuer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. na Calumet. Mich. 'Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seie se vrše vsako četni» nedeljo po prvi maši v cerkveni dvo«»y- URADN1KI. Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik, Michael Mervič Tajnik, Jos. Ovniček, Podtajnik, John Klobučar Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Louis Gazvoda, Matt Stoper, Lot?i Šimec, Jos. Klobuchar, John Gosenca Andrej Gumbić in Jos, Novak, Jos. Gas voda. Vratar in maršal, Leopold Rotar. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Rej, Blue in Yellow Jacket. Tamarack, in za okolico, John Gosenca 4055 Elm St., Yellow Jacket. Laurium, Raymbaultown in Osceola in Jkolico; John Gazvoda, 509 Tamarack Str. Lauriam. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 ua mesec bolniške podpore. Vsmrtmne plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te prilike ter pristop te k društvu I K obilnem pristopu vabi ODBuR. Odbor- ^aterH omenjenih krepostij pa ‘.•^potrebne j da za srečo? Nikar “e trgajmo, ampak recimo, da "i0l'a krepost družiti s krepostne morem si misliti blagega . ?B^a> Ki bi ne bil tudi sočuten, m s Ctìl1! skromen. In kdor je za-I,r4vićeu, ta je tudi blag, skro-;;ti in 'd trdosrčen. Redki so J1-da oi u. pr. blag, pravičen ^ eii °e bil tudi skromen, ali pa "Skromen ne bil tudi blag. "Rodi «Sti se pa večkrat,da ne znamo toti. tesniče od navidezne k re bla- , Kolikokrat imenujemo «•;; i. ,.t ' *'ar je bahotost: pravičnost, . K sebičnost: skromnost, kar je i “0st! Maj v majhni primeri ^■ein svojo trditev ! ^ as znanec ima dobro, blago ^°Reno prav zlatega srca. kakor Ugtavlja moževi besedi, niko to'B zaradi razposajenosti nikoli se ne prepira s posli;! ako povprašamo moža ^ 8recen ž njo, utegne nam reči 1 h............ Hi °’ k0r 11-J6 z,ato srce’ ° je to? začudi se morda rtR°3t, njena voljnost, njena Zenska torej z zlatim-srcem ima sicer za rodbino veliko ljubav, a redko kdaj z-na umno voditi gospodinjstvo, krepko vladati radbino odgajati otroke. Zaradi mlačnosti je preièna, da bi odločno postopala s posli, preobčutljiva, da bi otrokom odrekala nespametne .želje, rajši jih pusti, da rasto kakor rastlina raste nezavarovana proti vihri. In tabo sò blagost, sočutnost pravičnost, skromnost in kar je drugih jednostij take ž.enske, ničeve, ker nimajo ne podlage, ne zveze med seboj. Kako nesrečen je oni-le.mož! vzklikne kdo pomilovalno. Ženo ima, ki doma vladari. V hiši se čuje samo nje glas: sedaj kara mo ža, ker ni o pravem času prišel k obedu ali večerji: sedaj svari otro-srce brez [ua, ker je pohajal po ulicah: sedaj zavrača služabnico, ker ni prav storila. A če vprašamo moža same ga, je-li stečen v zakonu, prikima nam zadovoljno. Zakaj? Njegova žena Njubi hišni red in želi, da jo tudi mož v tem podpira. Gle^, kako snažno in redno ima svojo hiši co, kako vkusno opravljen prosti obed, Itako ga čedni, zdravi, dobro vzgojeni otroci navda jajo s pono. som! On ve, da ima v svoji ostri in navidezno odurni ženi milo družico in razumno prijateljico, k' ga umeva, ki ga ceni, m mu nemalo-kdaj pride na pomoč z modrim svetom. On ve, da žena iskreno ljubi otroke, če tudi s pazno in resno ljubeznijo: da je pravična s posli, če tudi ostra in natančna. Njegova žena nima sicer “zlatega srca”, a zato pa obilno srca združenega z razumom, katera delata) da je ona — dobri duh njegove hiše. Kreposti take ženske so prave iireDOsti, če se tudi ne zde take. Jednako bi se dalo pokazati, kdaj so in kdaj niso osrečevalne druge poprej naštete kreposti. Ne bomo se pri njih mudili dolgo. Usmiljenost in sočutnost je krepost, ki človeka najbolj odliku dela slajšo vsbigo, kakor dolgo pritrjevanje: preprosti “ne” - nas včasih bolj prepriča, kakor dolga vrsta zanikajočih besed. Krepost, krepost, kolikor si lepa, toliko si težavna! A prav zato s toliko dragocena in vzvišena, ker Ite ne dosežemo z lahka, temveč z neumornim trudom, z vstrajnim prizadevadjem, z zatajevanjem. Zato pa nam krepost dela življenje sladko in veselo, bodisi, da nas tudi tare kaka nadloga. Umetnik, ko se uglobi v svoje delo, ki se navdušuje za plodove, svojega duha, čuti se srečnega in pozabi deloma de je trpin. SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV Svečenik zdravnik učitelj, dr žavnik in drugi voditelji človeštva ki se zamaknejo v blagi namen svojega poklica, zabijo svojih težav, ne menijo se za nehvaležnost. Pred njih duševnimi očimi se jim smehlja bodoči sad njih požrtvo-vanja, in ta sladi truiapolno njih življenje. Rekla sem: kar sladi njih življenje, ne mislim pa, da jih jiopol-noma osrečuje. Ne, zakaj popolne srce ni na tem svetu, in ni jo stvari pod solncem, s katero bi si priborili stalno zemsko srečo. Srečo primerjam mesecu, ki se blišči ima svojo redno mesečno sejo vsako druga nedeljo v mesecu oq 2 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1918. DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. Društvo sv. Cirila in Metoda št- 9. v Calumet, Mich. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1918. Pred: Jos. B. Metesli. 61 Mine St. Podpred: Jos. Bahor. Store St. I. taj: John D. Judnich, 4837-Elm St. II. taj: Mat Kobe Jr. Blagajnik: Jos. Gorshe. 4353 Pine St. BOLNIŠKI OBISK. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket: Ravmbanltown in Swedetown» John Judnich 4337 Elm. st. Za Osceola: Jos. Bahor, Store St. K obilnemu pristopu vabi ODBOR Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbenc ml. « Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John »Musič, Frank Plautz in Mihae) Žunič. OĐBORNIRI ZA 2. LETI. John R. Sterbenz, ml., John Turk GeorgeKotze. - Porotni odbor Michael Sterk John Šuštarič in Frank Benčič. Poslanec, Math F.. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar. Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket,^ Yellow Jacket, Blue Jacket in Npwtpwn: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbaultown Osceola Swedetown ::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Spadajoče v J. S. K. J. mia svoje l-edlio zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, ločno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. -Jožefa. Uradniki društva za leto 1918 so Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos.Plautz ml. Prvi taj. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: Joseph Koss. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETI: John Ilenich, John Gosenca, John' Starc, Odborniki za DVE leti Peter Mihelich Martin Straus Jacob r Kaučich. \ Maršal in Poslanec: Jacob Banovec. v slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje v slučaju bolezni $U in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, zsr izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa /.amorejo svo jo bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. potoku. Ne moremo ga prijeti, ker je samo odsev meseca, (Tiščečega se na obzorju. V trpkosti svojega mučnega življenja hrepenimo ved no po sreči: doseči je ne moremo, ker je samo'odsev od zgoraj. Ne tecimo torej z neutešljivim hlepenjem za zemsko srečo, ki je nedosegljiva; pač pa napenjajmo svojo voljo in svoje moči za Večno srečo in da nam bo življenje sladko. Kreposti nam pridobivajo srečo kolikor je moremo doseči na zemlji. — Ne morem pa tukaj prezreti nekaterih pomočkov, ki nas razveseljujejo in nam ugajajo, če tudi ne do cela osrečujejo. Za Zimo. In čas prihaja zaoskrbitev obleke in velike suknje, za vsaki dan mrzleje vreme. Moder mož ne čaka zadnjega trenotka nego se preskrbi začasno. Pri nas imamo lepo zbirko Jesenskih in Zimskih uzorcev. Pridite in ogljte si jih. Postrežbo in cene Vam jamčimo v zadovolnost- Sta* roznani Vaš TONY GREGORICH. 315 Sesta cesta, Calumet. lüTASOlIJ EH A LETA ISTO. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdelen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. “Naročite se na Novice« Slov, Prištedite 9 in pol c Pri nakupu Vedno zaneslivih Odgovi na uganke zadnje štev. I, Poštna znamka. II. Grablje. III. Pek. IV. Krsta. V- Polg. VI. Zemlji vid. CASCARA INQUININE Brez povišanja cene tega čel 20 let obetojeceg zdravila 25c za tablet. Računite t jceno in spre viteli bodete da si prištedite 9c prinabavi Hill’«. Katera ozdravi prehlad v 25 tablet za 25c Po vsih Lekarnah. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. na-mestnik. INaše geslo. Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaitegse]v Peninsula Meat Market VOGAL 6. IN ELM CESTE. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. MINNESOTA Eveleth. — Pri redni mesečni seji mestnega odbora bil je predložen nov zakonski načrt, ki prepoveduje, da bi nobena trgovina ne smela biti odprla o/! šeste ure zvečer pa do četrte ure zjutraj, Izvzete naj bi bile ie sledečo obrti: restauranti, pekarije, lekarne, sladščičarne, tobačne trafike, popravi j al nice motornih voz, sladoledni parlerji in cvetličnjaki. Trgovci in obrtniki so splošno naklonjeni novemu zakonu 4n ni skoro dvomi, da bo pri prihodnji redni mesečni seji dne 5. marca potrjen in sprejet. Cohasset. — Alex Dunn je prejel žalostno vest, da se je njegov sin Alex ini. nahajal na ponesrečeni Tusca-niji in da se pogreša. Skoro gotovo je utonil. Biwabik. — Miss Kelly Stopnik iz Two Harbor je prišla za nekaj dni na obisk svojih starišev. Hibbing. -Smrtno se je ponesrečil v Hull Rust rudniku zadnji teden 86Iet stari, oženjeni Al Gibbs iz Ish-peminga. Mich. Delal je na parni lopati iz Katere je po neprevidnos ti padel. JLtazbil si je lobanjo. Fre-i|»lj«li so ga v Hood bolnišnico, dej er je ležal v nezavesti, dokler ..ga ni smrt pešila. Virginia. — Kolikor je znano, je naše mesto izgubilo dosedaj 3 svoje domačine v svetovni vojni. Walter Abeli in je bil na ponesrečenem transportnem parniku Tuscania ■in je med pogrešanimi, losepli Hurt i’ratt je bil ubit na Francoskem še leta 1914, ko je služil v rnskeni kanadskem regimentu in •pa Geoì'fry lioper, tudi ubit na -Francoskem. — Dober lov je napravila policija, ko je udrla v prostore Lazo Hozovicha na Teverm- Zagrabila je sedem junakov, ki so igrali ■“etud poker”. Vsaki je plačal $>10.00 in stroške, lastnik Bozo-vicli pa lahko izgubi svojo ličen-co. Cbisholm — Kegistracija za posamezne urade v mestnem odboru je jako malo živahna. Za odbornika za dve leti se Je dosedaj oglasil Eli Danculovich, ki je kandidiral že pri lanskih volitvah. Celi stari mestni odbor se bo baje ta teden registriral za zopetno izvolitev. Dosedaj so prijavili svoje kandidature sledeči; za zapisnikarja William Williams, J. J fetukel in **h®»cge Ilice: za blagajnika John McDonald, Lorene Faskvan m John iviovnn; za Odbornika Eli Danculovich, za policija Fred -liavšel. — Mestni dolg je znašal 1. febr 'PP poročilu zapisnikarja nič več m nič manj kot 468,061.60 dol. V blagajni se je tedaj nahajalo gotovega denarja 15,108 73 dol. Mestni dohodki od 1. aprila lanskega leta naprej so bili sledeši Od mestnega sodišča Sl.248.26 iz «apisinka rje vega urada |4,946-95 «a vodo in luč $10,090.18 od «krajnega blagajnika 1334,367.83 od državnega blagajnika 1164.66 Mestni blagajnik je imel na roki i. aprila 19ii $6,446.1)0. torej so »našali skupni mestni dohodki $358,433.59. N a obrestih se je plačalo 135,848.43. — Politični kotel za spomladne volitve v Balkan townshipd še ni začel vreti. Dosedaj je prijavil edinole John Požar svojo kandi naturo za zopetno izvolitev za .township nadzornika za tri leta. Doveri se nekaj,oda bo Joe •S clini al zel kandidiral proti njemu-' Vest se ni potrjena. Grand Rapids. —Ker je baje nagovarjal, da naj mladi možje ne vstopajo v zvezino vojaško službo, bil je ure-tovan neki Alex Čarno, ki se sedaj nahaja v okrajni ječi, pričakujoč obravnave pred veliko poroto, ki se bo sešla 19. marca. Specifična obtožba se glasi, da je prigovarjal nekemu Štev Wrozékn da naj ne gre delat v zvezine ladjedelnice. Sodnik Husom ga je postavil pod 12.500 varščine. Čarno je živel v Grand Ràpida več let. star je 28 let. V letu 1914 je pro-stovoljno vstopil v mornariško službo, od koder je pa že čes en mesec dezertiral. Ril je že večkrat aretovan kot dezerter, toda vslej spuščen zopet na svobodo, ker je od vlade določena nagrada od $50.00 bila premajhna, da bi se stroški vsaj deloma mogli pokriti. Aretovanec je član zloglasne 1. W W. unije. Iz Avstrije. Znamenit članek o avstriji- (Amerikanaki Slovence) Naslednji članek je prišel po posredavanju kongresnika Mr. Babatli, ki je zagovarjal v zbornici avstrijske Slovane, ki so še sedaj nje podaniki, v uradni zapisnik ameriškega kongresa. Ta članek o Avstriji je napisal Ćeli Jaroslev F. Smetanka ter dokazuje v njem kakšne kr vice morajo prestajati avstrijski slovenski narodi od nemške manjšine, vsled česar streme vsi po rešitvi izpod tega krutega jarma.NajUoljše jamstvo za bodoči mn Eviupe bo, ako se ta policijska država čim prej razruši v prid narodu, ki jo tvorijo. Članek sa glasi : Temelji današnjego avstri jskega avstrijskega cesarstva so bili položeni leta 1526, ko je Ferdinand kateremu je njegov starejši brat Karol poveril Habsburške pokrajine ob Donavi m v Alpah, pnše na prostol Oeške in Ogrske, ki je prazen radi smrti njegovega svaka ima poleg omenjeinh povrne le poljsko-rusinskepovmee v Galiciji iii Bukovini na severo-vzhodu in manjše province na jugozapadu kjer prebivajo!talijani,Slovenci in Hrvati.Dve turški provinci,katere jeA vstrija anektirala,so čisto Šrbo. Hrvatske po plemenu iu jeziku. Eno dejstvo nam je jasno, potem ko smo precitali postanek in narastek Habsburškega cesarstva namreč, da ta velika sila, ki je druga po velikosti in tretja po številu prebivalštva v Evropi, ni produkt ekspanzije enega samega naroda, ki neprestano zaseda nove prostore in asimilira nove ljudi. Narodi, katere so Habsburgovci prisili li pod svoje kopito, še vedno eksistirajo, so polni energije, zavedajoči se svoje posebne narodnosti, željni da bi živeli po svojih narodnih šegah in običajih in borili so se ostro proti vsem poskusom, da se jih naredi za Nemce in Mažare. Dinastija bi se lahko ohranila m razni narodi bi 'se vsakemu narodu dovolila enaka prilika za napredek v najširiem pomenu avtonomije.Toda dinastija je .bila nemška. Do leta 1866 je habsburška dinastija imela svoj eil], biti glava nemškega cesarstva, vsega nemškega naroda in habsburške pokrajine bi tvorile le en del nemškega cesarstva. Ko so se pru-ski kralji vsedli na mesto A vitri ] -cev pri vodstvu Nemčije, tedaj se je Franc Jožef nekaj časa obotavljal in je bil že pripravljen spremeniti svoje cesarstvo v federativno skupino, kjer bi imeli vsi narodni enake pravice, toda namesto tega je, naredil kompromis z Mažari. katerem je ugodil use, a žrtvoval je druge narode. Svoje cesarstvo je razdelil v dva dela. V avstrijski polovici je nemška manjšina vlada drugim liaredom, se je mažarska polovica' v slovensko m romunsko večino> popolnoma prepustila, vladi Maža rov. Nekaj številk nam kaže strašno krivico te delitve. Toda predno citiramo avstrijske uradne številke je potrebno da omenim, da so te številke znane kot notorično pokvarjene. Leta 191,0 se je prebivalstvo Avstrije po naročili de- lilo sledeče: Nemcev ... 9,950,266 Cehov...... 6,435,983 Poljakov..., . .....4,967,914 Rusinov .. 3,608,844 Slovencev.. . 1,450,000 Hrvatov .. . . 683,334 Italijanov . . . 768.334 Rum uncev . 275,115 Te številke veljajo za avstrijsko polovico monarhije. Nemško prebivalstvo, ki šteje 35 procentov skupno prebivalstva,ima večino v parlamentu, in postopa s Slovani ki representirajo 60 odstotkov prebivalstva kot z “minderwertig” t. j. “manj vrednimi, inferiornimi ljudmi”. Na Ogrskem se je Slovanom in Kuimmcem godilo celo slabše, kajti Ogri, azijatsko pleme so se posluževali vseli surovosti, da povzročijo, da pomeni beseda "ina-žarski” isto kot “ogrski’,. Vse kar ni bilo mažarskegaje bilo veleiz-dajniško napram ogrski državi, iu- narodi ki so živeli v današnji ogrski državi še tedaj, ko so Mažari kot pastirski narod, tavali po planjavah Azije, so bili posvećeni popolnemu uničenju. Ta barbarska politika je imela dober uspeli, kajti leta 1910 se je Mažarom z vso brutalnostjo prvič posrečilo dokazati, da prebiva večina Ma-žarov v ogrski polovici avstrijskega cesarstva. Številke so sledeče: Maža rov . .. 10,050,575 Rum uncev 2,949,027 Nemcev . .. 2,027.435 Slovakov .. 1,967,976 Hrvatov .. 1,833,167 Srbov .... 1,106,471 Rusinov .. 742,587 Politika zati ran ja dveh vladajo čili narodov v obeli polovicah Av-stro-Ogrske monarhije je . pozroči-la, da se je avstoo-ogrska stavba nevarno pretresla iu grozi razpasti prej ali slej. Ko se je Franc Jožef staral, so avstrijski narodi neprestano govorili ob njegovi smrtni postelji, tu res je,ko je Franc Jože! podpisal povelje za vojno proti Srbiji, je podpisal obiednem smrt no obsodbo dinastije Habsbur-gov. Danes niti eden izmed enajstih narodov pod cesarjem Karlom ne želi, da bi se Avstro-Ogrska nadaljevala.'Foljaki pričakujejo originalne Poljske.Rusini pričakujejo,da se pridružijo svojim bratom v Rusiji, Ruminici želijo tvoriti del velike Rumunjske, Hrvati,Srbi in Slovenci se hočejo združiti s Srbijo in Crnogoro v veliko ju-goslovanska državo.Italijani v Avstriji pridejo naravno pod Italijo Cehi in Slovaki zahtevajo neodvisnost in svojo državo. Mažari se brigajo za eno samo stvar,da namreč vladajo na Mažarskem, doci m žete Nemci vAvstriji najožjo zvezo v Nemci v rajhu. Ostane nam samo en Avstrijec, in ta je cesar Karol. Razdrobitev Avstrije škodovala Cbarliu na žepu in časti, toda sprejeta bo z naj večjim veseljem od ogromne večine avstrijskega prebivalstva. Takom devetnajstiga stoletja je bil Turek bolnik Evrope. Danes pa igra to sramotne vlogo Avstrija, Čimprej se razbije ta država v korist posameznih narodov, ki jo tvorijo, tem prej pride mir v Evropo”. —(Jugpslovenski Svijet). ZZA. . -v. -7'rv-fT>1 S -'nil '■- ^'•&m. -v Bs v! L 'rA Vestno zdravilo dela čudeže Približno 30 iet « vf iv.la Trinerj.v. ždr.vila sv.to-n. žanp.nlo in pr,poznan,.. ,, pa zato, ker si |. vos,„os. in pravnost izdelovalo, dobi,, ugled pr, odloma,cih. TM, povišanje cen vsem stvarem )e zadei. tud, nas, das, smo se do,„o Casa „a vse pre,eEe bra„. iii tega vkljub naraščanju cen pri izdelov.luem ma terijalu-Toda voju, davk, s. „,s prj silili,da moram» „ekoliko povišat, ceue. Vsak prijate,, Triuerjevih zdrav,, gotovo da mora vsled.e.a plačevati več tud, lekarnar. To j« povsem neovrgljiv, resmča. T.d*,ä[, bina Trin. lekov ostane, kakor je bila, Y gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. i \i%' \ré. p Ima »M* „snelle, ker ozdravi], bole™. Devetdeset „detet,tov bolo*». ,sl,.Ja Ki, lode». Trinanev Elisir čisti želodec ia odstranjuje iz droba vse nabirajoče so stiupe, fc, , vzrok pomil oževan ju baeilo. raznih IM povečujoče olrpn.nj, prebav«,h organov.T,iu„ ,evi izdelki ue vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leena grenka zelišča m nuiavno rdeče i„ čisto vino. a M Pri zape k lini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslabljeni!,, kakor tudi -pri posebnih želodčnih neprilikah, n. pr. pri ženskah, ko pretmnjajo dobo, rudarji), in drugih delavcih ki vdihavajo plin ob svojem delu. Vsaitdo bo izpoznal vrednost tega zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni. TRINERJEV prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, llev. ralgiji, putiki; otrpnjenih udili itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz. I INI IVI FNT vrsTen pri izpalmenjii, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri'drgnjenj,, LvIlN liTlLHN 1 po kopaD-n nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah. Antiseptika za zunanjo rabo, j izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobiše po vseli lekarnah, V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panama j 1916 so Tila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo. « li % K JOSEPH TRINER, izdelovalec 1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. S- ^ t—*-------------------------------- ■ ■ ■■—---------------------------1-------------------------------- -■**-- -- —— ~ **■ -------------4 TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” ^H-TtH. St., Calumet, AlicH. 0( )rž; rič Idil »»( oati :o irat Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich. Uvi da »du ma va Mk '»D ap a'ar '^11 j °rt- at 'ih N? "ini ì?kf